KRIŽ IN DAVIDOVA ZVEZDA POD REVERENDO str. 4
KAK LEKO NAJLEŽEJ MAČKA VLOVI? str. 6
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 2. decembra 1999 Leto IX, št. 24
Monošter, 18. november
Obletnica Slovenskega doma
Obletnice, pa čeprav skromne, so pomembne tako v življenju posameznika, kakor tudi inštitucij, kajti ob
njih se ponavadi naredi bilanca opravljenega dela in nalog, ki so še pred nami.
V svojem slavnostnem nagovoru ob prvi obletnici Slovenskega kulturno-informativnega centra je predsednik Zveze Jože Hir-nök poudaril naslednje: "Za našo maloštevilno skupnost smo ustvarili dobre pogoje za uspešno delovanje. To dokazuje vrsta uspešnih prireditev, (kulturne prireditve, srečanja, konference) Ob tej prvotni
funkciji smo poskusili biti odprti za vse goste in obiskovalce, ki prihajajo k nam... Naš projekt bo končan, ko bo med temi stenami delovala naša Zveza, časopis ter končno Slovenski radio, za kar smo vse to začeli. "
Ob 1. obletnici centra se je zvrstilo več prireditev. Monoštrski kiparski simpozij si je zadal nalogo ustvariti skulpture, ki so privlačne za oko tako tukaj živečih kot "mimoidočih" gostov, obenem pa postavljajo spomin obdobju na koncu 20. stoletja. Kip
akademskega kiparja Metoda Frlica Sončni mrk se je rojeval prav v času, ko smo tudi na tem koncu sveta lahko opazovali ta veličastni naravni pojav. Kip sta odkrila g. Silvester Gaberšček, državni sekretar Ministrstva za kulturo RS in Andras Bertalan Szekely, vodja oddelka za manjšine Ministrstva za nacionalno kulturno dediščino R Madžarske. L-1993 se je rodila ideja o likovni prireditvi (slikarski extempore) v Zajčji dobravi, ki ga organizira turistično društvo z istim imenom. Organizatorji vabijo vsako drugo leto v krajinski park Zajčja dobrava (predmestje Ljubljane) uveljavljene slovenske likovne umetnike. Zbrani slikarji ustvarjajo svobodno na
osnovi inspiracije tega prostora. "Pravi ljudje smo se znašli v našem turističnem društvu, ki ima sedež na zelenem predpražniku Ljubljane, v Zajčji dobravi.
prelepi oazi zelenja in miru. Ljudje, ki ljubijo umetnost in se zavedajo, da avtoceste, peskokopi, novi industrijski obrati počasi, a boleče spreminjajo kraj in njegovo prvobitno harmonijo.
Kaj pa jutri? Morda bodo našim zanamcem ostale za spomin na lepoto kraja le še umetnine, ki so nastale s čopičem, namočenim v srce in pozitivne misli na prihodnost, šele potem v barvo,' - je zapisala v katalog Marija Benčina,
predsednica društva. Potujoča razstava, sestavljena iz del I., H., HL, IV. extempore, je gostovala že v vseh slovenskih centrih in tudi med zamejskimi Slovenci. V
Slovenskem domu bo na ogled do sredine decembra.
Program 1. obletnice je s svojim koncertom zaokrožil Mešani pevski zbor KUD SCT iz Ljubljane pod vodstvom Tanje Benedik. Zbor se je predstavil z izborom ljudskih in umetnih pesmi na ljudsko tematiko iz slovenske zakladnice in z dvema dalmatinskima, ki ju je pripravil za novi premierni koncert v letu 2000.
Metod Frlic in Sončni mrk
Pevski zbor Kulturnega društva SCT
Slikarji na otvoritvi razstave
M. Sukič
2
Srečanje mladinskih pisateljev Oko besede 1999
Je Porabje (dovolj) navdihnilo slovenske pisateljice in pisatelje?
Ali je Porabje dovolj navdihnilo slovenske pisateljice in pisatelje, ki so za zaključek dvodnevnega druženja Oko besede 1999 obiskali Monoš-
ter in Gornji Senik, bomo lahko spoznavali po tem, ko bo natisnjen zbornik, v katerem bodo objavljena njihova dela. Sončna in ne prehladna sobota, dan, ko so pisatelji obiskali Porabje, je kar izzivala z zimsko romantiko po sneženju dan prej. Delček, vsaj droben kamenček v pisateljski mozaik bo dodal tudi obisk v gornjeseniški cerkvi in gostilni, v kateri še točijo špricarje na način izpred petdesetih let: v šanku so posode iz katerih z decilitrsko zajemalko nalivajo vino in mu dodajo sifon.
Srečanja mladinskih pisateljev Oko besede pa niso samo obiski in vsrkavanje vtisov za literarno ustvarjanje, marveč so namenjena razpravam o mladinski književnosti in podelitvi nagrade Večernica (podobne Kresniku, ki jo podeljujejo za roman za odrasle bralce). Tokratnanagrajenka je Janja Vidmar za mladinski roman Princeska z napako. Nagrado je pisateljici izročil direktor Časopisno založniškega podjetja Večer iz Maribora Božo Zorko. Žirija, predsedoval ji je dr. Igor Saksida, ni imela preproste naloge, ker so bila tudi ostala dela na visoki kako-
vostni ravni, zlasti še finalistke in finalisti: Vitan Mal z delom Ta grajski. Maja Novak z delom Vile za vsakdanjo rabo, Bina Štampe
Žmavc z delom Muc Mehko-šapek in Janja Vidmar z deloma Aknožer in Princeska z napako. Janja Vidmar je postala tretja dobitnica Večernice, prvo so podelili pesniku Tonetu Pavčku, drugo pa pisateljici Desi Muck. Podelitev Večernice je bila združena z umetniškim programom gledališča Pupila z lutkovno predstavo Dani Prekla in Dejanom Berdenom na klavirju in Vaskom Atanasovskim z alt saksofonom. Program, ki ga je prikupno povezovala Norma Bale, so skupaj s pisatelji spremljali tudi otroci iz osnovnih šol. Nekateri pisatelji pa so bili tudi v gosteh na murskosoboških osnovnih in srednjih šolah.
Važen del srečanj so strokovne razprave, letošnji pisateljski forum je bil na temo Mladinska književnost v času o času, ki ga je vodila Darka Tancer Kajnih. Vnaprej so referate pripravili uveljavljeni slovenski pisatelji: Niko Grafenauer, Bogdan Novak, Janja Vidmar in Vlado Žabot, v razpravo pa se je vključilo več avtorjev, denimo Ifigenija Simonovič in Ivo Frbezar. Pesnik Niko Grafenauer: "Vznemirja me vprašanje.
kako spraviti večnost v čas, kako se človek, ki je enkraten, večnostno ustali v času. Slednji je namreč utopičen, je določen. Splošnega časa ni, saj je čas v nas, torej tudi splošne večnosti ni. Toda vsaka beseda, vsaka umetnost je naravnana tako, da išče večnost v času. To, kako jo izgovarja, pa je ključen element v umetniških delih. ” Avtor slovenske sage Lipa zelenela je v dvanajstih knjigah in številnih del za mlade in manj mlade bralce Bogdan Novak (sin doktorja Vilka Novaka, izjemnega poznavalca porabskih razmer): "Razlike v času ni,
torej tudi časa pravzaprav ni, izmislili smo si dneve, tedne, tisočletja..., doživljamo pa samo tukaj in zdaj. Čas za književnost torej ni-
ma nobenega pomena, ampak obratno: književnost daje pomen času. "
Dobitnica Večernice za najboljši mladinski roman v lanskem letu Janja Vidmar: "Vidim se kot produkt tega
časa, nočem pa razmišljati o tem, zakaj pišem. Nekateri
pravijo, da pišem realistično, na prvo Žogo, toda
svoje delo jemljem zelo resno. Boli me torej, ko mi včasih kdo reče, kdaj bom že nehala s tem in začela pisati za odrasle, saj verjamem v
svoja dela in svoje junake. " Po obisku gornjeseniške cerkve pa je tudi povedala, da ji bo kratko popotovanje po Porabju ostalo v izjemno lepem, prijetnem spominu, ker je bilo prvo srečanje s kraji in ljudmi, ne želi pa, da bi bilo zadnje. "Zelo rada bi obiskala šolarje in jim prebirala iz svojih del, * je še pristavila.
