i95S (* p. i- daic EVI' Spat Fri ni j» 30Vj r. » M« 'Obramba ljubljanske * V' il * V . lizine in nase mesto ^-Ùl Tudi tokrat, ko je zaregljalo i tretji v Dubrovniku itd.), „ in zasmrdelo po j tudi nam Tržačanom gre za List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/11 - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PAKTI JE S.T.O. Pozdravljamo II. kongres borcev za svobodo, ki bo jutri ob 8.30 v Kinu ob morju. OBNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 247 TRST - SOBOTA, 25 JULIJA 1953 CENA 20 UR 10 orožju hodniku, se je izgovorilo ime l8šega mesta. Ameriška novi-vint Arsita agencija «United Press» r z * sporočila, da se bo titovska davi'ojaška misija, ki se bo udele-a * {Ja vojaške konference v Wa-"ingtonu skupno s predstav-jsks iifi zdA, Amglije in Francije, mel1 i*280varjala o «obrambi Ijub-_ j! lanske nižine» in da igra pri aia ?h zelo važno vlogo prav Trst. Vfteko Trsta naj bi Tito dobi-'81 v primeru vojne velike ko-ahk< cine orožja in vojaška ojače-:o Ma. Preko Trsta naj bi tudi j? J®daj dobival vojaško «pomoč» • a V[2 ZDA, Anglije in Francije. )1| 0 tem pišejo z velikim vetjem in navdušenjem titov- žel! ti listi, prav posebno tržaški tvP, Primorski dnevnik» in «Cor-1 lere di Trieste». Oba lista pou-8rjata, kakšno važno vlogo ci v ?r„a Tito v ameriških vojnih ju pčrtih in se tolčeta po prsih im/Mt po bobnu iz oslovske ko-:{> ker se jima je od samega _duf™nosa zavrtelo v glavi. ran21 Ve v nečem se sramujejo, ii piki. v odnosu do našega vprašaja. V zvezi s svojimi zločin- 0 Mirni vojnimi načrti na Bal-.30 J 8nu titofašisti ne govorijo ra- • •40 e volje o vlogi, ki bi jo molj? 5. igrati Trst, Se vedno se 01 Mijo pokazati tržaškim Slo-'eHcem svoj pravi ebraz in /°je prave namene glede STO. , mi vemo, zakaj rajši mol-'glì j'l° o tem vprašanju. Vemo, 9 ij bi morali povedati, kako / »rti Trst služi le kot oporišče ftf Pustolovščine proti miro-™iMnim balkanskim deželam. S° tfsf1110, r*a mor?,i tržaškim • - Jpvencem povedati, da so odit11® '°cn0 protj ustanovitvi STO Lfl 1(er bi Trst v tem primeru poete1 Mo demilitarizirano in nev- ^Hzirano mesto, katerega se sf 6 bi mogli več posluževati 0t vo)aškega oporišča. ir (liTitovgi niso proti ustanovi-. .j t.1 STO, ker da je neuresnič-ci l v°, kot trobijo, marveč zato, ia , i!r Bi jim ustanovitev STO no 1 /^Prečila marsikateri pusto-tito* jjski načrt, ki ga že 'eta snu-sko j10 z Amerikanci. Oni pravijo opel I? so proti STO, ker hočejo sjJ sjjjti določene garancije. Dej-- Vq je pred kakršno koli da- kožo, za naše me-to, naše tovarne, naše hiše, naše družine, naše otroke in žene, naše matere in sestre. Tudi nam gre zato, da se rešimo pred smrtjo, da ne okusimo «blagodati» vojne. In mi vemo, prav ob tem titovskem hahljanju zaradi pozornosti ameriškega gospodarja do svojega psa-čuva- PO ZASLUGI KOREJSKO KITAJSKIH VZTRAJNIH NAPOROV V Koreji se pripravljajo na prenehanje sovražnosti Ri, ki ga podpihujejo najbolj napadalni krogi ZDA, grozi, da ne bo spoštoval premirja - “Jamstva ki so jih Amerikanci nudili gen. Nam llu - V Korejo so že prispeli nekateri člani nevtralne komisije V Pan Mun Džomu je že vse pripravljeno za podpis premirja. Včeraj so korejski vojaki dokončali zgradbo, ki bo ja Tita, da načrt za «obrambo» , ... „ .. , . „ ljubljanske nižine pomeni smrt sJuzlla svečanosti podpisa. Oli- :_____c y_c _ _ v , /-«ivcVa Vnm i c i io en tuni Irmina- in uničenje našega mesta. Na stockholmskem kongresu socialdemokratske internacionale zgleda, da je član komisije, ki je bila v Trstu, predlagal začasno enotno civilno u-pravo ViS OZN na STO in tako dejansko sprejel predlog tov. Vidalija. O tem titovci niso pisaii, ker se bojijo, da bi se ljudje oklenili tega predloga. Mi pa vemo, da je ta predlog spričo sedanje nevarnosti najaktualnejši, da ga je treba podpreti, da se je treba boriti za njegovo uveljavitev. Vse zato, ker ljubimo svoje mesto in nočemo postati prva žrtev «obrambe ljubljanske nižine». cirske komisije so tudi konča le svoje delo. Na zemljevidu so narisale črto, kiTio iočila obe vojski in ki se je v tem zadnjem tednu precej pomaknila proti jugu zaradi težkih porazov, ki so jih doživele sing-manrijeve čete. Od časa do časa se pričakuje, da bosta obe stranki sporočili datum plenarne seje, katere se bodo u-deležili Kim II Sun, poveljnik korejskih čet, gen. Pen Teh Uai, poveljnik kitajskih prostovoljcev in gen. Clark, poveljnik «čet Združenih narodov». Premirje bo podpisano od vseh treh. Hf* « 0 je. da tu ne gre za «jam-. va» it Iciado, marveč gre za «iam-_ v a», ki bodo dovoljevala, da 0 An rstu nadalje ostanejo C§Io - amerikanci. da njih (postanejo v coni B, da lah-h, se nadalje i eni i drugi STO v vojsko • ae' tU(3i predlagajo eti’ Hgdqminij, ker bi v tem pri-ne$ ostrU Prav tako pri nas lahko arn> V e okupacijske čete. ker bi primeru naše Ozemlje še rfijalje lahko ostajalo strate-z | 0 oporišče. ”g(Jili|ato so torej titofašisti pro- % :ia 4Za pfij fašistov, za interese De Njim ne gre za intere->)■ zasega prebivalstva, njim ,e‘8 J 6 za interese Atlantskega oSj a> za interese balkanske lelf ijjj’, za interese grških in turih;1 fašistov, za interese De L?erija, Papagosa, Eisenho Jutri, v nedeljo 26. julija ob 8.30 se bo začel v KINU OB MORJU II. KONGRES BORCEV ZA SVOBODO ki ga organizira Zveza partizane v in pol. preganjancev STO Bodo prisostvovali Kongresu predstavnik Mednarodne zveze odporniškega gibanja KURT FORD ES ter predstavnika italijanskih partizanov in nosilca zlate kolajne CARLA CAPPONI in DAL PONT Popoldne ob 17 bo pri BOŽIČIH tabor borcev za svobodo na katerem bodo prisotni tudi inozemski gostje Na sporedu so godbeni in pevski nastopi ter ljudsko rajanje. Strnimo se vsi okrog naših hrabrih in slavnih partizanov Toda v trenutku, ko vse zgleda, da se bodo sovražnosti v Koreji končno prenehale, je ameriška lutka Singman Ri ponovno začel groziti. V sredo je izjavil, da ne bo spoštoval c'enov premirja in da bo 90 dni po otvoritvi politične konference začel sovražnosti proti Severni Koreji. V svoji izjavi pravi, da so Amerikanci prekršiti «sporazum», ki ga je sklenil z Eisenhowerjevim odposlancem Robertsonom, češ da so Korejcem in Kitajcem podali «preveč jamstev» glede spoštovanja premirja z južnoko-rejske strani. Rijev zunanji minister Fiun Jun Tai pa je dejal, da se njegova vlada smatra razrešena dolžnosti spoštovanja premirja. Očividno izjave prikrivajo nov ameriški manever proti premirju v Koreji. Ta manever je dejansko začel zunanji minister ZDA Dulles, ki je na koncu preteklega tedna dejal, da se ZDA niso odrekle svojim ciljem «združitve vse Koreje» in «osvoboditve Azije izpod komuni tiene nevarnosti» ter da bodo to politiko nadaljevale «kljub podpi-u premirja». Vse gleda, torej, da se z R.ijeve strani in s tihim privoljenjem ZIDA pripravljajo nove provokacije proti premirju, ki bi se lahko v bližnjih dneh podpisal. Tudi tokrat je le korejsko-kitajska stran pripomogla k izhodu iz zastoja, v katerem se je premirje znašlo po Rije-vi provokaciji. Gen Nam II je v nedeljo izjavil ameriškemu generalu Harrisonu. da je njegova stranka pripravljena na čimprejšno sklenitev premirja, ako ji Amerikanci nudijo določena jamstva. Harri-son pa je Nam llu zagotovil, da bodo Južni Korejci spoštovali premirje, da bodo tudi oni prenehali sovražnosti 12 ur po podpisu premirja in se umaknili za 2 km, da bodo Severni Korejci lahko odločno nastopih proti Rijevim četam ne da bi Amerikanci posegli vmes, če bi prekršile premirje, da se bodo Amerikanci držali premirja, četudi bi Rijevci iz-ved i napad na Severno Ko- rejo in da jim ne bodo dobavljali orožja in materiala; da bodo preostale ujetnike izročil nevtralcem. Harrison ni hotel odgovoriti, ko ga je Nam II vprašal, koliko časa bodo Južni Korejci spoštovali premirje. Za sedaj so že prispeli v Južno Korejo nekateri člani švicarske in švedske delegacije, v Peking pa poljske in češkoslovaške delegacije, ki bo imela nalogo, da pazi na spoštovanje premirja. Upamo, da nam bodo bodoči dnevi prinesli dobre vesti. t. j. vest o miru v Koreji. Težave De Gasperija RIM — V torek popoldne se je De Gasperi predstavil itali- janskemu parlamentu s programom svoje osme vlade. Njegov programski govor je bii zeio hladno sprejet od vsega parlamenta, le demokristjani so mu dvakrat ploskali. V noči od srede na četrtek so monarhisti odločili, da bodo De Gasperiju odrekli zaupnico in glasovali proti njegovi vladi. Zgleda, da bodo proti glasovali tudi socialdemokrati. V tem primeru bo nova vlada padla. Kriza se bo tako znova otvorila. Sam De Gasperi je dejal, da «ni optimističen». V i-menu PSI je v parlamentu govoril -Nenni, ki je dejal, naj De Gasperi opusti misel «de sničarske rešitve» in naj se rajši približa levici. Le tako se bo ustvarila nova, močna parlamentarna večina. RAZKRINKANJE BERNE je okrepilo Sovjetsko zvezo Načrt za prvo šestmesečje l.l. stoodstotno izveden - 231 milijonov rubljev živil D.R. Nemčiji Po Sovjetski zvezi so se v prejšnjem tednu nadaljevali sestanki partijskih organizacij po mestih, vaseh, po tovarnah in na splošno po vseh deloviščih. Na vseh sestankih so delavci, kmetje, intelektualci obravnavali najnovejše ukrepe partije in vlade tproti Judežu Beriji, ki se je hotel dokopati do oblasti, uvesti personalno diktaturo, začeti likvidacijo pridobitev 36 letne izgradnje socializma in ponovno privesti sovjetsko deželo v oibjem kapitalizma. Sovjetski listi in prav posebno «Pravda» so v teh dneh nadaljevali z« objavljanjem člankov o tej zadevi. V člankih se predvsem poudarja potreba po okrepitvi revolucionarne budnosti proti vsakemu sovražnemu poskusu. V ZSSR se ob tej priliki poudarja da je zelo sintomatično dejstvo, da je Berija začel odkrivati svoj značaj sovražnika sovjetskega ljudstva in dežele, Komunistične partije in vlade v trenutku, ko so imperialisti zaradi miroljubne politike Sovjetske zveze opazili «nevarnost» bližajoče se pomiritve v svetu in ko so zaradi tega začeli organizirati vrsto provokacij proti miru in taboru socializma. Berija je začel javno izvajati svoj protikomunistični in protisocialistični