Najmlajši bralci pa bi verjetno najbolj prisluhnili pisatelju Vladu Žabotu, ki je na primeru kratke pravljice razmišljal o pripovednem in pripovedovalnem času: "Zanimive so predvsem pravljice
in pripovedke, ki se začenjajo z Nekoč.., in zdi se, daje
zanje značilen preprost model časa kot znotrajliterame teorije. ” Pesnica Ifigenija Simonovič pa je nasprotovala pavšalnim ocenam o drugorazrednosti literature
za mladostnike: "Vrhunska
literatura za mladostnike je za vse, tudi za odrasle bralce, in zato je večna. "
In za zaključek raznolike razprave še razmislek Iva Frbežarja: "Nekateri govorijo, da otroci ne berejo, vendar tega ne počnejo tudi odrasli, zato začenjamo deliti resno in Žanrsko literaturo, vsaka pa ima svojega bralca. Sem za sožitje branja in odnosa
do njega, saj je očitno, da v Sloveniji ne more biti dobre
kriminalke, dokler ne bo v Ljubljani tekla kri po cesti. "
Knjiga Krivica krvavica je že tretja, ki je nastala kot sklepno dejanje srečanja Oko besede. Tistim, ki prisegajo na živo pisateljsko besedo v literarnih delih, je namenjen zbornik Oko besede 1998, v katerem je 26 leposlovnih prispevkov 23 avtorjev. V zborniku z letnico 1999, ki bo izšel pred srečanjem leta 2000, pa bo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc iz Murske Sobote, ki je letos že petič zapored organiziralo pisateljsko srečanje Oko besede, poskrbelo za natis litera-riziranih vtisov iz Porabja.
eR
Kar lepo število pisateljic in pisateljev ter drugih gostov srečanja Oko besede se je postavilo pred "oko fotoaparata" po tern, ko so stopili iz gomjeseniške cerkve.
Za roman Princeska z
napako je prejela Večernico pisateljica Maja Vidmar iz Maribora. Na posnetku
skupaj s pisateljem Ferijem Lainščkom, ki je skupaj s profesorjem Francijem Justam zaslužen za uspešna srečanja mladinskih pisateljev Oko besede.
Na vabilo Slavističnega društva za Prekmurje in Prlekijo smo sodelavci Zveze Slovencev in nekateri učitelji v sredini novembra obiskali dve srednji šali ter si o gledali kulturne znamenitosti tega območja. Med drugim smo se ustavili na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer smo prisostvovali zanimivi uri in se pogovarjali z ravnateljem.
Dejavnost Gimnazije v Ljutomeru so predstavili nekateri profesorji na čelu z ravnateljem. Po krajšem obisku pri ljutomerskem županu ter obisku v muzeju smo si ogledali tudi Miklošičevo rojstno hišo.
Porabje, 2. decembra 1999
3
Papiri pripovejdajo
Zdavanje
Na Madžarskom je v 16. -17. stoletji poslalo po cejli državi gnako zdavanje v cerkvi. Od tistoga mau majo lidgé nej samo krstno ime, liki priimek (vezetéknév) tö. Do konca 19. stoletja so se lidgé samo v cerkvi zdavali. Od 1894. leta mau je zakon samo té valani, če moški pa ženska z dvöma svedokoma deta v kancelaj tö, pa se zdata pred matičarom (anyakönywezető), lotarošom (jegyző) ali žipanom.
V naši Porabski vesnicaj so eške v 1970. lejtaj nej meli tau za pravo zdavanje. Sneja nej se gomaravnala v bejli zdavanski gvant, gostüvančare so tö nej pozvali na tau zdavanje. V kancelaj sta šla samo sneja pa mladoženec z dvöma svedokoma.
Na začetki pa so eške bole nej poštüvali takšno zdavanje lidgé, Zaman je zakon (67. §. 27243/1895) naprej spiso, ka v kancelaj na zdavanje morejo priti lidgé svetešnje gornaravnjeni. Tak se je Zgodilo v Števanovci, ka je lotaroša János Tóth nej sto vküpdati mladi par iz Sakalouvec, ka sta nej bila lapau gomaravnjena. V zapisniki s 24. novembra 1897. je etak piso:
Jmre Receg i Rozalija Šomedič iz Sakaluvce sta prišla s svedokoma Štefanom Bedičem iz Števanovec i Ferencem Nemešem iz Sakalouvecpred me s takšnim gvantom, ka seji mogo vöposlati iz kancelaja. Sneja je edno prausno srajco mejla pa kusti prt kauti sebe, kak ženske na senji. Svedoka pa takši förtok, šteroga v štali nosila. Eden pa eške ronjavi, zamazani gvant emo. ”
Mlada pa svedoka sta se taužila gospaudi plebanoša šteri je edno pismo napiso lotaroši:
,, Spoštovani gospoud lotaroša!
Ne mislite, ka ste velki gospaud, pa srmačko lüstvo leko za norca mate, ka lagvo zopodite.
Prosim, spunite svojo duznost pa vküpdajte zdavance, ka ovak mo eškegnes taužo vas, nej v Monoštri, liki v Somboteli.
Karel Fodor”
S tem so šli nazaj v kancelaj i tam so sé korili z lotarošom, aj njija vküp da. Telko so zato naredli, ka je sneja kusti prt dojvrgla, svedoka pa sta šla brezi förtoka. Matične knige pa so nej podpisala
Lotaroši je žau gratalo, ka je nej un emo istino, pa je napiso pismo v Monošter glavnomi birauvi:
,, Zvedo še, ka plebanoške ne pistijo, ka bi matične knige
podpisali zdavanci, pa unipravijo, ka ne smejo vsvetašnjom gvanti titi na zdavanje v kancelaj. Gospaud plebanoš v Števanovci tak pravi, ka šteri še v kancelaji zdavajo, tisti v pekel pridejo pa ji nede spovedavo.
Té mladi, štere se nej sto vküpdati, so se na drügi den v Slovenskoj vesi v kapejli zdavali, pa so bili lapau gornaravnjeni. ”
Marija Kozar
V Spomin Zvonarskomi Gabini
Gabor Lorenc Ropoš (1943-1999)
Snočkar sem graféra dobo,
gda sem že napostel’ biu, da de dekla svatbe mejla, sé za gvüšno ženila...
Zrank’ma sem graféra dobo, gda sem šče na postel’biu. Ka za gvüšno ne bom delala reportažo za štero sva se zgučala prvi den. Iz grafera sem zvedo, ka me Gabi don nede čako, kak mi je obečo, pred njim hižo v 11. vöri v ulici Liliom. Lilijoje slana vmorila. Gabije mrau.
V soboto je ešče biu na rednom srečanji Slovenskega drüštva v Somboteli. Biu je Zvün reda veseli. Kak vsigder, gda smo Sombotelski Slovenci vküper bili. Poglednili smo si dva kratkiva filma. O tem, kak svetijo svetke (prazniki v Sloveniji, pa kakše so zime v naši matični domovini. Nato smo še pogučavali, norijo delali, spevali... Proti konci našega programa sem ga pito, če pozna pesem,, Snočkar sem graféra dobo... ” Gda jo je čüu, je pravo, ka je pesem želo lepa, tak melodija kak reči, in bi bilo dobro, če bi se jo drugo pot muali. Obečo sem ma, ka jo prinesem dojspisano.
To sem tö že na vöke zamüdo.
Zvonarski Gabijepo končani osnovni šoli odišo v cerkveno gimnazijo v Pannonhalmo z name-
nom, ka bi se po srednji šoli včiu za dühovnika. Nikši starejši dijaki so ga zapeljali v eno gostilno v zamanici. Tü so malo gutanje namakala ka jim je brž oškodilo. Zmes so prišle tašne dekle, štere so séjim trnokpovidile. Gda so podje malo že ranč fanj božali, šlatali, stiskavali deklina föprišo en njin dühovniški škonik. Podje so mogli slobod vzeti od svoje dühovniško kariere.
Če resanje nesrečne zopodo, je vören osto do konca svojega življenja. Vören do vöre. In vören do žensk. Kak se je dostakrat rad heco, ženkse so prej bile njegova falinga. „To je moja baja, ka ne morem biti brezi ženske... ”
Slovenske pesmi je tö trnok rad emo. Rad je spevo, gda smo spevali in igrali, je rad djufkofe rad z rokami bobnjarivo. Iz srca se je znau veseliti. Vsigder se maja videlo na obrazi, kakšo pesem spe-va: veselo, norijasto, Žalostno, tragične... Škoda, ka smo ga nej gorvzeli (posneu) na video, gda smo spevali:,, Idi, idi gre-sen človek, grehi so ti od-püščeni... ”, ali,, Črne oči, plave vlase, so mene zaljubile... ”, ali,, Domovine domovina, miti moj slovenski kraj... " Takšega ipa je njegova düša na njegovi obraz legla. Takšega ipa je biu srečen. Večkrat je ponavljo, ka un za te klubske večere eške piti in kaditi tö gorenja. Pa karte špilati. Vsakšo pot, gda smo se razhajali, je po telefoni Pozvo svojo ženo, kazali-tonom leko pride po njega, nej ka bi v kmečnom varaši ger zablodo. To je un tö tak sto. Zadnja soboto, gda je že telefon vöcingo, me je proso, naj igram s fudami,, O, Marijana, sladka mala Mari-
jana... ”, ka naj žena čüje, kak lepo sé imamo, in kakšo lepo pesem njej pošilja... Žena Marija je Večkrat bila z Gabinom vred na naši slovenski programaj in se je za njega voljo začnila včiti slovenski. Trnok ga je skrb mela. Gabi pajoje bogo. Gda je že malo prek čopkalo veseldje, ga je zvala, ka ta se šla malo šetat. Ne vem, če bi se pri takši priliki dosta moš-kov našlo in šetat šlo s svojo ženo, veselo kompanija pa tam njalo. Gabi je üšo.
Rojstna ves ga je tö neznansko vlekla. Preveč rad je hodo domo. Celo življenje ga je bolelo srce za,, mili moj slovenski dom Eške pokopati se je tö doma, na Gorenjom Siniki dau. Če resanje emo v Somboteli -- dve držini.
Dragi Gabi! Si vüdo, ka gdaje tvoj menjši sin neso urno s tvojim prahom proti grobi, proti tvojemi večnemi domi, kak globko iz srca je djauko? Prežalostna düša ma je legla na njegovi obraz. Kak tebi, gda si ti biu fejst fejst žalosten.
Vsigdar si vörvo v Boga, zato ti želim, v imeni Slovenskega drüštva v Somboteli tö, naj ti Bog da na drügom sveti lepše življenje, kak si ga emo na etom sveti.
... Šeu sem jaz ta doj po vesi,
čüu semftiče lepo pet’, čüu sem ftiče lepo peti, Žalostno je moj’ srce...
Drügi den je zapadno veliki veliki beli sneg in pokopo vence in friško smrtno rano v zemli. Depa žalost je ostala.
Francek Mukič
Porabje, 2. decembra 1999
4
Predsednik Kučan prejel nagrado foruma iz Crans Montane
Slovenski predsednik Milan Kučan je ob sklepu dvodnevnega obiska v kneževini Monako v Monte Carlu prejel nagrado Prix de Fondation. Nagrado podeljuje forum iz Crans Montane osebnostim mednarodnega značaja za prizadevanja za mir in razvoj mednarodnega sodelovanja.
Predsednik foruma Jean-Paul Carteron je v obrazložitvi dejal, da je Slovenija uspela ohraniti mir zahvaljujoč političnemu sistemu, "katerega oče in uresničevalec je bil prav predsednik Kučan. " Slovenija je tako zdaj dejansko že v Evropi, je dodal. Po njegovih besedah je predsednik Kučan s to nagrado postal "član kluba utemeljiteljev demokracije v srednji Evropi", saj so nagrado med drugimi prejeli že Češki predsednik Vaclav Havel, madžarski predsednik Arpad Goncz in nekdanji makedonski predsednik Kiro Gligorov.
Slovenske železnice bodo letošnje leto sklenile z 800 milijoni tolarjev izgube
Javno podjetje Slovenske železnice je v poslovnem načrtu za letošnje leto predvidelo, da bo letos prepeljanih 13, 8 milijona potnikov in 14, 7 milijona ton blaga. Ocene do konca leta kažejo, da bo načrtovani obseg dela po vsej verjetnosti uresničen v potniškem, ne pa tudi v tovornem prometu. V slednjem je pričakovati približno petodstotno zaostajanje za načrtom, kar obenem pomeni tudi za nekaj več kot tri odstotke nižji obseg dela kot leta 1998. Sicer pa bo poslovni rezultat SŽ negativen, izguba pa je zakonec leta ocenjena na 800 milijonov tolarjev.
Imeu katoliško in Židovsko mater
Križ in Davidova zvezda pod reverendo
Bilo je 1. 1943, v kraji Swieciany, malem mesti, šterega so okupirali Nemci. Pred drugo bojno se je cuj Poljski držalo, danes pa je k Litvaniji valon. Ena ži-dovska mati je že v caglo spadnila in se tak molila eni nepismeni katoliški ženski, naj vzeme njeno nej dugo rojeno dete. Katoličanka je dobro vedela, ka če se zve, ka je Židovka deteče povila, otročička tö bujejo, nej samo mater. Katoličanka je nej imela mlajše. Sprvoga je malo vujala zavoljo nevar-nosti in čüdne logike in prošnje od nevolje na pau zmešane matere., Lepo vas prosim, smilujte se me in obranite tö židovsko dete v imeni takšega židovskega človeka, šterom vi zavüpate”, je pravili,, Gda pojbič zraste, te(bo)devaš katoliški dühovnik. ” Proroküvanjie matere v smrtni stiski je istina gratala. Rommld lVaszkinel je 1. 1966 biu posvečen za katoliškega dühovnika. V zadnji 28 letaj je učiu fi-lozofijo na Katoliški univerzo (egyetem) v poljskem Varaši Lublin.
V začetki letošnjega Septembra so poljski in nemški voditelji svetili 60. obletnice tega, ka je Nemčija začnila invazijo proti Poljski in s tem se je začela druga svetovna vojna. Gospod Waszkinel je eden od vnoženi skriti mlajšov, šteri so zvedeli za svojo pravo družinski zgodovino samo te, gda so gorzrasli. Plebanoš je 1. 1978 začno pri materi pritiskavati zavoljo svoje skrivnostne zgodovino. Te je že čüto, ka dosta vse je nej logično koli njegovega življenja. Na pamet ma je prišlo, ka gda je biu pet let star, te so se ma ništami pijanci večkrat conali, ka: „Židov! Židov! ”, ka je mali pojbiček te ešče
nej razmo. Koli datuma njegovega rojstva je tö nej bilo vse po redi. Čüdno se maj videlo tisto tö, gda je premišljavo o tem, kak tö, ka je un takši bole zbiksani fajt, ima Črno kožo, njegovi starišje pa bolje tak izgledajo kak kakši Slovani. Špajsno se ma je videlo tisto tö, ka zakaj je njegov bogaboječi oče sprva biu proti tomi, gda se je un sto učiti za
katoliškega popa.
Njegova mati je preveč jokala, gda ma je vöpovedala pravico. „ Te sem biu jaz 35 let star in sem biu dühovnik že 12 let, ” se spominja Waszkinel. „Moje življenje se je tisti hip znova začelo. ” Začelo se je vkmici (temi). Njegova mati je ranč to nej znala povedati, kak so se njegovi pravi, rojstni starši pisali. „ Uni so te želo radi imeli, ” je rekla druga mati smej dühovniki.
Waszkinel je tak skončo, ka tačas, ka sam nede genau znau, što je un po pravla, tačas nikomi nede o tem govoriu. No, nekomi je don vöovado. Piso je papeži, šteri je nej dugo šeu v Rim iz skupne poljske domovine. Svetemi oči je napiso, ka Zdaj, ka je zvedo za svoje židovske korenine, nikšo posebno zvezo čüti do njega, kak naslednika (utód) Petra, prve pape, ki je svoj čas tö biu židovski apostol.