program v trenutku, ko so imperialisti pripravljali provokacijo v Berlinu in v Koreji, v trenutku, ko je Tito na ukaz svojih gospodarjev povečal svoje napore za okrepitev balkanske napadalne osi. To nam dokazuje, da so imperialisti vse te poteze vnaprej pripravljali, da bi skušali spraviti v težko nevarnost tabor socializma in prav posebno Sovjetsko zvezo. «Pravda» je v petek objavila uvodnik, v katerem pravi, da se imperialisti zelo motijo, ko napovedujejo zaradi odkritja Berije-vega izdajstva oslabitev Sovjetske zveze in tabora socializma. Odkritje Berijevega izdajstva ni RESOLUCIJA CK KP STO 0 NALOGAH KOMUNISTOV Posvetili vse naše sile borbi za pomiritev na STO in v svetu Podpreti je treba akcijo odbora miru za civilno upravo - Boj za nacionalne pravice Slovencev in Italijanov je osnovne važnosti - Poostriti revolucionarno budnost Centralni komite K;P STO, ki se je sestal pred dvema tednoma, je odobril resolucijo, ki vsebuje 9 točk. V prvi točki se obravnava vprašanje mednarodnega položaja. V zadnjem času je prišla do izraza vedno večja okrepitev sil miru v svetu kot posledica stalnih sovjetskih naporov za dosego pomi'' itve. Partizanom miru so se priključke tudi druge osebnosti, ki so to morale storiti pod pritiskom miroljubne želje narodov. Najbolj napadalni e’e-menti ameriškega impeiiaii-zma so ostali osamljeni. Podpirajo jih le titovci, klerikalna internacionala, nacifašisti in desni socialdemokrati. Da bi nadaljevali svojo vojno politi- ko, so sprožili provokacije v Berlinu, v Kore i in hočejo pospešiti priprave za pustolovščino singmanri evega tipa na Balkanu. Zato je borba za mirno rešitev sporov odločilne važnosti. Tej borbi je treba posvetiti vse sile. V drugi točki resolucija pravi, da so se tržaški partizani miru že uvrstili v duh poziva, ki ga je Svetovni svet miru izdelal na svojem budimpeštan-skem zasedanju. Zato so začeli akcijo za imenovanje začasne in enotne civilne uprave na STO, ki uživa vedno večje zaupanje našega prebivalstva. Komunisti, kljub temu da se ne odrekajo svojemu stališču po poštovanju mirovne pogod- bo S8' ameriških «boysev», V| Pa’ Kesselringa, Macken- Adenauerja; za katerih Jujanibo» bi morali padati ti-ifr (0 !’ desettisoči in stotisoči ju-i ' R it «Vanskih fantov. Za njih n> t b; i'e mesto, iz katerega i\i i privali orožje, ne pa mesto, ‘Vaterem živijo desettisoči Wr ‘it)Zencev in Italijanov, ki so e’ Pe Pa številke v mapah -itV! I')n5ra)skih, washingtonskih in tef1' ^ nskih generalov. zalii Ij ?to> Prav' zato so titovci ta-no I i| °e5ni proti mirovni pogod-Vfj®roti ustanovitvi STO. Mi Jatoemo, da jim gre za ko-HfL?9 stolčke, za milijonske ( ^V]j : za lepo in razkošno il»'Ve{Le (mesec dni na Brio-drugi mesec na Bledu, 2 živili v Nemčiji — Sovjetski visoki 6J1 {ar v Nemčiji Semjonov je HjP‘al ameriškemu komisrrju tlg;80’ v katerem ga poziva, 1 liti SP preneha takozvana detle v živil prebivalstvu vzhod-,j. cpa Beriina in naj Amerikan-laF Vryj?1 razdeljujejo ta živila a " tienv® brezposelnim v zahod--*• \sa Beriinu in 1,500.000 brez-«itn v Zah. Nemčiji. briška provokacija Titovska vojaška misija bo v ZDA pomagala izdelati načrte za vojno na Balkanu Beograjska vlada je pripravljena “braniti“ z “jugoslovanskim topovskim mesom!1 De Gasperija, Francijo in Grčijo - Provokacije proti L. R. Albaniji Takoj po zaključku konference Trst, Jadransko morje in Grčijo. zunanjih ministrov balkanske osi je titovska vlada povabljena v Washington na vojaške razgovore. Vabilo je prišlo s strani Wa-shingtona. Londona in Pariza. Razgovori se bodo vršili prihodnji mesec in se jih bo udeležila titovska vojaška misija, ki jo bo vcdii gen. Vučkovič. Uradno se bodo trije zahodniki razgovarjali s titovskimi predstavniki o pomoči v orožju Jugoslaviji. Dejansko pa — kot poroča agencija «United Press» — bodo sestavili «načrt» za «obrambo» ljubljanske nižine, dinarskih al p in makedonskega goratega predela. Prav tako se bodo v okviru tega načrta razgovarjali za dobavo tankov, težkega topništva, lažjih vojnih ladij, letal na reakcijski pogon ter buldožerjev za izgradnje cest in letališč v Jugoslaviji. «United Press» pravi, da bo v Washingtonu govora o tem, da bo jugoslovanska vojska morala «braniti» do zadnjega Italijo, Tako bi po načrtu Amerikancev morali Jugoslovani postati topovsko meso, ki naj bi krvavelo z a druge, Jugoslavija pa bi morala postati razorano, uničeno in opu-stošeno bojno polje, na katerem bi se «branili» interesi, ki niso jugoslovanski in ki z Jugoslavijo nimajo nobenega opravka. V osnutku bližnjih razgovorov v Washingtonu ni mogel manjkati Trst, ki se ga označuje kot ve-levažno vojaško oporišče, namenjeno dobavi orožja in vojnega materiala Jugoslaviji. Iz vsega, kar smo do sedaj navedli, je postalo jasno, da se na Balkanu P tip avljajo težke provokacije. Zato so Amerikanci poklicali v Washington titovce kljub nevolji De Gasperija, zato govorijo o Se večji vojaški pomoči Titu, zato sklepajo razne načrte, v katere vključujejo Trst in Ljubljano. Te dni so se poleg tega povečali incidenti na albanski meji. Zato ni nič čudnega, da se naši ljudje z Milijonska afera v Ljubljani. irij^BLJANA |ù °d sobote objavljajo vest M5spdanju mestnega odbora 1 troiane, na katerem «so V« , bfejjSeclnik Jaka Avšič, pod-’ 1 V lednik Leopold Krese in '°’l los Niko Pogačar ter celotni W^arski svet podali ostav-kritični analizi doseda-tlti^a dela». V svojem «mea St6 a8 ie gen. Avšič dejal, da lihi'<2a birokratizem, za opor-i l2em ir, si,—im— i* C ?* e j111. *n za škodljive posle- i JN ^ Zid b IVU U I J I }(/ do čim je el?, trly 0 Krivic dejal, da ^l«aren odnos do in.«. H a2adostno spoštovanje 1 ;it> in demokracije, za %?5°stn° kontrolo nad tro- sredstev, za anarhijo V ku razprave na zaseda-testn se S m saestnega sveta v Ljublja-ìe zvedelo, da gre za črednosti v gospodar-Svetu, da sta bila zaradi Ljubljanski tega aretirana Edi Stefan in ravnatelj «Tekstila», t. j. brat gen. Avšiča, dosedanjega mestnega župana, da je podpredsednik Ljubljane Krese imel vknjiženih na svoje ime v Trstu 700.000 lir, v Ljubljani pa kar 800 milijonov dinarjev. Dejstvo je, da gre tu za velikanski škandal, ki ga skušajo titofašisti na vse načine spraviti v pozabo. Pod pritiskom javnega mnenja so aretirali sleparja Edija Štefana in brata ljubljanskega župana trgovca Avšiča. Ker javnemu mnenju vse to ni bilo zadosti, so morali sklicati mestni svet in odvzeti funkcije županu Avši-ču in njegovim pomočnikom. S tem skušajo zadovoljiti javno mnenje in pomašiti vso zadevo. «Ze ko smo pisali o aretaciji trgovca Avšiča, smo trdili, da tu gre za velikansko sleparijo. tožitelj gre za imo v ine, ne- Vprašali smo, v kakšni meri je v to afero vmešan gen. Avšič. Potem ko so nam potrdili z njegovo ostavko, da je imel tudi on prste vmes pri aferi, vprašujemo, kje so glavni krivci, saj je nemogoče, da so se sleparije začele in nehale Pri gen. Avšiču. Tu je bila t vidi kakšna druga roka vmes, kot šušljajo po Ljubljani. Dejstvo je, da Ljubljana ni zadovoljna, da so našli «grešne kozle». Ljubljana hoče in zahteva, naj se gre dalje, naj se pogleda v vladni krog! Odstavljen ljubljanski župan je svaku titovskega svetovalca v Trstu Dekleve. Seja Vrhovnega sovjeta MOSKVA — Prezidij Vrhovnega sovjeta ZSSR sporoča, da se bo Vrhovni sovjet sestal 5. avgusta in ne 26. julija, kot je • stov dana vloga jurišne čete. bilo prej objavljeno. I Kp STO opozarja vse državlja- zaskrbljenostjo ozirajo na Vse te dogodke, ki lahko predstavljajo uvod v pustolovščino singmanri-jevskega tipa na Balkanu. Od ti■ tofašlstov si lahko vse pričakujemo. Dovolj je pomisliti, da smatrajo Jugoslovane za ničvredno topovsko meso, ki bo moralo krvaveti v interesu drugih. V zvezi z vsem tem je KP STO objavila naslednjo izjavo. V teku zadnjih tednov je prišel vedno jasneje do izraza izzivalni in napadalni načrt, ki ga imperialisti nameravajo izvesti proti Albaniji preko beograjske klike, Na zadnji konferenci beograjskih, atenskih in ankarskih zunanjih ministrov, ki se je zaključila 11. julija, je bil izzivalni načrt proti L. R. Albaniji glavni argument, kot izhaja iz samega zaključnega poročila, v katerem se «jamči neodvisnost Albanije», ki jo smatrajo za «moskovskega satelita». Londonski in washing-tonski poluradni listi kot «Times», «N. Y. Herald Tribune» in drugi, govoreč o tem «jamstvu neodvisnosti» Albanije, podrejajo zelo odkrito ta «jamstva» predhodnemu strmoglavljenju sedanje demo kratične albanske vlade s strani «zaveznikov». Istočasno s temi izjavam je titofašistična klika s še večjo intenzivnostjo obnovila izzivalne napade na albanski meji, katerih odgovornost se s strani titovskega tiška pripisuje L. R. Albaniji zato, da se ostvari ozrg-čje, ki naj bi bilo pripravno za puče, kot so bili izvedeni v Koreji ali pa v zadnjem času v Berlinu. Na podlagi teh precedentov je bila Titova klika pozvana, naj pošlje svojo vojaško misijo v Washington, kjer bo vojaška konferenca predstavnikov ZDA, Anglije in Francije, ki ima namen Pospešiti ta-kozvane «obrambne načrte» na Balkanu, dobavljati državam balkanskega napadalnega pakta, prav posebno pa titovski Jugoslaviji potrebni vojaški material in sestaviti program za usposobitev titovske vojske, ki ji je v izzivalnih načrtih imperiali- ne na težko nevarnost, ki jo ta izzivalni manever predstavlja za mir na Balkanu ,in za usodo Trsta, ki Ibi bil ena izmed prvih žrtev pustolovščine korejskega tipa na balkanskem: področju; razgalja izzivalno vlogo zločinske beograjske klike in poziva vse javno mnenje, naj bo budno in naj poveča borbo za mir, za civilno upravo v obeh conah zato, da Trst ne bo vojna luka za pustolovščine balkanske osi, marveč da bo predstavljal element mednarodne pomiritve v korist vseh miroljubnih narodov. Za civilno upravo STO Tržaški odbor miru -je na zadnjem sestanku preučil rezultate zborovanja miru ter ugotovil naraščajoče zanimanje prebivalstva za predlog o civilni upravi na STO. Ni dvoma, da je kampanja za nabiranje podpisov še posebno važna v današnjem položaju, ko postajajo vedno bolj vidni manevri Tita nroti našemu ozemlju. Zaradi