Odgovor s toplimi z rečami Janeza Pavla II. se je začeu z besedami „Dragi Moj Brat! ”.
Waszkinel je zvedo ešče dve deli iz pripovesti svoje druge matere: imeu je prej enega starejšoga brata tö, šteri se je piso Samuel, in ka je njegov rojstni oče biu sabau v Swieciany. Vse te informacije pa ma več kak deset let nišo nič pomagale dalje. Nika novega je nej več zvedo. Leta 1992 pa je ena apatica, štera rešüvala židovske mlajše med bojno, šla v Izrael in je našla nekdešnje ljudi iz njinega pevskega Varaša. Te ljudje v Izraeli pa so poznali dühovnikove stariše. Nuna je eške očinega brata tö našla. Sledik, gda so se v Izraeli srečali, so vsi jokali od sreče... Dühovniki si je v Izraeli posrečilo dobiti en mali kepec tö od svoje istinske matere. „ Celo svoje življenje sem premišljavo, kak tö, ka jaz ne izgledam tako kak moji starši. Zdaj še mije don düša spunila, ka vidim, ka ta ženska na
kepeci resan tak vögleda kak jaz. ”
Dühovnik je pá piso papeži in ga proso, ka bi srčno želo spremeniti svoje ime. K svojemi bi rad cuj spiso ime svojega židovskega očo: Romuald Jakub Weksler-Waszkinel. Odgovor od pape je prišo v lepem kobeti, na šterom je že gor napisano bilo njegovo -dugo ime. Dugo iskano ime. Potem je dühvonik že vsakšomi vodau svojo veliko skrivnost.
Kak katoličan in Židov, Waszkinel iz srca poštüje oboje svoje stariše. Redno obišče tak svoje katoliške matere grob v Lublini, kak nekdešnje koncentracijsko taborišče v Majdaneki, gde sta zaničena bila njegova židovska mati in židovski brat. Pod svojim katoliškim golerom nosi eno srebrno medaljo: en križ, zvezan z Davidovo zvezdo.,, Té križ sé nikdar ne sme vkraj vzeti od zvezde, ” pravi katoliško-židovski dühovnik.
Francek Mukič
V nekdešnjem taboríšči v Majdaneki
15. slovenski knjižni sejem: Mesarič, Galič in Petőfi
Ljubljanski Cankarjev dom je bil od minulega torka do nedelje v znamenju 15. slovenskega knjižnega sejma. To je bil doslej največji knjižni sejem, kajti novih naslovov iz preteklega leta je skoraj 4 tisoč, razstavljalcev pa je bilo 70, med njimi tudi večina zamejska založb iz Celovca in Trsta.
Na knjižnem sejmu založbe na novinarskih konferencah postrežejo z najpomembnejšimi novostmi. Tako je Pomurska založba iz Murske Sobote predstavila likovni monografiji akademskega slikara Franca Mesariča in žal že umrlega akademskega slikara in grafíka Štefana Galiča; mariborska Obzorja pa so predstavila prvo samostojne knjigo pesmi Sándorja Petőfija, v prevodu Jožeta Hradila in Kajetana Koviča. Ta tri dela bomo predstavili v naši božični-novoletni številki.
eR
Porabje, 2. decembra 1999
5
Penzionisti zaklüčili leto
Drüštvo porabskih slovenski upokojencev je 21. novembra 1999 v Slovenskom domi v Varaši melo občni zbor pa srečanje.
Leto sé na konec približava, drüštvo letos več nikši programov ne planira, etak smo na našom srečanji ocenili letošnjo delo. Občni zbor je biu tisto nedelo, gda je že dosta Snega bilau, pa te, gda smo se Popodneva napautili, se je najbola sipavo snejg. Etak sam pa mejla velko bojazen, ka člani drüštvane pridejo. Depanej tak bilau. Med tistimi, steri so se not zglasili, je samo 8 lüdi nej prišlo. S toga se tü vidi, ka so naši upokojenci navdüšeni člani, potrebüjejo svoja srečanja. Na tau prireditev smo pozvali muzikante iz Slovenije, iz Pristave. Žau, oni so pa za volo lagvoga cajta odpovedli nastop, šofer ji je nej vüpo pripelati. Trnok so nam falili. 
Po dnevnom redi smo naj-oprvin ocenili letošnjo delo. Leko smo povedli, ka ka smo planirati, smo obredi Predsedstvo je letos štirikrat mejlo djilejš, gde je največkrat pripravlam drüštvene akcije. Vküp so pobrali od članov članarine, s tejm je eden član nej dužan ostano. Apriliša smo se vsi člani najšli v Varaša. Drüštvo je letos nadaljevalo sodelovanje z drüštvom iz Murske Sobote pa z drüštvom iz Moravski Toplic. Njihove predstavnike smo zvali pa so prišli na naša srečanja. Iz Murske Sobote je letos na izlet prišlo za eden autobus valaun upokojencev pa so si poglednili našo Porabje. Ob tej priliki so biti na Verici tü. Tam smo sé pa presenetiti. Verički člani so je poseba pogostili, pa so stroške oni sami pokrivati. Smo pa buma žalostni bili zatok, ka so za volo lagvoga cajta na našo zadnjo srečanje iz Murske Sobote pa iz Moravski To-
ptic nej mogli pridti naši prijatelji.
Letos smo organizirati srečanje pevski zborov tü. Soboško drüštvo je na skupni koncert pozvati) Senički mešani pevski zbor. V Murski Soboti smo z upokojenski zborom meti skupni koncert. Septembra smo meti izlet v Mosonmagyaróvár. 88 naši penzionistov je bilau na izleti, steri je nepozablen bio. Sploj dosta so za nas naprajti tisti Slovenci, ki so pred lejtami odišli v Mosonmagyaróvár, tam ostati pa gnes majo slovensko samouprave. Našo drüštvo de se v pismi zavado njim za njigve trüde, posebno pa Djureci Šuliči pa Laciji Brašiči.
Vodstvo drüštva je letos dosta naprajlo zatok, naj mamo pejnaze, s sterimi leko pokrijemo naše programe. Natečaje smo pisati, Zvün toga smo ziskali naše samouprave pa Slovensko zvezo tü. Najvekšo pomauč300 gezero forintov - smo dobiti od Slovenske zveze. Letos smo etak skurok eden milijon forintov meti, s tejm smo gazdüvati. V tejm je tau tü notra, ka člani sami vcuj davajo na različne programe.
Na občnom zbori je guč bio od članov tü. Ugotovili smo, ka smo 1996. leta s 35 člani ustanoviti drüštvo. Gnes pa mamo 122 članov, ka je že velka odgovornost. Tak smo se sprajti, ka mo se tadala držati k našomi staniti (alapszabály) pa samo Slovence vzemamo gor za nauve člane. Pa ranč zatok smo tak skunčala da po tejm tü nemo samo čakati, ka bi nas stoj pomago, liki sami mo eške več pejnaz aldüvati. Etak smo pa naš statut pri ednoj točki spremeniti, zdigniti smo članarine s 50 na 100 forintov na mejsec. Za konkretne programe mo tü več pejnaz vküp brati kak do tejga mau.
Na konci je pa guč bio o tom tü, da je letos leto starejši Tau so zdrüženi narodi etak skunčala etak smo se pa mi tü spominjali na tau, kakoli ka smo s toga, vejga Baug, kaj nej profiterati. Telko gvüšno, ka starejše na svejti zatok na računi držijo pa se leko Vüpamo, ka nemo pozableni. Ka je pa dobra vedeti (Porabskim voditelom), je tau, da Slovencom v Porabji tau drüštvo dosta pomejni. V drüštvi se največ slovenski guči pa nej samo zatok, ka naš statut tau naprej piše.
Po uradnom deli so nam gorenjesenički šaularge
lejpi kulturni program dati. Trgé so biti, depa za deset so vredni biti. Vala njim pa šauli, ka ji je pripravila. Po tejm smo pa malo k beti stotin sedti. Na žalost je program sploj zmejšam lagvo vremen, eni so že rano odišli. Depa vejm, ka vsi s čistim srcem čakajo nauvo leto 2000 pa nauve naše programe, srečanja.
Zatok pa, steri si po tejm tü leko dopüstite, pomagajte našo drüštvo. Pomauč, ka smo do tejga mau dobiti, vsakšomi zdaj zavalim.
I. Barber predsednica drüštva
Štipendiranje?
Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je na svojih oktobrskih in novembrskih sejah odločal o štipendijah za srednje- ter visokošolce.
Pri srednješolcih je bilo 5 slovenskih kandidatk (Žuza Sulič 600 točk, Etelka Dončec 590 točk, Andreja Pint 580 točk, Nikoleta Vajda 561 točk in Anita Vajda 533 točk). Prve tri bodo prejemale štipendijo Javnega sklada, zadnji dve sta bili zavrnjeni le zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Po naših informacijah bosta zavrnjeni dijakinji dobivali štipendijo od Državne slovenske samouprave. Naj omenimo le še to, da so vse kandidatke dijakinje monoštrske gimnazije.
Pri študentih je bilo sedem kandidatov (Dušan Mukič 650 točk, Katalin Daniel 610 točk, Brigita Šoš 510 točk, Agota Holec 413 točk, IlonaNagy 413 točk, Judita Kardoš 400 točk, Anita Kovač ni poslala potrdila o izpitu iz slovenščine). Kuratorij je štipendijo prisodil prvim trem študentom. Tri študentke (vse tri vzgojiteljice, študirajo ob delu) so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev.
Katerim pogojem morajo kandidati zadostiti, če si želijo pridobiti štipendijo? Prvič, morajo imeti dobre ocene na šoli, to jim lahko prinaša 500 točk. Drugič, dobivajo t. L manjšinske točke (aktivnost v manjšinski skupnosti, identiteta, manjšinske ambicije itd. ). Za to lahko dobijo srednješolci 120, študentje pa 250 točk.
V človeku se nehote rojevajo pomisleki. Ali ni to ti. manjšinska Štipendija, ki bi morala manjšince spodbuditi k temu, naj se aktivno vključujejo v življenje svoje skupnosti. Zakaj imajo potem šolske ocene dvakrat večjo težo pri odločanju kot pa t. i. manjšinske točke? Ali ne bi bilo bolje obratno? Ali ne bi lahko imeli ti dve področji vsaj enako težo? Kajti poznam nekaj srednješolcev, ki so zelo aktivni "manjšinci", imajo pa nekoliko slabše učne rezultate. Zaradi sedaj veljavnih pogojev pri razpisu za štipendije niti ne kandidirajo, ker se zavedajo, da pod temi pogoji nimajo možnosti. Kljub temu, da so največkrat veliko bolj zavedni in koristni člani svoje skupnosti, kot tisti njihovi vrstniki, ki se "samo" dobro učijo. Gotovo se ta problem pojavlja tudi pri ostalih manjšinah, ne le pri Slovencih. Bil bi čas, da bi kuratorij razmislil o spremembi pogojev.
-MS-
DO
MADŽARSKE
Seja komisije za šolstvo
26. novembra se je sestala Komisija za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi. Razpravljati so o položaju narodnostnega šolstva v Porabju, o izkušnjah in problemih ter o možnostih za reševanje le-teh.
Razstava krpank
V avli monoštrske gledališke dvorane so 20. novembra odprti razstavo krpank, umetnice Cvetke Hojnik Dorojevič. Razstava umetnice iz Lendave je na ogled do 15. decembra.
Gostovanje v Sombotelu
Slovensko društvo Avgust Pavel in Slovenska samouprava v Sombotelu organizirata 4. decembra gledališki večer, na katerem bo nastopila Gledališka držina Nindrik-indrik s predstavo Gorana Gluviča V video-klubu.
Srečanje ob koncu leta
12. decembra organizira Zveza Slovencev za vse člane ljubiteljskih kulturnih skupin srečanje ob koncu leta, na katerem se oceni delo skupin v tem letu.
Snema se novi zgodovinski film
Znani madžarski režiser Gabor Koltay snema novi madžarski zgodovinski film. Za eno izmed prizorišč filma je izbral cerkev v Jaku. Film obdeluje polstoletno krvavo obdobje po smrti kralja Štefana ter življenje kralja Ladislava. Premiera filma bo - po načrtih - okrog božiča l. 2000.
Porabje, 2. decembra 1999
6
Kak leko najležej mačka vlovi?
Zdaj vam tapuvejm. Fejst ga trbej postrašti pa te notraskauči v stüdenec. Tam je že naš. Odtistac že vujti ne more. Na tau zato skrb moramo meti, naj stüdenec tak petnajset mejtrov globki baude, te je gvüšno.
Tau sé je tak začnilo, ka je Karbin Djoži dola v bauto prišo pa je pravo, ka nej trbej njemi nej mlejko nej klobase z bauta.
Ta je minau Djančko pravi.
"Kakšni Djančko še je zgübo? " ga. pitamo vsi.
"Kakšni, kakšni, pa naš maček. "
"Stari maček še tak naleki ne zgibi, vej nazaj pride, " pravi Fišksdiš Joška. Trge-štirge dnevi taodidejo pa mačka nega.
"Tauga Zdaj že neda. Pa kak čeden maček je bijo! Z obadvomi taci je "servus" vedo dati, " pravi Karbin Djoži. "Istino, ka müši nej lovijopa še te nejpojo müš, če sem ma go zgrabo. Samo klobase pa mlejko je djo. "
Ti Že leko ka mačkovo župo djejte, zato ka je vaš maček v stüdenec spadno, " pravim Djaužini po noriji. "Kak bi pa v stüdenca bijo, če sam pa s pusvejtom notra svejto pa sam ga nej vido. "
Tau je tak šlau dva kedna. Mačka smo že pozabili Gnauk samo eden torek Karbin Djoži prestrašano prileto dola v bauto. "Djančko je v stüdenca, ” pravi. Tvoja rit je v stüdenca, " pravi Fiškališ Joška. "Kak bi leko dva kedna v stüdenca maček bijo. Leko ka sova sedi tam. "
"Nauri ste, vej pa z dvömi očami sem ga vido, ka je maček, pa čüjo sem ga tü, ka krnjauvče. Pojte, pa poglejte, če nej istina. "
"Dja najprvin nede pa Vrnje Karbine mačke poglednam, leko ka so tisti notra spadnili v stüdenec, " pravi Fiškališ Joška.
Ka nas je bilau, vsi smo šli k Karbini mačka gledat, če je rejsan v stüdenci. Kaulak stüdenca smo stanili pa smo tak notra gledali, kak če bi zlat bijo v njem. Eden čas smo gledali, nika smo nej vidli pa nika nej čüli.
"V tom stüdenci mačka nejga, " pravim.
Tašo norijo ne gučte, ka ga nejga, pau vöre nejga, ka sem ga čüjo, "  se čemeri Djoži.
Te je gnauk samo skrnjauvko maček.
"Pa rejsan je tü, " pravi Fiškališ. S pusvejtom svejtimo pa rejsan se vidi, ka mački oči svejtijo. Više vode tak pau mejtra si je v stenau edno lüknjo zdumbo pa tam je sejdo.
"Ka mo zdaj s tejm prekletim mačkom? V stüdanci ga ne moremo njati, ka te še vrag neda pijo s te vode, "pravi Fiškališ.
"Na kanto edno ronjo gorazvežamo pa go dola pistijmo, leko ka goraskauči na njau, " pravi Djoži. Pa rejsan, kanto dolapistimo k mački pa ma go tam držimo tak deset minut, dapa maček nej üšo gora.
"Tü vse zaman, nekak dola mora titi po njega, " pravi Fiškališ. Ranč te se je z mali motorom tapripelo poštar Šanji. On tü ranč tak kak Fiškališ, k sakšoma fela se razmej.