tega je treba, da vsi odbori miru, bodisi v mestu, kakor tudi na vasi, pospešijo akcijo abiranja podpisov. Partizani miru na Barrieri so z vztrajnim delom nabrali do sedaj 1.293 podpisov. Ni dvoma, da bodo imeli s hitrejšo akcijo še boljše uspehe. V okraju Sv. Vid imajo nabranih 883 podpisov. Obvezali pa be, morajo nuditi vso pomoč tej akciji, biti začetniki novih pobud v tem okviru in mobilizirati okrog te zahteve čim-širše množice. Z uresničenjem te zahteve bi se napravil konec sedanjemu navzdržnemu spanju na STO. Kondominij, etnične linije, status quo. ki jih predlagajo Beograd in Rim so pogubnosni za nas. Tretja točka resolucije pravi, da so z borbo za rešitev našega vprašanja povezane vse konkretne akcije v obrambo demokratičnih svoboščin in narodnih pravic v coni A in B STO. V četrti točki se pravi, da predstavlja volilna zmaga v Italiji velik prispevek evropskemu miru,. za prebivalstvo STO pa pomeni podporo v njegovi borbi za pravilno rešitev tržaškega vprešanja, t. j. za u-stanovitev STO. Ta Zmaga v Italiji bo pripomogla tudi k u-trditvi naših pozicij v Trstu. •Peta točka obravnava vprašanje nacionalnih pravic Slovencev v coni A in Italijanov v coni B. Za obrambo nacionalnih interesov je treba združiti vse Slovence in Italijane. Ta boiba mora biti vodena na podlagi, bratstva. Ta borba pa je osnovnega pomena za KP STO, za vsakega komunista, za vsako demokratično in napredno gibanje. Njeni cilji velevajo stalno borbo proti obema nacionalizmoma, proti «indi-pendentizmu» nekaterih titovskih agentov. V ta okvir spada tudi borba proti titovstvu. Zato je treba razkrinkati titovski teror v Jugoslavi i in coni B, njegovo demagogijo m njegove laži, okrepiti solidarnost z zatiranimi narodi Jugoslavije in cone B. V šesti točki se poudarja potreba po večji povezavi z množicami na podlagi resnega preučevanja njih zahtev in sti. V sedmi točki poziva CK, naj se nudi večja pomoč ZKM; v osmi točki pa opozarja na važnost širjenja tiska. Deveta in zadnja točka o-bravnava vprašanje krajevnih in mednarodnih provokacij. Zato je treba povečati in »krepiti po'iticno, ideološko in organizacijsko revolucionarno budnost; zato je treba pravilno uporabljati orožje kritike in samokritike, ga razširiti, ker samo tako bomo lahko izboljšali svoje delo, samo tako bomo okrepili vrste partije, samo tako bomo preprečili sovražniku, da bi se na kakršenkoli način vrinil v njene vrste. znak slabosti ZSSR, marveč znak moči sovjetskega ljudstva in njegovih voditeljev, ki uživajo vse zaupanje naro-dov ZSSR. Jasno je, da bi bili imperialisti radi imeli še vedno v sovjetski vladi in partiji svojega človeka, t. j. Berijo, ki bi lahko nadalje rovaril proti sovjetski državi. Njegovo odkritje pomeni, da so imperialisti izgubili svojega agenta. Zaradi tega se je sovjetska država znatno okrepila. Pri tem so seveda precej prizadeti prav titofašisti, ki se radi ne puščajo v debato glede Berijevega bistva. Oni skušajo prav tako kot imperialisti napovedovati «konec» sovjetske države, kar je le njihova pobožna želja, ki se jim ne more izpolniti, kot se ni izpolnila sovražnikom ZSSR, ki so že od Oktobrske revolucije dalje vsako leto napovedovali nien «bližnji konec». Titovci so zelo prizadeti od razk-inkanja Berije, ker so vedno upali, da bodo uresničili svoje sanje o nadvladi nad ljudskimi demokracijami, kar bi bilo mogoče,. če bi se bil Berija polastil oblasti v ZSSR. Njihovi računi pa so splavali še enkrat po vodi. Poraženi so bili skupno s svojimi gospodarji v Jugoslaviji, ker so bili pravočasno razkrinkani kot agenti imperializma, poraženi so bili v ljudskih demokracijah, poraženi so bili v svetu in sedaj so bili končno poraženi tudi s tem, da je bil človek njihove sorte v ZSSR odkrit in razkrinkan. Razkrinkanje Berija nam le dokazuje, da so slej ali prej vsi izdajalci delavskega razreda poraženi in da jih prej ali slej zadene roka pravice, slaviji. Dejstvo je, da bi bil Tito že v smetišnici zgodovine, če ga ne bi podpirali ameriški bajoneti. Najboljši dokaz moči sovjetske države je poročilo Centralnega statističnega urada pri vladi ZSSR, ki je te dni sporočil, da je Sovjetska zveza 100 odstotno izpolnila prvi šestmesečni gospodarski načrt leta 1953. Proizvodnja se je v teh šestih mesecih dvignila za 10°/o v p-imeri z isto dobo leta 1952. Istočasno je vlada ZSSR sporočila, da je v teku šestih mesecev D. R. Nemčija prejela 300 000 ton krušne moke in večje količine masla, mesa, olja tkanin, bombaža itdš Vlada ZSSR je vladi D. R. Nemčije dala na razpolago kredit 231 milijonov rubljev za nakup živil v ZSSR. 00 TEDNA so se, da bodo z delom pohiteli. Pri Sv. Jakobu so, nabrali j potreb. Zato je treba napove-v zadnjem času nadaljnjih 253 j dati odločen boj sektaštvu, o-podpisov. V tem okraju je do j portunizmu, birokraciji in tega tedna podpisalo predlog skepticizmu. Poudariti je treba za civilno upravo skupno 1602 da je delo komunistov na sin- , , . osebi- I dikalnem polju izredne važno- °e jhfo n?jonskem M9 mrtvih PETEK, 17. julija: Med ZSSR in Francijo je bil podpisan sporazum za trgovsko izmenjavo v znesku 12 milijard ifrankov na leto — Ze več dni so v teku V Kalkuti manifestacije prebivalstva proti povišanju prevoznih tarif: indijska policija brutalno nastopa in strelja v demonstrante. SOBOTA, 18. julija: V Stockholmu se je zaključil kongres socialdemokratske internacionale, ki je kljub vsem svojim histeričnim protisovjetskim izpadom morala sprejeti resolucije za mir v Koreji in Indokini, za pogajanja med velesilami, za vstop Kitajske v OZN in za omogočitev trgovine med Vzhodom in Zahodom — Dulles je v nekem svojem govoru izjavil, da bodo ZDA nadaljevale svojo dosedanjo politiki jza «osvoboditev» Vzhoda izpod «komunistične tiranije»; to pomeni, da se bodo nadaljevale ameriške provokacije in da ZDA ne nameravajo sprejeti sovjetskih ponudb za mirno rešitev vseh sporov. NEDELJA, 19. julija: V Han-noverju se je sestalo na tisoče bivših SSovcev; zahodnonemška vlada je na ta shod poslala celo svoje predstavnike — Vlada ZSSR je poslala Turčiji noto v kateri poudarja, da G; uzinska in Armenski republika odstopata od svojih upravičenih teritorialnih zahtev na Turškem in da se vprašanje Dardanelov lahko reši v prijateljskem vzdušju med KRIVI PREROK «Slavni mož» se je oglasil v «Primorskem® od 19. t. m., da tudi on pove «svojo» o «sovjetski krizi». Naj naši bralci vedo, da ie to «znameniti» Franc Stoka, ki je po likvidaciji Babiča ponovno prišel v ospredje iz kotička pozabe, v katerega so ga njegovi nadrejeni potisnili zaradi njegovih znanih «političnih sposobnosti». No, ta človek se v «Primorskem» postavlja v obleki novopečenega «teoretika», govori o «krizi» sovjetskega sistema, napoveduje sko-rajšnji konec Sovjetske zveze in «kominformizma» itd. V svojem življenju se ni niti toliko navadil, da bi vsaj postal izviren v svojih «sodbah». Ali morda ne pišejo iste reči skozi 36 let vsi buržoazni listi, ali ni isto «napovedoval» Trocki, ali se ni s temi «prerokbami» ba-vil Hitler, ki je dejal, da bo 7. novembra 1941 vkorakal v Moskvo in paradiral na Rdečem trgu? Vsakokrat so ti krivi preroki prej propadli kot sovjetska država. Vsakokrat je po teh prerokbah sovjetska država potala močnejša. Tudi Stokove «napovedi» bodo doživele usodo vseh njegovih prednikov. A to še ni vse. «Slavni» Stoka pravi tudi, da «demokratično gibanje preživlja kot povsod tudi pri nas veliko krizo. Ne glede na to, da se «Kominformizem» povsod po "jflB ■ ' zU Yi ____ svetu utrjuje, se je «kriza» v tržaškem demokratičnem gibanju porodila le v bolni domišljiji Stoke. Morda pa govori, o svojem «gibanju». V tem ima prav: saj ga ni nikjer na spregled. Kje so njegove «socialistične sile» ameriškega in dolarskega ikova? Pridejo na dan le, ko gre za stavkokaštvo: ob priliki splošne stavke 1950, v agitacijah po ladjedelnicah, sedaj z odobravanjem nastopa policije proti stavkajočim uslužbencem Delavskih zadrug itd. Verjamemo, da je Stoka v krizi, verjamemo, da je tudi titov-stvo v krizi v svetu in v Jugoslavi. To odgovarja resnici. Da pa je «kominformizem» v krizi, tega mu nihče ne verjame, saj je dovolj, da se ozre mo na bližnjo Italijo, kjer so komunisti in socialisti pridobili na volitvah 2 milijona glasov! Stoka naj le prerokuje dalje. Ce bo šlo tako naprej, 'bo moral prav kmalu nadaljevati svoje prerokbe na Luni, kamor se bo moral zateči. UČINEK PROTESTOV «Primorski» od 22. t. m. objavlja vest, da je predstavnik Tita v Trstu dr. Zemljak protestiral pri ZVU zaradi raznarodovanja od hodniku Trst-TržiC. S tem protestom se postavlja list, ki svečano prikazuje, «kako se matična vlada zavzema za slovenske pravice». Dejstvo je, da smo po vsakem takem protestu opazili, kako se je položaj Slovencev v coni A poslabšal. Titova vlada protestira — ZVU pa pospešuje svojo diskriminacijsko politiko. Kakor da bi bili zmenjeni. Ti protesti niso nič drugega kot pesek v oči naivnim Slovencem ker se naše vprašanje lahko reši le z ustanovitvijo STO. Status quo, kondominij ali etnična delitev pomenijo le poslabšanje našega položaja. Ce se beograjska vlada v resnici hoče zavzeti za naše pravice in če ji tržaški ttto-fašisti hočejo v tem slediti, naj zahtevajo skupno z nami ustanovitev STO. Tega Pa tržaški Slovenci ne bodo nikoli dočakali: za titovce so prej interesi Ameiikancev, ki hočejo ostati tu. potem interesi balkanske osi, ki jim sledijo interesi Tita in njegove klike in šele na koncu so interesi Slovencev. Tako se titovci omejujejo le na de-magoške proteste, ki le slabšajo naš položaj. O «KROKARJIH» «Demokracija» se zelo rabu-rja, ker smo ji ob njenem pisanju glede Rosenbergovih očitali, da je «krokarska». Razburja se tudi, ker smo ji očitali, da je za njene ljudi dovolj biti komunist zato, da se ga lahko usmrti. Saj je prav tako: Ro-senbergova sta bili usmrčena, ker sta parkrat brala komunistično glasilo, ker sta enkrat podpisala neko polo v prid nekega komunista, ker sta dala nekaj dolarjev za žrtve franki-zma. Vohunstva pa jima niso dokazali. Ali sodniki, ki so u-smrtili Rosenbergova niso prijatelji «Demokracije»? Torej, zakaj se «Demokracija» toži. Naj nam rajši prinese dokaze, da sta bila Rosenbergova vohuna, potem bo lahko pisala, da sta bila upravičeno usmrčena. Do tedaj pa jo bomo smatrali za krokarsko, ker se naslaja nad umorom dveh nedolžnih ljudi. in nad 5000 pogrešanih; bilo je za več desetin milijard dolarjev škode PONEDELJEK, 20. julija: Okrog 10.000 Cangkajškovih vojakov in 200 padalcev se je 16. julija izkrcalo na kitajski otok Tugšan; kitajske čete so takoj odločno nastopile proti izkrcanim oddelkom: jih delno uničile in njih ostanke prisilile na umik: Cankajškovci so imeli ob tej priliki 2664 mrtvih in 715 ujetih — L. R. Madžarska je načrt za prvo polletje 1953 izpolnila 103 odstotno — Vlada Izraela je zaprosila vlado ZSSR, naj se med deželama ponovno vzpostavijo diplomatski stiki, prekinjeni od le bruarja; ker j e vlada Izraela zagotovila, da se ne bodo več vršila protisovjetska dejanja v državi in da se Iz-aei ne bo udeležil protisovjetskih zarot, je vlada ZSSR sprejela prošnjo. TOREK, 21, julija: V angleški zbor ici se je začela diskusija o zunanji politiki; laburisti so zahte vali od vlade, naj pospeši napore zn konferenco 4) naj razširi trgov mo z Vzhodom, naj predlaga zmanjšanje oborožitve in diskusijo o azijskih vprašanjih v OZN SREDA, 22. julija: Frankisti-čna policija je aretirala 30 pro-tifašistev — Med Romunijo in Finsko je bil podpisan letni trgovinski sporazum za izmenjavo blaga v znesku n milijonov dolarjev — V Rimu se je začelo nacionalno zborovanje miru — Pri Agrigentu v Siciliji so veleposestniki odvrgli dve bombi proti trem voditeljem tamkajšnje Delavske zbornice; k sreči ni bilo ranjenih. ČETRTEK, 23. julija: V italijanskem parlamentu se nadaljuje diskusija o novi De Gasperijev! vladi! za KPI je govoril poslanec Cullo — Angleška vlada je od ameriške zahtevala pojasnil glede Rijevega zadržanja; Robertson je dejal, da upa, da bo Ri držal besedo — Ob obletnici osvoboditve Poljske s strani sovjetske armade je predsednik vlade Bie-rut govoril o gospodarskem razvoju dežele. Smrtna obsodba v Jugoslaviji PRISTINA — Okrožno sodišče je obsodi'o na smrt Mi-lutina Aršiča, drugih pet njegovih tovarišev pa na več let zapora. Obtoženi so bili «vohunstva», «umora» polkovnika UDB, organiziranja partizanske čete. In potem titovci čvekajo o «monolitnosti». 'PElKINIG — 16. julija se je 10.000 Cankajškovih vojakov in 200 padalcev izkrcalo na kitajskem otoku Tunšan. Kitajske čete so večji del izkrcanih mož uniči'e. Ostali pa so morali pobegniti. Ob tej priliki je bilo ubitih 2664 Kuomindanovcev, 715 pa je bilo ujetih. STRAN 2 015 L O 25. JULIJA 1953 DISKUSIJA NA SEJI Centralnega komiteja KP STO TOV. TONZAR O TITOVSKIH KONCENTRACIJSKIH TABORIŠČIH Podajamo v kratkem izvlečka intervencije, ki so jih imeli posamezni tovariši po Vidalijevem rejeratu nc. zasedanja Centralnega komiteja KP STO, o katerem smo zadnjič poročali. Alojz Mirkovič je 'prikazal gesla in metode «indipendenti-stične» propagande po slovenskih vaseh. Proti temu mora KP kar najbolj popularizirati svoje stališče- v pogledu Tržaškega ozemlja - ter razkrinkati titovsko akcijo za kondominij. tesneje sodelovanje partijskih organizacij z demokratičnimi svetovalci. Okrepiti je treba borbo proti k erikalizaciji javne uprave. Pino Burlo osvet'i napake v delu komunistov po tovarnah; posebno podčrtuje, da so politične diskusije preveč površne zaradi česar pride do nerazumevanj in dvomov med delavci. Treba je* dati poguma in zaupanja v uspeh, če se hočemo uspešno boriti proti politiki strahovanja. Delo komu- Velike so še možnosti prepriče- ni:tov mora biti bolje organi- 1 zirano ter usmerjeno k temelj vanja med Slovenci, ki so pod vplivom slovenskih klerikalcev in Agnelettovih liberalcev. Emilio Eemilli je poudaril važnost tesnejše povezave borbe tržaških c e ave e v s široko akcijo OGrIL za zboljšanje življenjskih pogojev in za obrambo demokratičnih svoboščin delovnih ljudi. Giordano Pacco se je dotaknil ljudske kulture ter obrazložil velik pomen delovanja prosvetnih društev. Predvsem dolžnost je komunistov, da se vključijo ter aktivno sodelujejo v njih. Lino Crevatin poroča o uspehih kampanje za širjenje tiska, nim političnim vprašanjem ter vsakdanjim stvarnim problemom delavcev. Marija Bernetič opozarja na potrebo stalne ideološke budnosti v vrstah Partije, posebno še spričo zadn.ih protisovjetskih provokacij. Nato prikaže provokatorsko politiko ti-tofašistov v tržaškem vprašanju. Zato moramo biti budni. ne smemo biti popustljivi niti površni spričo kakršnega koli titovskega manevra. S tem v zvezi je naštela tudi nekaj primerov pomanjkljive budnosti. Za tem je obravnavala pomen delovanja komunistov v prosvetnih društvih ter pozna- ki se je začela -po zadnjem kon- vanja stvarnih problemov slo-.r.™ K-P Prikazal ie uspehe 1 venskega ljudstva. Justo Košuta obravnava po- gresu KP. Prikazal je uspehe in pomanjkljivosti posameznih , „ , „ ., .. men pravilne rešitve trzaske- sekcij na -podlagi konkretnih podatkov in številk. Obenem .e najavil tudi bližnji začetek -«Meseca tiska», ki naj predstavlja višek v kampanji za razpečavanje demokratičnega tiska. Treba je predvsem okrepiti že -obstoječo mrežo razpečevalcev. Predlaga, naj KP izda ob tej pri iki poseben poziv. Galliano Donadel je govoril •o širokih možnostih sindikalne mobilizacije v Arzenalu in drugih velikih podjetjih. Treba pa e pjačenjc de'a sindikalnih vpditeljev-komunistov v teh po d jet j ih, ki naj se tesneje povežejo z. borbami delavcev. Paolo Sema vztraja na tem, da se je treba še bolj poglobiti in zasledovati vprašanja kmetov tržaškega predmestja in podeželja. Nadalje prikaže potrebo, da v Trstu izkoristimo med pripadniki italijanskih vladnih strank izide in. izkušnje zadnjih volitev v Italiji. 'Nadalje obravnava vprašanja -mladine ter potrebo, da se komunisti bolj zanimajo za vprašanja kulture in šole ter se na ita način približajo mladini. Antonio Gattonar v kratkih o'brisih poda zaostritev politične in gospodarske krize V Združenih državah, zaradi česar se tudi tam vedno, bolj širi mirovno gibanje kljub velikemu pritisku s strani vlade in tajne Policije. Kritizira dalje premajhno zanimanje sindikalnih organizacij za borbo za mir na Tržaškem, za kar Pada glavna odgovornost na komuniste. Laura Weiss priporoča večje sodelovanje demokratičnih organizacij pri podpisni akciji za civilno upravo. Treba je z raznimi pobudami prikazati pomen te važne akcije. Končno govori o sodelovanju s socialisti. Giuseppe Posassi podčrtuje važnost borbe v občinskih svetih kot del splošne razredne borbe, kar je vedno bolj vidno spričo finančne politike buržoaznih strank. Potrebno je ga vprašanja za Slovence ter za njihove narodne pravice. Priporoča, naj bodo kulturne prireditve dobro pripravljene, posebno še z umetniškega vidika. Davide Pescatori govori o vplivu volilnih izidov v Italiji na tržaško mladino, posebno še velik odstotek glasov mia- Namesto dela sem našel v Jugoslaviji batine in “ lagerje „ Tov. Tonzar je bil obsojen na 3 leta zapora - Pripoveduje o junaškem zadržanju jugoslovanskih komunistov - Titovci so slabši kot nacisti V našem lista začenjamo s tem dincev za demokratične liste, tednom objavljati članke, ki jiti Odpira se možnost široke je spisal za nas tovariš Mario fronte mladine v obrambo Tonzar iz Turjaka na Goriškem. njenih pravic, zato pa je nuj- J Tov. Tonzar je pred podpisom no potrebna trajna pomoč Par- mirovne pogodbe z Italijo šel v tj;e j Jugoslavijo, da si poišče delo. V. - , , 'Bil je in je komunist. Kot tak ijivio Soranz poda pregled je tudi mislil> da bo tam po kostanja v Delavskih zadrugah, močeh pomagal jugosiovan- posebno po zadnjih važnih dogodkih, kot so oddaja nekaterih prodajaln v najem zasebnikom itd. Predlaga poseben poziv KP v tem vprašanju. Martin Montanja obravnava provokatorsko politiko titovcev v dolinski občini ter podčrtuje potrebo nenehne borbe proti njim. Alessandro Destradi prikazuje možnost vpisa mnogih novih članov v KP. Nato govori o delu sekcijskih komitejev ter o dolžnostih članov CK, da jim pomagajo. Nekateri komiteji ne polagajo dovolj važnosti na stvarna vprašanja prebivalstva ter se premalo zanimajo zlasti za občinske zadeve. Arturo Calabria iznaša kritike proti nekaterim delovnim metod cm komunistov v vodstvu sindikalne organizacije na škodo kolektivnega dela. skemu ljudstvu pri graditvi novega in lepšega življenja. A po Titovem izdajstvu je v Jugoslaviji našei le preganjanje, batine, nečloveško trpljenje, zapor in koncentracijska taborišča. Z njim so isti križev pot preživele — marsikateri ga še preživlja — stotine in stotine tržiških delavcev — Italijanov, ki so po 25 letih fašizma v Italiji okusili — nekateri ga še okušajo — jugoslovanski fašizem, ki je še bru-talnejši od svojega Mussolinijevega in Hitlerjevega vzorca. Dogodki, ki nam jih tov. Tonzar opisuje v svojih člankih, so tako pretresljivi, da se človeku zdi skoraj neverjetno, da se kaj takega lahko nekaznovano dogaja v drugi polovici XX. stoletja v eni izmed evropskih dežel. Članki tov. Tonzarja so resna obtožba proti titofašističnemu režimu, proti njegovim metodam, proti njegovemu terorju. Ti članki nam dokazujejo, da imamo prav, ko nenehno pozivamo naše ljudstvo na 'brezkompromisni boj proti zve; inam, ki so se polastile obla- vrst, neuklonljivih borcev iz Črne sti v Jugoslaviji in držijo pod | gore, Bosne in Hercegovine, Hr- svojo okrutno peto 17 milijonov Jugoslovanov. Ti članki razgaljajo zločinsko bistvo titovskega režima, ki dobiva za nadaljevanje svojega početja na stotine milijonov dolarjev iz ZDA, iz nemških bank, od angleških in francoskih topovskih tovarnarjev. Ti članki nam dokazujejo, kako si ameriški mogotci, ki so danes gospodarji Jugoslavije in njene vlade, zamišljajo «zahodno demokracijo» in kako skušajo preko vojaškega, finančnega in modalnega pritiska spremeniti vse svoje satelitske dežele v fašistične države, kjer naj bi se odpravile človečanske pravice in svoboščine in kjer naj bi se na njihovo mesto uvedle metode m no- vatske, Makedonije, Srbije in Slovenije. Ti članki nam