"Tau tak ne more, " pravi, "samo z velkim košarom ga leko vövzemate. "
"Ka naj delamo? " sé pogovarjalo. "Dola trbej titi po njega pa fiksum fertig šestau pravi Fiškališ. Mi samo gledamo, ka bi bilau najbaukše, tau ne vejmo. "Vejte ka, pojmo v krčmau, ednopivo spijemo pa te mo že vidli, ka bau, " pravim. Pivo spijemo, dapa nika smo čednejši nej gratali. Z drüge strani vesi je Kuvačin Tibi tü gora prišo z ednim Madžarom. Oni so že tü čüli, ka je maček v stüdenci. 'Vejte ka, " pravi Madžar, "dja večkrat odim ribe lovit, tü bi tü tak trbelo delati, kak pri ribi. Na špagaut eden atjau dejamo, na tistoga pa klobase. Če se maček goravdjej na klobase, te ga z aklom vö leko potegnamo, zato ka pistili te že ne more klobase. " "Nauri si, " pravijo drügi. "Samo tau nikuma ne puvej, ka tak lovimo mačke kak ribe, ka do se nam caunalo" Te je že pulonja vesi tam stala kaulak stüdanca. Zvöjn starejši, nas je pet bilau, steri smo tam kaulak stüdenca stali, pa so od nas čakali, naj mačka nikak vövzememo iz stüdenca.
"Če smo že začeli, te zdaj že nika moramo naprajti, ka v špoti ostanemo, " pravi Fiškališ.
"Sprobajmo košar dolapistili, "pravi Djoži.
"V košar pa dejmo klobase, te leko ka notraskauči ma-
ček v košar, "pravi Kovačin. Pa rejsan, klobase notradejamo v košar, košar dolapistimo k mački. Klobase so nakrajma bile, maček s tacov enga vdaro, pa je klobase že v gaubci emo. "Njegvoga vuzgrivoga, kak je vövzeu klobase iz Košara, " se smeje Djoži.
"Vidli ste, kak riba, gda mi črv dolazej z akla, " pravi Madžar.
"Enjajže s tejmi ribami, ali tebe tü notra ličimo k mački, " pravimo. Oddrügim smo klobase na srejdi v košar djali. Dola smo ga pistili k mački. En cajt ga je samo gledo, gnauk samo notra v košar skočo. Samo nej na sredino, liki na krajina, košar se obrno, maček pa notra v vodau spadno. "Vej ste zdaj naprajli, " kriči nikak.
Drügo nejga, nikak mora dola titi po njega. Tau je baja, ka je stüdenec že stari pa taspmo. Po tisti vaužaj se že ne more dolapistiti, dvauje vauže trbej. Najvekšo pitanje pa tau bilau, sto de üšo.
"Dja bi trno nej üšo, če nej mujs, ka do vauže vse praščale pod mojimi stau kilami, " pravim.
"Dobro, te mo dja üšo, dja sem najlekejša" pravi Kuvačin. "Samo kak ga leko goraprinesem? Nauri grata pa me vse vküpzgrze pa poškraba. "
Na njega smo zvezali eden velki žatjau pa tak smo ga dolapistili. Maček trno nej skako, ka mauči več nej emo. Kuvačin ga djau notra v žatjau pa smo ga te gorapotegnili. Gda smo ga vöpistili iz žakla, te smo vidli, kak je tenki grato. Tak tenki bijo pa tak se je vlejko kak eden tjüštjar.
Tisti den smo mi bili najvekši junaki (hősök). Vsakši je nam plačüvo v krčmej. Drügi den je Karbin Djoži mejter dudje klobase tjöjpo Djančkona, naj srmaka malo podkrmi.
K. Holec
Pismo iz Sobote
BOUKŠE PRLE, KAK PA PREKESNO
Toga se moja tašča Regina, trno čedna ženska, drži, kak pijani grajke. Takšnomi človeki, ka se njemi vsigdar midi, se pravi silen človek. Tak bi Zdaj leko namesto moja tašča Regina, trno čedna ženska, pravo, moja tašča Regina, trno silna ženska.
Gde sé najbole vöpokaže, kak je silna?
Tou njeno silo sam vpamet vzeu že pred lejtami, gda je že aprila sadila paradajz pa papriko. Gda njoj je od mraza vse odišlo vragi, je samo prajla:
-	Boukše prle, kak pa prekuno, in je vse vküper posadila na nouvo.
Ednoga ipa je srejdi oktoubra prišla domou s cejlim küpom mrtvečij korin. Pito sam jo, zakoj se njoj tak midi, vej je pa ške dosta časa do vsisvejcovoga. Znam, si že brodite, ka mi je prajla:
-	Boukše prle, kak pa prekuno!
Znan si tou tö brodite, ka je slejgen den küpüvala nouve korine, ka so tiste že posenole.
Z ženo sva se zgučali ka va mela ške edno dejte. Tak je te kusta gratala, moja tašča Regina, trno silnaženska, pa je že v njenom tretjom mejseci začala vküp spravlati vsefele reči za tisto dejtece, ka je ške bilou nut v mami. Oba z ženo sva njoj škela dopovedati, ka ške štiri mejsece niške nede nüco vse te male gvanteke, stere je una tak veselo vsikši den nosila domou. Vsikšomi poseba je prajla:
-	Boukše prle, kak pa prekuno!
Tak je bila silna v tom čakanji na nouvoga človeka pri nas doma, ka sam si že brodo, kak de njemi že küpüvala knjige za šoulo, vej pa vejte:
-	Boukše prle, kak pa prekuno.
Na in te je li prišo tisti den, ka je na svejt prišla moja čerka. Doma jo je že čakalo vse tisto, ka njoj je njena stara mati küpila, dapa nevola je bila v tejm, ka je vse tisto bilou za pojbiča, nej pa za dekličino. Vejte, ka je na vse tou povejdala moja tašča Regina, trno silna ženska? Prajla je:
-	Boukše prle, kak pa prekuno. Vej pa vejn ta ške mela kakšo dejte, pa tisto de te vejn pojbič.
Zdaj te čaka in spitavle, če va z ženo ške mela kakšo dejte. Müva sva samo tiüma in si svoje brodiva, una pa guči:
-	Raj semalopopaščita, vej pa vejta ka je boukše prle, kak pa prekesno.
Miki
Porabje, 2. decembra 1999
7
Milivoj M. Roš
Škrat Babilon in siroutice
Kak je tou jesen bilou, idnouk je bila ranč takša jesen, ka je dosta Snega spadnolo že novembra mejseca. Bila je ranč takša jesen, ka so siroutice ške nej redno začale rasti. Bila je ranč takša jesen, ka so lidje najšli tü pa tam kakšo siroutico in nika drugoga. Bila je ranč takša jesen, ka so siroutice ostanole pod snejgom. In bila je ranč takša jesen, ka je bila bole zima kak pa jesen.
Ja, siroutice so ostanole pod snejgom. Dapa, vej pa ne more človek v lejs in tam vkraj odkopati pou metra snega in iskati siroutice. Nej, toga rejsan ne more. Ništerni pa bi tak radi geli siroutice pečene z djajcami ali pa z grbanjami v mlejčnoj župi. Takšo žmano gesti si je zaželo škrat Babilon tö. Nevola pa je v tom, tou je rejsan velka nevola, ka siroutice gestejo, ali niške ne more do nji. Škrati Babiloni pa so se najbole vidle siroutice, stere so vedle naprajti stare matere. Un si je tak žmano nigdar nej vedo pripraviti. Zato je brodo, kak brodi vsigdar, kak bi lidge prišli ta pod snejg po siroutice. Brodo je pa brodo, dokejč je nej vözbrodo, ranč tak, kak se njemi šika.
Sirouta ti, siroute mi, aj še brž zdaj tak zgodi, ka želoudec še smiji, gda siroutice dobi.
Potegno se je pod kusti snejg in tam pod njim isko, gde so skrite siroutice. Tam na roubi lejsa, gde se zača ves, ji je najšo. Raste so edna pri drugi. Bilou ji je za stou lačni želoudcov. Tam malo vkraj so se doj po brgej po žaklaj napunjeni s slamo spiščavali mlajši. S svojim dugim nojetom je samo potegno po zraki in nagnouk je vse mlajše na žaklaj začalo nositi ta prouti lejsi. Bole so z nogami bremzali, bole ji je neslo ta nut. Nagnouk so se znajšli na friškom snejgi, steroga so žakli ta zrivali. Od straja, ka se vse vküp zmlatijo, so si stiskavali oči, dapa, gda so ji gor odprli, so med snejgom zaglednoli droubne čarne kolapoše.
Sirooutice, so skričali v eden glas, iz žaklov vöstrosili slamo in jij napunili s sirouticami. Odnesli so ji v ves in je raztalali. Vsikši ram je doubo svoje siroutice. Na te zvečer so se siroutice cvrle, pelde in küjale. Škrat Babilon se je nut povlejko v vsikši rour iz steroga je dišalo po friški sirouticaj. Nej trbej poseba prajti, ka je vseposejdi vkradno neka žmanoga gestija. Na, vej je pa nej vkradno, liki si je samo tak malo vzeu. Vej pa brezi njega bi se cejla ves nej tak napokala siroutic, ka so se ji nageli za pou leta nazaj in za pou leta naprej. Najbole od vsej pa sé je napoko naš škrat Babilon. Samo si zbrodite, kelko je mogo pogesti, če je vzeo samo edno siroutico v vsikšom rami?
NARAVA
Vsepovsod okrog nas je lepa narava. Trave, cvetlice in živali. Pa znamo čuvati naravo? Ali imamo dovolj radi živali, ki poginjajo zaradi onesnaženosti? Vedno več je hudobnih ljudi, ki jih po nepotrebnem mučijo, zapirajo jih v kletke. Svet brez živali bi bil pust in neprijazen, zato bi se moral vsak od nas potruditi in jim pomagati.
Richard Bajzek 3. r., OS G. Senik
VARSTVO OKOUA
Veliko smo že slišali o varstvu okolja. Tudi vi imate mnogo možnosti za svoj prispevek. Ali se spominjate?
- Brez vode ni življenja! Ne mečite v vodo odpadkov! Dobro zapirajte vodovodne pipe! Ne trgajte zaščitenih rastlin! Varujte gozdove in travnike! Ne preganjajte živali! Saj veste: Varstvo okolja je varstvo življenja! Vsak človek lahko veliko prispeva k varstvu okolja - tudi vi!
Tomaž Bajzek 3 r., OS G. Senik
VIDELI SMO ŽOLNO
Mislim, da vsak otrok zna, da žolno imenujemo gozdni tesar. Za bivališče si uredi votlino v drevesu. Hrani se z drevesnimi škodljivci. Zato je žolna zelo koristna žival. Gledali smo, kako je trkala s svojim kljunom po drevesu. Zelo lepe barve je bila in imela dolg rep. V razredu vsako zimo krmimo ptice. Rad bi videl čim več lepih ptic.
Kristian Treiber 3r., OŠ G. Senik
MOJA POT V ŠOLO
Mamica me zbudi vsako jutro ob šesti uri. Na mizi je že zajtrk. Topel kakav ali čaj, z marmelado namazan kruh ali klobase. Tiho se oblačim in zajtrkujem, ker mala sestrica Bettina še spi. Pogledam še enkrat torbo, če je vse v redu. Poslovim se in se peljem s kolesom v šolo. Večkrat sem prvi v razredu. Potem pridejo moji sošolci. Tomaž in Sabolč peš, drugi pa se pripeljejo z avtobusom. Začne se pouk. Norbert Kozar 3. r., OŠ G. Senik
Nepozaben popoldan
Na gimnaziji so tudi letos objavili, da si lahko kupimo gledališke abonmaje. Mi, ld se učimo slovenščino in pišemo članke v časopis Porabje, smo dobili za darilo tri gledališke abonmaje. Prvo predstavo sem si ogledala tudi jaz.
23. oktobra po pouku smo se z avtobusom odpeljali v Zalaegerszeg. Ko smo prispeli, smo takoj šli v gledalšče, ki se imenuje Šandor Hevesi. Ogledali smo si opereto "Csokos asszony". Ko so se gledalci v dvorani pomirili, so luči zasvetile, glasba je zazvenela in igralci so stopili na oder.
Zgodba se dogaja v rajonu Jozsefvdros, na dvorišču stanovanjskega bloka. Katoka, glavna oseba zgodbe, se še uči za igralko, uspešno nadomesti pravo igralko in s tem reši predstavo Csokos asszony. Vsi znanci, prijatelji ter občinstvo navdušeno slavijo Katoko in njeno zaroko, o kateri malokdo ve.
Življenje je težko in pojavi se baron Tarpataky, ki vse postavi na glavo. V opereti srečamo tudi Pišto Dorozsmayja, ki je komponist in je zgubil zaročni prstan na dan svoje zaroke. Vidimo tudi pisatelja Edeja Ibolya, ki je vedno lačen in plesalko, ki se imenuje Rica Maca.
Predstava ima tri dejanja. Napisala sta jo Zerkovitcz-Szilagyi, opereto je ražiral Jozsef Bor. Predstava je bila zelo zanimiva in kakovostna. Zgodba se je odvijala med domiselnimi kulisami. Publika je s ploskanjem nagradila igralce in vemo, da je za igralca največje priznanje avplavz.
Zelo dobro smo se počutili in zato bi se rada zahvalila časopisu "Porabje" v imenu monoštrske gimnazije.
ŽužiŠulič, Gimnazija Monošter
Na zabavnem sprejemanju novih dijakov
V gimnaziji so 29. oktobra zopet priredili ples za prvi letnik.
Ob tej priliki sprejmejo v šolsko skupnost starejši dijaki mlajše. Mlajši dijaki dobijo smešne naloge. Na začetku ceremonije se novinci morajo predstaviti. Na koncu posvetitve imajo "svečano" zaobljubo. Nato pridejo na vrsto profesorji. Tudi nove profesorje in razrednike preizkušamo. Tudi oni dobijo različne naloge. Tisti, ki uspešno naredijo naloge, dobijo darilo. Novi razredi dobijo torto. "Po trdem delu" se ob dobri muziki vsi dobro zabavamo. Ob disko glasbi vsi zaplešemo in si želimo, da bi čas mineval počasi. Mlajša generacija seveda ne sme ostati do konca zabave.
Mi, mlajši dijaki že zdaj čakamo naslednje leto, ko bodo drugi še mlajši na vrsti.
Reka Hirnök 9-a-razred, Gimnazija Monošter
LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ
Zveza kulturnih društev Maribor in mariborska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti razpisujeta v okviru srečanja OTROK IN UMETNOST 2000 likovni in literarni natečaj na temo
TISOČ LET ČASA
Osnova za temo je konec tisočletja in začetek novega. Napišite ali narišite vse v zvezi s tem - z veliko domišljije. Likovne tehnike niso predpisane, tudi literarne vrste so lahko različne: pesem, kratka zgodba, pravljica, potopis, esej... Sodelujejo lahko vsi slovenski osnovnošolci, tudi vi v Porabju. Prispevki morajo biti opremljeni s podatki o avtorju (ime, priimek, šola, razred, starost, domač ali šolski naslov) ter ime in priimek mentorja.
Prispevke - označite, ali gre za likovne ali literarne - pošljite na naslov:
SLKD, Območna izpostava Maribor Partizanska 5 2000 Maribor
s pripisom “OTROK IN UMETNOST - literarni (likovni) natečaj” do 15. januarja 2000. Izbrani avtorji boste bogato nagrajeni.
Podrobnejše informacije dobite pri Valeriji Perger.
Porabje, 2. decembra 1999
IZLET V NEZNANO
Lepo in Zanimivo je Porabje. Dežela položili gričev in odmaknjenih dolin. Tü so doma prijazni ljudje.
Iz Ljubljane smo prišli. V tö vami zdravil Lek, kjer imamo svoje športno draštvo, smo pripravili zadnji izlet tega tisočletja. Preko leta smo oblezli precej visokih gora. Tudi zamejske Slovence smo že obiskali. V Doberdobu, Benečiji in Reziji. A je bilo Porabje vsem nova izkušnja, drugačen svet. Svet, ki je daleč, odmaknjen ter težko dosegljiv in zato malo obiskan.