dokazujejo, da je vedno več ljudi, ki se v Jugoslaviji brez strahu borijo proti titofašizmu. Zato nas ti primeri pozivajo k še večjim in konkretnejšim naporom za pomoč jugoslovanskim narodom v boju za strmoglavljenje krvavega Tito-Rankovičevega režima. UREDNIŠTVO 24. februarja 1950 sem bil na Sušaku obsojen z večjo skupino drugih tovarišev iz Tržiča na 3 leta zapora zaradi «ko-minformizma». Ko sem se še pred podpisom mirovne pogod- žičnega fizičnega iztrebljanja j z Italijo odpravil v Jugo-vsakega borca za mir in demo-1 slavijo> da si poiščem delo, kracijo, nacionalno neodvisnost, . in svobodo. msem m0Sel mtl od dale^. slu Članki tov. Tonzarja nam pri- titi, da bom po 25 letih fašizma kazujejo, kako se junaško zadr- in terorja v Italiji moral še žujejo naši jugoslovanski tova-1 okusiti jugoslovanski fašizem, riši po koncentracijskih tabori-j ki je na splošno slabši od Mus-ščih, kako nočejo kloniti pred i solinijevega in prekaša Hitìe-titovskim terorjem, kako se kljub rjey naciz'm. Sel sem tja z batinam, mrcvarjenju in umorom ponosno vedejo. Ti članki nam prikazujejo svetle like Vlada Dapčeviča, junaka generala Branka Petričeviia, ki so ga lani tito-fašisti ubi[i, herojev iz delavskih, kmečkih in Intelektualskih VU POSTAVLJA NA LAŽ RADIO TRST Porazno gospodarsko poročilo za prvo tromesečje tekočega teta Neprikriti pesimistični izgledi za bodočnost - Nekaj zanimivih podatkov o industriji, prometu in brezposelnosti - Bliskovito naraščanje meničnih protestov Prejšnji četrtek je bila na Velikem trgu protestna manifestacija tržaških delavcev, ki so dali duška svojemu ogorčenju zaradi novih poviškov občinskih davščin Tukajšnja slovenska radijska postaja bo odnesla nedvomno odliko za hlapčevanje svojemu anglo-ameriškemu gospodarju. Ni je oddaje, pa naj bo politična, kulturna, znanstvena ali katero koli, v kateri ne bi radio Trst II. na vse pretege poveličeval «bla-godatl» onstran luže in se navduševal za «demokracijo» svojih DELOVNI NAČRT za “Mesec tiska„ Objavljamo načrt «Meseca demokratičnega tiska». Naša partija, vodi že od svojega IV. kongresa kampanjo za širjenje demokratičnega tiska. Gre torej le zato, da se v «Mesecu tiska» ta kampanja pospeši z izredno mobilizacijo vse partije in vseh njenih članov. «Mesec demokratičnega tiska» se bo začel 1. avgusta pod geslom; «Povečati širjenje in gospodarsko utrditi tisk v okviru borbe za mir, demokratične svoboščine in bol še življenjske pogoje delovnih ljudi». CILJI Z «Mesecem demokratičnega tiska» se hočejo doseči naslednji cilji: a) izboljšati širjenje demokratičnega tiska, to je dnevnikov, tednikov, mesečnikov in knjig. Po ebno pažnjo 'treba posveti širjenju «Unità». «De'a». in «Lavoratore» in v notranjosti partije širjenju in ■pitanju «Rinascita», «Za trajen mir», «Quaderno dell'attivista», «Taccuino del propagandista»; 'b) ustanoviti CST (Centre za "širjenje tiska), široko mrežo raznašalcev (tudi hišnih), s katerimi naj se zagotovi večje in stalnejše širjenje tiska; c) finančno podpreti naš tisk s prispevki, prazniki in drugimi pobudami; č) poskrbeti nove naročnike na «iDelo», «Lavoratore» in druge liste. V času «Meseca tiska» se hoče na naslednji način povečati širjenje tiska: «Unità» v delavnikih za 16%; «Unità» . od ponedeljka za 19%, «Unità» od četrtka za 20%, «Unità» ob nedeljah in praznikih za 43%; «Delo» za 38%; «Lavoratore» za 48%; «Vie Nuove» za 18%; «Noi Donne» za 17%; «Notizie Sovietiche» za 14%; «Realtà Sovietica» za 47%; «Calendario del Popolo» za 16% «Pattuglia» za 61%; «Pioniere» za 25%; «Za trajen mir» za 52%; «Rinascita» za >64%:. «Quaderno dell’attivista» za 68%; «Taccuino del propagandista» za 64%. Kar se tiče knjig, sé postavlja naloga, da se bo ,v «Mesecu tiska» razširilo knjig v vred- nosti milijona lir. Za finančno podporo tisku se postavlja cilj, da zberemo 2 milijona in 200.000 lir s prispevki in drugimi pobudami. Letos polaga partija posebno važnost organizaciji praznikov in ljudskih manifestacij. Zato se bo proti koncu avgusta ali v začetku septembra vršil o-rednu praznik demokratičnega tiska. Istočasno se vsaka sekcija, krožek ali vas na poterei™ pozivajo, naj priredijo ljudske veselice s kulturnim programom in drugimi pobudami inf naj jim dajejo pečat širokosti in enotnosti. Prazniki imajo namen strnili okrog našega tiska na tisoče ljudi, ki naj spoznajo naše liste in njih vlogo v borbi za civfno upravo, za mir, delo in svobodo. Na praznikih bomo izrazili svojo solidarnost z junaško borbo italijanskega in jugoslovanskih narodov. V teku «Meseca» se bo vodila intenzivna, široka, diferencirana propaganda z lepaki, pismi, stenčasi neonskimi napisi. konferencami, hišnimi se Stanki, fiiminami itd. zato, da "e vse prebivalstvo seznani z našim tiskom in z njegovo vlogo v borbi za interese delavcev. Zn vodenje «Meseca tiska» je bil sestavljen poseben odbor. Sekcijski in ce'icni komiteji, celice, CST in vodstvo .ZKM naj do 1. avgusta posvetijo en sestanek diskusiji o svojih nalogah v tem «Mesecu» in izdelavi konkretnega načrta. «Mesec tiska» predvideva povečanje širjenja listov, ki še neposredno tiče"o množičnih organizacij in njihovega delovanja. Zato naj komunisti postavijo v teh organizacijah vprašanje širjenja tako, da bo-do znatno prispevale v tem mesecu. Stalno je treba imeti, pred očmi, da se povečanje širjenja našega tiska lahko doseže ie s trajnim, kapilarnim in raziskovanim delom od hiše do hiše s strani velikega števila tovarišev. gospodarjev. Tako je prejšnjo nedeljo, t. j. 12 t. m. posvetil rubriko «iz delavskega sveta» samemu hvalisanju in opevanju vseh mogočih dgbrqt, ki naj bi jih bil deležen tržaški delavec po zaslugi takozvane ameriške «polnoči». Za oboževalce «dolarske demokracije» je očividno v Trstu vse v najlepšem redu. O brezposelnosti ni ne duha ne sluha, delavec ima vsega v izobilju, trgovine so polne kupcev, v pristanišču čaka vedno vrsta tovornih in potniških ladjj, mestna zastavljalnica pa sploh ne pride več v poštev. Torej sam med in mleko, y§e seveda po zaslugi ameriških dola-rjav. To je bilo dejansko pravo bistvo bajke, ki Jo je natvezel poslušalcem radio Trst II. Toda na njihovo nesrečo so se prav ob tej priliki pošteno opekli. Tokrat so jih namreč postavili — seveda nehote — na laž sami njihovi gospodarji. Ni še minul teden, ko je izdano od VU običajno tromesečno gospodarsko poročilo za dobo od 1. januarja do 31. marca tekočega leta. Poročilo Je tokrat, in to prvič, odkar jih VU o p javi j a, porazno na celi črti. VU sploh ne skuša več prikrivati pesimističnih Vzgledov za bodočnost naše cone. Noče pa iskati vzrokov tega o-bupnega stanja. Pri tem pa ima v titovcih najboljše zagovorni- v drugem polletju. Kljub nad 21) meničnih protestov in zastavlje-milijardam lir, ki so jih «darova- nih predmetov. Menični protesti le» ZDA v teku svojega paše- | so porastli od 8,415.000 v letu vanja na našem Ozemlju, se spio-0947 na 39,929 000 lir v letu 1952. šno stanje ni prav nič izboljšalo Prvo tromesečje 1953 pa beleži in to nam dovolj zgovorno Pove nadaljnje katastrofalne porastke: poročilo samo. Titovci skušajo se- januar 52,741.000, februar 49 mi- veda prikazati stvar v potvorjeni luči, češ da je šei ta denar v dobrobit Italijanski republiki. Iz tega bi bilo treba torej sklepati, da se je «blagostanje» preselilo v Italijo. Toda našim delavcem so prav dobro znane razmere, v katerih se nahajajo ita lijanski delavci. Saj ni nikaka skrivnost, da preživlja italijanska industrija in gospodarstvo slično krizo, kot jo beležimo v našem mestu. I§to se dogaja v Franciji, Belgiji in vseh državah, ki so v kleščah. Atlantskega vojnega pakta, nosilca krize, brezposelnosti in siromaštva, Kar se tiče stanja naših ladjedelnic prepuščamo besedo poročilu VU, ki pravi; «Tržaški arzenal gre po obdobju polne zaposlenosti nasproti obdobju krize zaradi pomanjkanja naročil.» O ladjedelnici Sv. Marka pravi da «je praktično končala gradnjo potniških ladij.» Znižalo se je tudi število zaposlenih p industriji in sicer od 30,293 p marcu 1952 na 29.088 koncem marca t, l. ILVA beleži viden padec proizvodnje, ki je znašala v 4. tromesečju 1952 50.904 tone, dočim znaša v prvih treh mesecih tega leta 43,929 ton. Znižala se je proizvodnja čistilnic mineralnih olj, ki je padla v istem razdobju od 191.335 na 175.706 ton. Trgovski promet je padel od 2,090.097 na 1,414.552 ton. Značilne so nadalje ugotovitve VU glede stanja malih trgovcev, ki so skušali oživeti promet s pomočjo razprodaj, likvidacij, plačilnih olajšav itd., kar pa jim je le malo uspelo. Tudi pomorski in železniški promet beleži naravnost porazne številke. lijonov 781.000, marec 52,698.000. In še par številk iz zastavljalnice. V letu 1949 je bilo zastavljenih 68.360 predmetov, za katere so izplačali skupno 300,650.000 Ur, ki so do leta 1952. narasli na 108.745 za vsoto 589.200.000 lir. V januarju tekočega leta pa imamo kar 111.393 za vsoto 6'05.120.000, februarju 115.811 za vsoto 634 mt-lionov 420.000 in marcu 117.903 zastavljenih predmetov za vsoto 653,640.000 lir . To so danes tragične posledice osmih let vojaške okupacije, vključevanje našega ozemlja, ne samo v italijansko gospodarstvo -kot hočejo prikazovati titolici — marveč predvsem v pogpbonosni Atlantski blok, ki je najhujše breme in ovira za razvoj gospodarstva, industrije ter v sploššiem katere koli panoge javnega življenja. Na radiju Trst II. pa so napra- (Nadaljevanje na 3. strani) velikim navdušenjem. Našel pa sem koncentracijsko taborišče. Sem šel tja, da spodobno živim kot človek. Obnašali pa so se napram meni in stotinam drugih tržiških delavcev ter tisočem Jugoslovanov kot napram živini, kot napram živemu bitju, ki mu je treba prizadeti čimveč muk zato, da se ga v strašnem trpljenju spravi iz tega sveta ali da se ga spremeni v fizično in moralno pohabljenega človeka. Tri leta sem preživel v titovskih «lagerjih» in sem v tem času srečal več tovarišev iz Tržiča in iz Jugoslavije. Starejši od njih so mi pripovedovali o trpljenju v francoskih taboriščih potem, ko .so se morali vrniti iz Španije, o živ-I Ijenju v Mussolinijevih zapo-| rih in internacijah, o mučenju v nacističnih «lagerjih». Vsi pa so si bili edini v sodbi, da titovski «lagerji» zdaleka prekašajo vsak pojem, ki si ga je človek mogel ustvariti o «ia-gerju» kot takem, celo’ o najslabšem «laserju» nacistične Nemčije. Vsi starejši tovariši, ki so bili v nacističnih rokah, so enotno, zagotavljali, da so bili nacisti vsaj toliko «humani», da so ljudi spravljali v taborišča zato, da so jih ubijali, dočim jih titovci spravljajo v «lagerje» zato, da jih čimveč mučijo, da najdejo najbolj rafinirane in brutalne načine za njih trpinčenje. Oni hočejo, da pripornik trpi do zadnjega trenutka svojega življenja. Oni mučijo tako, da se človek znajde med življenjem in smrtjo. Tedaj ga spravijo ponovno na noge, da ga lahko še z večjim užitkom trpinčijo in mrcvarijo. V mojih člankih bodo opisane grozote, ki se bodo zdele marsikateremu bralcu neverjetne. Da, tudi meni, preden sem. vse to na lastil j koži poskusil, se je zdelo nepojpaljjvo, da si lahko kakršen koli človek predrzne — danes — kaj takega napraviti. Saj živimo vendar v dobi največjih in najpomembnejših tehničnih odkritij vse človeške zgodovine! A kljub temu v «lagerjih» Jugoslavije se danes z ljudmi ravna kot so s «čarovnicami» ravnali v srednjem veku. -Le tisti, ki je preživel nekaj časa v titovskih «lagerjih», lahko razume, kaj se tam dogaja. Jaz pa si . zastavljam cilj, da to razumejo tudi tisti, ki si v svoji pošteni naivnosti mislijo, da je nekaj takega danes nemogoče. Jaz hočem, da se o teh grozotah seznani čim-večje število ljudi, da se seznani javnosti, ker sem to obljubil tovarišem Italijanom in Jugoslovanom, ki še dalje trpijo v tistih «lagerjih». V drugem članku bom začel pripovedovati o kalvariji, ki sem jo tri leta doživljal po titovskih taboriščih in o zločinih, s katerimi so si titovci HOWARD FAST: AMERIŠKI ZAPISKI 25. ; Debaia s siudenf na Harvardski univerz U tovoi ie pr iuli .ega ised: »» iz 0 ot Pod 8a ol Sredi aprila sem potoval dvakrat v Boston: dve etapi dolgega potovanja, na katerega sem se podal takoj po končani zadnji vojni, romanje od mesta do mesta po vsej širni ameriški zemlji. Govoriti in boriti se, sklicevati se na logiko besed izgleda tako neznatna stvar: tako malo pas je proti vsej mogočnosti korupcije, proti monopolu tiska, radia in televizije. A vendar mora biti naše delo opravljeno. Ponavljamo sami sebi: «Dokler bo v Ameriki en sam glas, ki bo brez strahu govoril resnico, bodo drugi imeli še upanje in ne bodo molčali.» P- vaino me je povabil pred nekaj meseci študentovski svet pravne fakultete Harvardske univerze v Bostonu, naj vodim debato o stanju v Hollywoodu. Toda čim sem sprejel povabilo, se je pred človeštvom in zgodovino val terorja in strahovanja, ki je za vselej umazali roke. Jasno je, da iz teh muk, ki jih ljudje preživljajo, se more roditi le sovraštvo. In v tem "sovraštvu bodo prej ali slej izginili nečloveški rablji, ki so danes na oblasti v Jugoslaviji! MARIO TONZAR (Nadaljevanje sledi) vladal v Hollywoodu, zlil tudi nad Boston in na Harvardsko univerzo. Oni pošastni organizem, ki se imenuje Odbor za protiameriško delovanje, je postavil svoje samovoljno sodišče tudi v New England in je začel svoje preiskovalno delovanje na univerzi; študenti pravne fakulte- te so se prestrašili in so nernv doma preklicali povabilo na ^l?im baio, ki so mi ga prej poslati^olj D ugim študentom pa se Jjjtali stvar zdela le preveč važna, d1 ^ ir bi jo tako spustili iz rok. NeW ^bo skupina konservativnih študtf1 ,enc' tov me je povabila v Boston ši debato pod svojim pokrovitelj n štvom. Sprejel sem. vabilo. ^ : nasprotnik v tej debati je -&1 profesor Reichhaur, ravnate110 o Daljnet 0]ce^ vzhodu, torej največja avtoriteti, v japonskih in korejskih zad* vah. Predmet debate je bil siede veči či: «Ali je res, da je vojsK 3tilju Združenih narodov na Koreji Jemati ristila stvari miru?» Jaz sem, ribice ravno, zastopal nasprotno stf^0vJ Z išče. j DEJSTVA PROTI KLEVETAM , ^ Ne tajim, da se me je lotti1 ^ ^ nervoznost, ko sem zvedel, kdo jeVar moj nasprotnik v debati. MoH bo izobrazba in moja kultura druš stojlia iz znanja, vzetega kjer se" !> ki pač mogel, večjidel v bornih if Ilern umazanih stanovanjih, v malti v3e newyorških prodajalnicah; studenti so izglodali zaskrbijo ^ zaradi porazne premoči mojet nasprotnika. A vendar je bil *esor, ki je nasprotoval mojih lokazovanjem, popolnoma po^-ho ^Še žen. Naloge komunistov v širjenju tiska Centralni komite KP STO je na svojem zasedanju 11. in 12. julija razpravljal med drugim tudi o rezultatih in izkušnjah kampanje za širjenje tiska naše partije in o njeni okrepitvi. V zvezi s tem opozarja vse organe partije in vse njene člane na naloge, ki jih ie izvesti zato, da bo imela kampanja za povečanje širjenja tiska čim večji uspeh. Tisk je naš najboljši organizator, agitator, propagandist in vzgojitelj. Tisk je mogočno orožje v borbi za mir, za obrambo interesov delavcev in vzpostavite / demokratičnih svoboščin. Zaradi tega moramo posvetiti njegovemu širjenju vso našo energijo. Centralni komite poziva člane partije in demokrate, naj posvetijo svojo pažnjo predvsem povišanju razprodaje «Unità», «Lavoratura» in «Dela», ter podčrtuje važnost in potrebo — za ideološko izboljšanje naše partije — da se skrbi in poveča širjenje in čitanje «Rinascite», «Pace stabile» ih «Quaderno dell’attivista», Sekci e in celice morajo posvetiti posebno pažnjo organizacijskim problemom širjenja, ustanoviti in izboljšati Centre za širjenje tiska, znatno povečati skupine stalnih raznašalcev, najti hišne raznaša ce in skupine raznašalcev - izvidnikov, mobilizirati torej vse člane partije, da se zagotovi demokratičnemu tisku visoka in trajna razprodaja. Uspeh kampanje za tisk je ods isen predvsem od globoke analize o širjenju, ki jo mora napraviti vsaka šekel *a in celica, da izsledi kraje, kamor ni še prodrl naš lisk, da se nadalje širjenju da bolj politična zasnova ter da se določi v delovnem načrtu ciij, ki si ga zastavlja. Ker je naš tisk podpiran od delavcev in podvržen vsakovrstnemu preganjanju, je zaradi tega finančna podpora isto tako važen del kampanje. Vsi organi partije morajo zato najti, raze.i nabiralne akcije, najrazličnejše pobude, da se doseže in preseže cilj nabiralne akcije. Z organiziranjem lepih 1 udskih veselic, s pobudami, ki bodo vzbudile zanimanje med prebivalstvom, kakor tudi z organiziranjem kulturnih večerov bomo pritegni i tisoče meščanov, ki bodo s svojo udeležbo izrazili solidarnost demokratičnemu tisku. Na ta način bomo obenem prispevali k njegovi popularizaciji. Kampanja za širjenje tiska mora biti povezana z vsemi borbami, ki jih vodi prebivalstvo proti kondominiju, proti etnični črti; za STO, civilno upravo, mir, pravico do dela, gospodarske zahteve in za vzpostavitev demokratičnih svoboščin. Na delo tovariši, z resnostjo in navdušenjem! Ponesimo naš tisk v vsako demokratično družino, zagotovimo našemu tisku visoko in stalno širjenje ter finančno podporo, da se bo boril s še večjim uspehom za mir, delo r.i svobodo. Spočetka je meril z očmi pd ^ davalnico, nabito polno Studi1 Ji £j tov, se smejal in izjavljal, da «i **> Se predmet tako samo po sebi uf1 %nc ven, da bo prav težko nudil mna Na kričanje onega profesor!1 hif, j na njegova preklinjanja in nat1' haj cevcnja sem postavljal stvar"1 Tejo dejstva. In na koncu debate -e!" \ stvar današnje_ Amerike to, ko je bilo mogoče od-ezati rii državo od vsega ostalega svet»'M Dim dni kasneje sem bil zotf v Bostonu. To pot za debato svobodi kulture na bostonski % verzi. Moja nasprotnika sta 0IJ. James T. Parrei, korumpi"1J| trockist, in Ludvik Lewiso^ , zakrknjen klérikalni fašist z zč umazano vestjo. Ona dva se "j tfa- sta niti zdaleka bala cenzure, Ju ne zadeva, kakor ne zadnji) fašizma. Edina nevarnost, ki ^ j Al g Jo ob tej priliki mogla videti, 'pč vi bila moja oseba. Howard Fast. PRODANE DUŠE Prav gotovo nimam cesto A, ««-' Ul- rike srečati se z ljudmi kova, ljudi, prodanih tako p0^ K= noma reakciji in fašizmu, dl prevzamejo nalogo in vlogo err1' nilccv, ki na nož branijo vslf[ tj. to k; tovariš je bil v D.R, Nemčiji ob nacistični in ameriški provokaciji »c* Ni res, da je prebivalstvo Vzhodne Nemčije lačno ! vrnil skupno z nekim drugim tovarišem iz D. R, Nemčije, kjer sem se mudil mesec dni. V tem času sem si lahko ustvaril sliko o splošnem položaju V primeru' z lanskim prvim tro- j ia 0 življenjskih pogojih Pre-mesečjem beleži padec za 22 odst. živalstva. Interesirala sva se prav posebno o slednjih in o Pred nekaj dnevi sem se i se lahko reče o piškotih, o pecivu. bonbonih jn slaščicah na splošno. Slaščičarji pazijo, da so slaščice lepe zunanjosti in izborne. Prodaja se veliko sladoleda in spenjene smetane. Poglejmo kako se izraža poročilo v pogledu brezposelnosti: «V obravnavanem tromesečju se prehrani, ker sva hotela kontrolirati na licu mesta trditve, je stanje brezposelnosti močno poslabšalo v odnosu z brezposelnostjo na koncu 1952. leta.» Ste- ke, ki skušajo prikriti glavnega y,io zaposlenih beleži ob koncu krivca in preobračati neovrgljiva dejstva. V tem poročilu se najprej u-gotavlja zmanjšani obseg pobranih davkov na poslovni promet in prenos lastništva, kar pomerit, da se je znižal trgovski promet in da je padla industrijska proizvodnja. Kar se pa tiče toliko o-pevane dolarske pomoči, se slednja omejuje samo še na kakih 200 milijonov lir, ki bodo izplačani obravnavanega tromesečja znižanje za 1.568 oseb. K temu moramo pripomniti, da je dejansko stanje povsem drugačno. Saj je celo ravnatelj Urada za delo dr. Petris priznal na nekem sestanku, da je število brezposelnih v prvih mesecih t. I. porastlo za približno 3.500 oseb. Uradne statistike seveda o tem molčijo. K ugotovitvam VU naj dodamo še nekaj podatkov o porastku Z mladinskega praznika, ki je bil v nedeljo v gozdiču pri Zavljah. Udeležencem govori tov. Moranino, tajnik Svetovne zveze demokratične mladine ki sva jih prebrala v zahod- nem tisku pred in v teku najinega potovanja v Berlin, ki je sovpadalo prav z naciame-riško provokacijo. V Berlin sva prispela 18. junija