Uradniki stare šole so si na meji vzeli čas. Čas tako dragocenega zadnjega lepega jesenskega dne. Blago sonce je vabilo na pot. Najprej k mojstra lončarju na Verico. Kar tako, kot Gospod v soboto, umetnik izdeluje glineno posodo. In nekaj jo je za Spomin ter lep spominek odromalo z nami. Kar dve uri smo se sprehajali po s svežim listjem posutih stezah. Od Verice preko Ritkarovcev do Gornjega Senika. Srečanje z domačini je namazalo in razvezalo jezike.
Kozarček domačega na kmetija nekaj za žejo v vaški gostilni, na koncu pa še pojedina v Lipi. Ob božajoči muziki Lacija Korpiča so padle prve kaplje dežja. Pod streho slovenske hiše nam je bilo toplo. Toplo pri srcu. Ko so zasrbele pete, se je bilo težko odpraviti domov.
Hvala vam, prijazni ljudje, za ta prijeten dan.
Peter Rojc
Sto je gospaud v hiši?
"Ki az úr a házban? " pravi Vogrski pregovor, šteroga je moj pokojni šogor, gda je tak malo baukše vole bio, etak obrno: Ki az úr a házból! (Gospod, vö iz hiše! ).
Tau mi je napamet prišlo te dni, gda sam že pa tak naura bila, ka sam si vsedla pred televizijo ali sam poslüšala radio. Buma pri nas se že vsakši den nika godi. Tej velki gospaudje se taužijo, tü pa tam si prej žebke napunjavajo, naše birovije pa samo delajo, delajo, pa zandolejo pravico naprajti. Pa te, kakoli je birovija prej strašno zaostanjena s svojim delom, tü pa tam dokončajo kakšno tožbo. Etak se je zgodilo v ednom vogrskom varaši, ka so varaškoga žüpana nazaj na svojo mesto postavili. Tistoga žüpana, steroga je prej varaški svet zagno. Pa te, gda je žüpan nazaj daubo od birovije svojo funkcijo, te je drugi den tak üšo delat, liki bi sé nika nej zgodilo. Samo ka je na svoji dveraj eden velki lakat (klučavnico) najšo, steroga so te tü nej doj vzeli, gda je on vcuj k dveram staupo. On je pa te včasin nüco svojo oblast (hatalom), pozvau je delavec, pa hup, lakat so doj vdarila on si je pa doj vseo na dva stauca (tak je debeli, ka na ednom nejma mesta). Pa te v drügom minuti je že začno edno sejo voditi. Pa te ka se je zgodilo? Nistarni so gor stanili pa so eden štuk niže šli pa so tam začnili ekstra svojo sejo brez žüpana. Pa te Zdaj naj nakak povej: Sto je gospaud v hiši?
Pa kumaj ka so mi tau v televiziji doj zošpilali, že je pa naprej prišlo nika takšega. Zavod za zdravstveno Zavarovanje (Országos Egészségbiztosítási Pénztár) je tü etak zopojdo. Gda je gnešnja vlada staupila pred rosag, te so tauj organizaciji direktorico dojzamenili. Ona se je pa tü nej njala pa je üšla na birovijo. Pa ka se je zgodilo? Birovija je prauti vladi skončala, pa je tak prajla, ka je gospa ta valaun, gde je bila. Samo ka so na mesto nje že nakakoga not postavili, etak pa zdaj je velko pitanje: Sto je pa te zdaj gospaud v tauj hiši? Pa te je vladni predstavnik tak pravo, ka birovija (sodišče) es, birovija ta, če ta gospa gnes v slüžbo stane, oni jo zranja pa tavö brsnejo. Vej on pokaže, Sto je gospaud v hiši!
I. Barber
Tau so nej klajfe
sodelavka Zveze, Klara Fodor dostakrat ojdi po naši vasnicaj pa čüje kakšne smejšno zgodbe (történetehet). Iz tej vamje vküppostavila en püšeu. * * *
Pred desetimi lejtami so prej nisterne starejše paverske ženske doma v letošnji vročini Zvün vmjoga gvanta drügo nej mele nasebi. Tak se je nosila ta ženska tü, stera je betežastoga moža mejla v špitalaj. Nisterni den ji je Poštaš prineso telegram. Gda ga je ženska tapreštejla, je zvejdla, ka ji je mauž mrau. Od velke nevole, žalosti je včasin začnila djaukati. Samo, ka je namesto vacalejžeca (robčka) svojo süknjo zgrabila pa si brisala svoje skunze. Poštaš je pa z lampi, z očami gledo. Stau je kak nemak. Gda je k sebi prišo, pa so ga noge tadale nesle, te se je vüpo vönasmejati na tau košünti.
* * *
Pred velkimi svetki se zvekšoma vsi katoličani spovejo, pri meši pa po božo tejlo dejo. Že nej tak mladi moški se je tü spovedo pa se v red postavo po božo tejlo. Dobri par žensk je ranč tak rejsno stalo. Vej se pa v svetoj rami ne šika reketati, če se človek glij dobra pa očiščeno čüti, gda se rejši od grejov. Gospaud je lepau vsakšomi pravo "Jezošovo tejlo" pa dau v lampe, verniki pa nazaj "Amen". Te moški je gvüšno fejs zamišlen biu, ka je namesto rejči Amen, dobra naglas pravo, ka haam. Na, če se je šikalo ali nej, ženske so se od smeje skur kobacale. Eške gospaud so se mogli zasmejati.
Mlade dekle so zatok tü ne-vame. Gda smo ške petrolejske posvejte nücali, je ena dekla tü küpila liter petroleja. Med pautjov se je stavila pred ramom
svojga ljubiva, s sterim sta ranč v svaji bila. Ona ma je pa pod oknom lejpe naute zapopejvala. Depa pojep nika, ranč dvere nej aupro. Ona je pa v čemeraj zgrabila glaž petroleja pa ga paučila v dvere. Leko, ka bi pojep baugše zopodo, če bi se vözmiriu z njauv, kak ka je tisti vonječi petrolej mogo gorpucati.
Depa Baug prej ne bije z botom. Drgauč je ranč ta dekla nej oprla dvera ednomi moškomi. Dekla je mlada bila, moški pa starejši, depa nebesko rad je ojdo za deklami. Parkat se ma je posrečilo do nje priti. Tau tü tak, ka je eno dekličino narato, stera nazlük nika furt vönajšli, naj se dvere oprejo. Samo, ka se je gnauk maček na pete zdelo. Dekla se je več nej dala prejkličiti. Stari ljubi ji je pa ranč te neso küp djajec. Ej, vej ti je on djajca zgrabo pa vse k pragi zmlato. Če prva nej, zdaj je dekla gvüšno gorprišla, kak dobra je petrolej gorpucati.
Mauž je üšo v krčmau, ka posvetí svoj den. Vej pa den na leto samo
gnauk ma. Zatau se ma je pa tak posrečilo zapojiti, ka so ga noge kuman ladale. Ižo s svojo ženauv sta mela na brejgi. Na srečo ga je žena večkrat odla nastrgavat, dočas ga nej vpamet vzela, ka po štiraj plejzi gor po brejgi. Smilo sé ji je, üšla ma je prauti. Kumar ga je nikak domau privlejkla. Na postelo ga je že nikak nej mogla gorsprajti. Če je pa on dvakrat višeši pa žmetnejši biu od nje, tejlo se ma je pa vcejlak tanjalo. Nej ga je tadala na postelo djasti, tadala ga je pa skobacati pod postelo. Postelni lijen je lepau dolpoprajla, naj ga skrije. Baug mentüj, ka bi Zdaj stoj k njim prišo. Dja, za enomalo je že sausedica tam bila. Najbaugšoga ipa si je lepau dolsedla pogučavali. Gnauk se je lijan začno gibati pa nikši špajsni glas se je čüu. Če jepamauž vsenji brso, se kobaco pa sam sebi mrnjavo. Žena na tau gorzgrabila lijen pa sausedici pokazala skrito čüdo podpostelov.
K. Fodor
Porabje
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter,
Deák Ferenc út 17, p. p. 77,
tel.: 94/380-767 e-mail:
porabje@mail.datanet.hu
Tisk:
SOLIDARNOST D. D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denamo pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.