t. j. 24 ur Po «dnevu X». Kar sledi, je pripovedovanje o tem, kar sva videla v vzhodnem delu Berlina, v krasni turinški pokrajini, prav posebno v Weimarju, Erfurtu. Jeni, Eisenachu, Ilme-nauu in v drugih manjših mestih. V teh mestih sva obiskala osrednje in Predmestne trge, Privatne trgovine in velike državne magazine (Handelsorga-nisation), ki so bili Prenapolnjeni z najrazličnejšim blagom najboljše kakovosti. Gostilne in kavarne, prav posebno na Turinškem, kjer je veliko letovišč, so v delovnih dneh in prav posebno ob praznikih polne gostov. Na Turinškem je veliko število delavcev, ki preživljajo dopust s svojimi družinami. Po gozdovih ali po gričkih, iz katerih je razgled krasen, se srečujejo skupine teh letoviščarjev ah Pa trume šolarjev skupno z učitelji. Ze dejstvo, kako izgleda Med osnovna živila spadajo maslo, ki ga je dovolj, goveje in prašičje meso, ki ga je veliko na razpolago, salame, krompir, katerega uporaba je tradicionalna in ki ga je veliko na trgu. Prav posebno v Ber linu je veliko ribarnic, kjer se najdejo sveže ribe ali ribje konzerve. Prehramba z ribami je zelo razširjena po severni Nemčiji. Na trgu je nekaj manj sadja in zelenjave. In v tem pogledu se mora poudariti, da sedanje meje, ki delijo Nemčijo na dvoje, ne predstavljajo delitve v dve ločeni zemljepisni ali gospodarski enoti. Tudi letina m bila prav posebno dobra. Kljub temu, Prav posebno v zadnjih dneh, se opažajo na trgih večje količine karfijol, korenja, solate in češenj, ki so v Nemčiji zaradi podnebja pozneje zrele kot pri nas, jagod in borovnic. Kar se tiče cen, lahko napravimo primerjavo, če vzamemo kot podlago mesečno plačo delavcev. Jasno je, da velika potrošnja mesa ter naval po gostilnah (kier se točijo pivo, vino in jabolčnik) nista prav gotova znaka slabega gospodarskega položaja. Ljudje so povsod 4°bro ob'eéeni: delavci po mestu,; kmetje in gozdarji na deželi^Zepe in dekleta prebivalstvo in kaj se razstav- j imajo lepe, in; najraznovrstnej-dja Po izložbah, nam lahko še ob'eke modernih -in dobrih ustvarja pojem o polažaju. krojev. Zelo> dobro je obuvalo, Kruha je več vrst: Pšeničnega, čeprav so cene po trgovinah rženega itd. Je zelo dobro spe- j višje v primerjavi z našimi. Za-čen in ga je v izobilju. Isto to pa imajo delavci svoje to- varniške magatine, kjer jiži-vajo vse olajšave. Opazila sva raznolikost in umetniško lepoto steklenine, keramike, porcelana (tudi navadnega). Prav posebno je naju iznenadila razširjenost e’ektričnlh strojev za domačo uporabo kot strojev za pranje, srkalcev prahu itd. Iznenadjlo je naju tudi razširjeno foto-amaterstvo. Fotoaparat je zvesti spremljevalec vsakega izletnika in letoviščarja. Celo dečki in deklice osnovnih šol se bavijo s fotopmaterstvom. Delavec si z lahkoto kupi motor. Odjemalci po trgov! nah, kjer se razstavljajo motorji znamke «>BMW» (znane tudi pri nas), so predvsem mladi delavci, ki se jih v trumah srečuje po cestah, ki peljejo na Turinško. Lahko bi veliko pisali o raznovrstnem športnem udejstvovanju, ki ga podpirajo država, kulturne, politične in sindikalne organizacije. Vlada nudi športnikom neverjetne olajšave. Povsod se razširjajo športna igrišča, telovadnice, najmodernejše naprave. Tenis in zimski šport nista več privilegij ma'ega števila ljudi. Zelo intenzivno je kulturno-umetniško delovanje: v Berlinu in povsod drugod. Publiko gledališč sestavljajo predvsem delavci. V berlinskih dvoranah se opaža veliko gledalcev iz zahodnih področij: to pomeni, da je vzhodno gledališče kvalitetnejše in cenejše od zahodnega, ki temelji na ameriškem «načinu življenja» in na «kulturi» pamfletov od «Reader’s Digesta». Zelo se cenijo italijanski neorealistični filmi kot «Tatovi koles», «Pot upanja», «Med ; oljkami ni miru» itd. Potem, ko sva se prepričala ale Kala proti meni svoj strup praznila svojo vrečo laži. iVO1'T jam to, kar se je zgodilo j ne zato, da bi delal reklamo O" 1 J J Jim prepričevalnim sposoi stim, marveč samo zalo, da kažem, da zna naša mladina ' '' “e f.\ stif določenih mejah. Skliceval se na dejstva in nisem imel tolikih letih otepanja laži še dno misliti i lastno glavo, v t o tem, kako živi Prebivalstvo trebe, da bi preklinjal: poslu-D. R. Nemčije, ko sva zvedela ci so odobrili moja dokàzova o novih ukrepih demokratične vlade za nadaljnje izboljšanje življenjskega standarda in p pomoči ZSSR, sva lahko Prav dobro razumela upravičeno p-gorčenje prebivalstva proti izzivalni in žaljivi ponudbi Eisen howerja «Učnemu prebivalstvu» vzhodne Nemčije prav tik za tem, ko so Amerikangi poslali nacistične zločince za- in jih nasprotnika nista Pre?f , čala. Na koncu se mi je šest 11% 's 'ni # 5 ji) cev. Ludvika Lewisohna, ki učuje na Brandies University,P^ bližalo ter se mi zahvalilo Mš; sem prisostvoval njihovemu rovanju ter se udeležil debatf-«OOISCENI» MOŽGANI Ni treba, da tu navajam grozote, ki jih pri nas ugani' fašisti. Vsak dan se vračaj0 to, da požigajo in uničujejo Koreje ameriški ujetniki. ^ F L- n H; magazine vzhodnega Berlina in izvedejo sabotažna aejanja. In vse to medtem, ko je brezposelnost v zahodni Nemčij zelo razširjena in nič manjša kot pri nas in drugih kapitalističnih deželah. C, V, Združenih državah jih deli' pod ključ v razne zavode tet ločijo od sveta, da bi se nji1' možgani lahko «očistili» sledi «komunistične» ideje, s tero so se «okužili» v Koreji HOWARD FAF A A,: t>ra ff V Pogosti so primeri, da morajo izobraženci iskati zaposlitve kot natakarji, snažilci in pomožni delavci. (Iz jugoslovanskega tiska) KRČMAR: Mhm! Natakar bi radi postali! Ali znate BREZPOSELNI PROFESOR: Seveda! Matematika je p stroka, Ved šno okrutnost imperialistov. P1, uri nista delala drugega, kot [ ^ r St- kr, ob He? 'lisa Se t' 5 i T V" ^ »: !n. %b leja GO SHPZ lovoizvoljeni Glavni odbor posamezna krajevna vprašanja ,e prvič sestal v ponedeljek julija pod predsedstvom tm\ -ega najstarejšega člana, / Rednika P D «Slovanski LI1*8 iz Elerjev, Ivana Elerja. 0 otvoritvi je Stane Bido-Podal pregled poteka zad-5a občnega zbora in zaklju-:nl1' na podlagi resolucije. Med dt [Sini je poudaril nujnost, da ali- bolj in bolj utrjuje slovan-i ? italijansko bratstvo, da se ddì in razširi borba, za o-jelrtbo narodnostnih pravic v«icev, da se vanjo priteklo široke množice in se u-iri možnost sodelovanja s inskimi skupinami predi' z njihovo bazo. V našo ."ionizacijo naj bi se prit e-“ L vedno večje število viso- n£,»lcev, dijakov, izobraženih - ki predstavlja ogrom-Večino Slovencev na tem ijsRiStUju, mora vedno tesneje Ideati slovenske delovne nežice. Obenem- pa pridobi slivove člane z izboljšanjem orbaci jakih oblik svojih PD 0,1 rednim sestajanjem odhodi, A sklicevanjem rednih ob zborov s pravilnim raz-0 j!evanjem izkaznic. Aktivizi-. VTO-P bo treba pasivna prosvet-0> čustva ter obiskati zlasti se* !’ ki niso bila prisotna na h zboru SHPZ ter razde- lali1 Vse članske izkaznice. cà jlSUi bomo morali večjo Ijit 8l?č goriškim Slovencem z ,jeii gostovanji naših sku-ri 'n popularizirati publika-Koledarja 1954 že sedaj. 1, j PD si morajo zadati kot v°r ?° nalogo čimboljše in sii'še razpečavanje «Dela». pr‘,®h- glavnih nalog, ki jih je nW’ jk zbor zadal novemu vod a <‘il ■ se bo moral GO dosledno um1 ^snti oprijeti za dvig celot-.Posvetne organizacije, lenitila je izvolitev novega im»1 fjnega odbora, na kar je črd» “lažina predlagal osnutek birl ^Sečnega načrta v okviru rat* °l zadanih na občnem zbo-igKi j. °leg„ .organizacijskega iz-banja naših društev je po-„ 0tla tudi okrepitev vseh de-;ori'tih komisij. Člani novega ‘ator Qaj se vsi 'aktivno udej-,ar,i !-6jo na kulturnem pedro-'t s'. Predvsem v kraju, kjer bi-tr«1' V Opaziti je bi o vedno ve- tudi riadal.evanje akcije za enakopravnost slovenskega šolstva, za obrambo zahtev učnega osebja ter akcija za dodatni pouk. Pohiteli bo treba s pripravami novih iger, ki šo že v teku, kot na Opčinah, v Križu. ftiemanjih, na Proseku za prihodnjo sezono. Obenem bo treba tudi one igre, ki so bile že podane a so malo znane po naših društvih, ponoviti v šd drugih krajih. Izvežbati in ak-tivizirati bo treba vse, ki bi lahko pomagali voditi pevske in glasbene skupine. Za izboljšanje finančnega stanja naše Zveze in PD ter za njihovo čimvečjo samostojnost bo treba poiskati nove iniciative in obenem spodbujati člane k rednemu plačevanju dajatev kot je predvideno po pravilih. Izboljša naj se tudi delovanje pre-davate'jske komisije in kakovost predavanj; obenem naj se uvedi centralna knjižnica in preg’edajo vse obstoječe knjižnice v PiD. Na koncu se je vnela živahna disku ija v kateri je prišlo do novih predlogov za izboljšanje dela, za okrepitev naše Zveze. Pismo Ethe/e Rosenberg pred smrtjo Nekaj minut Pred smrtjo je junaška Ethel Rosenberg poslala odvetniku Blochu, ki je njo in moža Juliusa do zadnjega trenutka skušal rešiti pred e’ektricno stolico, naslednje pismo: «Dragi Emanuei! Moje srce je v tem trenutku z vsemi, ki me imajo radi. Nisem sama; umrla bom častno in dostojno s piepričanjem, da bo mene in mojega moža rehabilitirala zgodovina. Prepričana sem, da se boste borili z isto silo kot v času, ko smo se borili za življenje, zato, da se naše ime ohrani neomadeževano in zato, da ga nihče ne umaže z lažmi. Napravili ste vse, kar je bilo v človeški moči. Midva sva prvi žrtvi ameriškega fašizma: ETHEL». Tako je umrla s svojim možem Ethel Rosenberg: ponosno, dostojno, z neomajnim upanjem v pravico in resnico, s trdno vero v bodočnost svojega naroda in človeštva, s prepričanjem, da so vsi pošteni ljudje uverjeni v njeno nedolžnost. Zato lahko z upravičenostjo rečemo, da ZDA niso le dežela Forre-stalov, Mac Carthyjev, Einsenhowerjev, Trumanov, linčanja, rasne diskriminacije, «legalnih» , umorov, fašističnih izrodkov, marveč tudi in predvsem domovina, ki je rodila Ethelo in Juliusa Rosenberga, domovina junaških borcev za pravico in resnico, za mir in svobodo. Narod, ki je rodil taka dva junaka, bo^ slej ali prej zbrisal z lastnimi silami sramoto Mac Carthyjev in Eisenho.werjev! OB ll„ KONGRESU PARTIZANOV IN PREGANJANCEV 10. obletnica padcafašizma m’-1 rdi'1 \ Ki sagre, zato jih bo tresli ®°sPeševati ter dvigati nji-0 kulturno raven z lepimi" mll žanimanje za d' msče praz- l®d4tvami. V letnem obdo ,/ 1 ®aj bi se organizirale ve-kr » prireditve na Proseku, na 'ie , 'K' b. v «IFisoni», y V. Rep-’ harkovljah in v Kinu ob ho» jlu. Pozornost bo treba po-jar'1' 'Ki krajem, kjer zaradi po-tnd1 ?%ahja dvoran ni mogoče j [jii 6Janje v zimskem času. -nd*1 [? falskem področju bo naša ng!» ^Iria naloga, poleg akcij za »ni N* v eP KAPITALISTIČNE METODE NADZORNEGA SVETA Veletrgovci ne braniti koristi bodo nikoli mogli Delavskih zadrug Komisar inž. Levi je znan veletrgovec z lesom Dr. Gardo in njegovi interesi pri uvozu švicarskega tobaka - Titovec Ferjančič molči In delo teh ljudi zagovarjajo ti- moglo več plačevati tekočih iz-tovci. Očividno je, da se s tem dabkov, ker ima ogromne zaloge strinja tudi titovski komisar Fe- j izdelkov, katerih ne more pro-rjančič, ki je enostavno pozabil I dati. Revizijska komisija, ki je v na vsa zadružna načela In postal ' maju preiskala gospodarsko stana ta način eksponent titovske! nje podjetja, je ugotovila izgu- Osrelnji sedež Delavskih zadrug v Trstu. Demokristjani se hočejo s pomočjo titofašistov polastiti te važne delavske ustanove. času zelo jezne in S|L to imajo tudi utemeljen /i6?°g. Policija jim je nam- l j kategorično prepovedala JJbje pri javni pipi, ki se p(i,K.kaja v vaškem predelu Lf'"1 Up ec>>- Vedeti je treba, da -,Sa '7'-" *•» danes nima pri-in prav zara-At6ga i6 ta Policijska pre-k ,v,ed spravila žene v pre- # lJI Uk vas še dar da ‘ ti >' pralnice ,S1 V Lendavi, v tovarni dežnikov je za izdelavo enega dežnika potrebno povprečno: svile za 1880 din; 12 šibk = 267 din, palica z navadnim ročajem, 127 din, drugi sestavni deli 66 din, skupaj 2340 din, Izdelava: plače delavk in delavcev za en dežnik 50 din, a-kumulacija 100 din, režija in a-mortlzaeija 60 din, tako, da je tovarniška cena za en dežnik 2.550 din, (pri tej ceni delavec in nameščenec dobi samo 100 din), če pa je ročaj uvoženi celuloidni je za 900 din dražji. («Slovenski poročevalec» 7. junija 53), v trboveljskem o- Zaposlitev kraju: V prejšnjem mesecu j,e bi lo iz trboveljskega okraja ~ prijavljenih posi edovalnici za delo 350 brezposelnih, 41 moških in 305 žena. Med brezposelnimi prevladujejo mladina m žene. («Slovenski poročevalec» 10. junija 53). Ft ~ Partizansko počivališče v zimi 1942/1943 Jutri se bodo na svojem kongresu sestali bivši partizani, politični preganjanci in protifašistični borci. Priprave na kongres in manifestacije, organizirane ob tej priliki, dokazujejo, da bo to važna manifestacija krajevnega protifašističnega gibanja, in to še posebno če upoštevamo dejstvo, da se bo kongres vršil ob deseti obletnici padca Mussolinijevega režima v Italiji. Kongres partizanov in borcev proti fašizmu mora biti predvsem za nas Slovence važen dogodek. 25-letna borba proti fašizmu, skoraj 5-letna partizanska borba, tisoči padlih slovenskih sinov, pregnani v koncentracijo, obsojeni od raznih sodišč, zmetani v zapore, skratka nečloveško mučenje in odločen upor našega naroda na tej zemlji do konca II. svetovne vojne predstavljajo nedvomno najlepše strani naše zgodovine. Jutrišnji kongres bo obudil spomin na vse to. A ni dovolj spominjati se na preteklost, četudi je tako važna, kot je naša. Niti starejši niti mlajši antifašisti nismo svoje naloge dokončno izvedli. Uničiti eno izmed oblik fašizma še ne pomeni prenehati borbe za svobodo. In kateri drugi narod ima kot slovenski konkretni in žalosten povod za to? Ta narod se je boril in krvavel, pregnal je tuji fašizem, na vrat pa se mu je postavil domači fašizem, ki se od tujega v ničemer ne razlikuje. Na svojem kongresu bomo govorili o krivicah, ki se dogajajo nam in našemu ljudstvu od 1945 dalje, o diskriminaciji, ki so ji podvrženi partizani in vsi antifašisti. Izrekli bomo svoje odločno stališče glede rešitve vprašanja STO, izrekli se bomo za borbo proti vsakemu barantanju. Slovenski partizani in protifašisti pa bomo tudi ob tej priliki postavili vprašanje spoštovanja naših narodnih pravic, za katere smo tudi najbolj prispevali. Jutri se, torej, srečata kot v najtežjih dneh borbe slovenski in italijanski partizan. To srečanje bo pomenilo utrditev bratstva, ki sta ga oba naroda v dolgih letih in z žrtvami skovala I in katero je danes, kot bo jutri, predpogoj za ! uspešno vodenje kakršne koli borbe in glavno seme prijateljstva in miru med našimi narodi. V tem duhu bomo oživeli spomine in si začrtali naloge za bodoče borbe. Partizanska borba in partizanski duh imata mnogo sovražnikov. Okupatorji in njih slovenski in italijanski hlapci bi hoteli ta duh uničiti in ga nadomestiti s slavospevi raznim Rožmanom in Giuntom ter njih sedanjim naslednikom. Naj bo naš kongres odločen odgovor tem nakanam in naj pomeni korak naprej k širjenju idealov protifašistične in partizanske borbe za uničenje in preprečitev vsakega poskusa oživitve jašizma, za svoboda in bratstvo med ■narodi. A. BLAZINA INTERVJUVI Z BORCI Ob 10. ob’etnici padca fašizma v Italiji in ob priliki II. kongre-a slovenskih in italijanskih partizanov, preganjancev in protifašističnih borcev STO smo nekaterim tovarišem postavili nekaj vprašanj. Tov. Marijo Eernetič smo vprašali: Kje si bila 25. julija 1943? Odg.: Bila sem v zaporu v Perugiji v oddelku «osamljenih», v katerem so bile zaprte politične, pripornice. Vsaka vest je do nas Je tetko predirala. In le 26. julija okrog poldne, ko so šle paznice na kosilo, sem sli- šala iz gornjega nadstropja, kjer je bila bolnišnica ječe, nek razgovor. Bolničarka, ki nas je poznala, je očividno namenoma glasno govorila ob oknu, da smo jo lahko slišale, in je dejala, da ie Mussolini padel. Zavedla sem se, da je to nekaj zelo resnega. Zato ,em ob 16. zahtevala razgovor z ravnateljem ječe, ki pa mi je na vprašanje, kaj je resnice / govori ah o padcu Mussolinija, odgovoril, da ni še nič uradnega. Sele drugi dan so nam potrdili vest. Zato smo takoj pisale ministrstvu, naj nas spuste iz zapora. Spulili pa so nas le zadnje dni avgusta. Sle so domov le tiste pripornice, ki so bile obsojene id posebnega sodišča, dočim so partizanke morale ostati v zaporu. 1. septembra sem prispela v Trst in takoj vzpostavila vezo s tovariši. Vpr.: Kje pa si bila 1944? Odg.: Ker so me nacisti v Trstu zasledo-/ali, me je partija poslala v partizane. Leto ini po padcu Mussolinijeve vlade sem bila v bataljonu «Alma Vivoda» okrog Socerba pri Trstu. Tudi tov. Staneta Bidovca smo vprašali, kje je bil 25. julija 1943. Odgovoril nam je: «Bil sem v tržaškem zaporu v ul. Coroneo. Za padec Mussolinija smo zvedeli zjutraj 26. julija. Ko smo prišli na vsakodnevni «sprehod» so nam to vest potrdili. Tedaj smo začeli peti «Internacionalo», «Na juriš», «Bandiera Rossa». Pazniki so bili preplašeni in so nas pustili peti. Drugega dne pa so postavili po oknih mitraljeze, so prepovedali /sako petje, sestajanje in razgovarjanje. Vpr.: Kje pa si bil 25. julija 1944? Odg.: Bil sem v gestapovskih zaporih v Celovcu. Ti dve vprašanji smo postavili tudi tovarišici Kristini Malalanovi, ki je prav te dni praznovala svoj 50. rojstni dan. Rekla nam Porazno poročilo VU (Nadaljevanje z 2, strani) vili tokrat res žalostno figuro. Odveč bi bilo poudariti, da je opisovanje nekega dozdevnega blagostanja tržaških delavcev v kričečem protislovju s tem, kar pravi VU v svojem zadnjem poročilu, čeprav prihaja vse iz ene in iste malhe. Gospoda, ki vedri na slovenski radijski postaji naj ne pozabi, da naše ljudstvo ni dostopno. za take bajke, ker si je v osmih letih tuje okupacije pridobilo dovolj bridkih izkušenj o ameriški «blagodati.» R. B. S vS/ìé Partizanske čete korakajo skozi sneg na nove položaje Tovariši nosijo ranjenega partizana je: «25. ju’ija 1943. sem bila doma; prišla sem ravno iz zapora, od koder so me poslali domov zaradi mladoletnih otrok. 25. julija 1944. pa sem bila v bližini Starega trga na Babnem polju na Notranjskem. Bila sem na Istr kem vojnem področju skupno z dvema otrokoma (eden je imel 12, drugi pa 13 let). Z menoj je bil tudi moj mož, ki je bil komandir Staniče. Ravno prejšnji dan se je vojno področje moralo umakniti s svojega prejšnjega položaja, ker so nacisti, belogardisti in četniki napadali v smeri Starega trga. Tov. Ado Slavec se 25. julija 1943 dobro spominja, ker je skupno z drugimi tovariši v Nabrežini pomagal pri odstranjevanju fašističnih znakov po vasi. Popoldne istega dne se je z večjo skupino Nabrežincev podal v Trst, kjer je skupno s Tržačani manifestiral proti fašizmu. 25. julija 1944 je tov. Slavec bil na poti v Bari, kamor se je šel zdravit, Pred tem datumom je bil v Višji oficirski šoli v Geršičih pri Metliki na Dolenjskem, Višji inšpektor pri Glavnem štabu Slovenije pa je bil takrat tov. gen. Pero Popivoda (vodja jugoslovanskih rev. emigrantov), k) se ga tov. Slavec prav dobro spominja, kei ga je večkrat srečal tudi pozneje v Bariju Jasno je, da ob tej priliki nismo mogli izpustiti tov. Rika Malalana. «Kje si bil 25. julija 1943?» — smo ga vprašali in on nam je odgovoril: «Bil sem na otoku Tremiti skupno z velikim številom drugih slovenskih, hrvaških, srbskih in italijanskih internirancev ter konfinirancev. Ko smo zvedeli za padec fašizma, smo se v naši menzi znašli brez vina in celo brez vode. Zato smo organizirali slavljenje s... kavo, s katero smo se od veselja napajali vso noč.. «Kje pa si bil 25. julija 1944?» smo ga vprašali. «Takrat — nam je Riko odgovoril — sem bil politični komisar tistih novih partizanov, ki so se po premirju z Italijo začeli zbirati v Bariju. Nato sem postal organizator I. prekomorske brigade v Tarantu, pozneje pa v Carbonari pri Bariju. Ta brigada je Štela približno 3000 mož, sestavljali so jo štirje bataljoni, od katerih so bili trije slovenski in eden črnogorski. Skoraj med zadnjimi sta prišla S imen in Luca. Ta je nosila pečo brez špic, nad obleko pa star, rjavkast «raš», ki je bil spredaj na dveh mestih nazaj pripet, da se je kaza-ia rdeča podloga. Bila je to vroča, stara obleka za stare ženske in že tedaj precej redka. Kakor dvoje plahih ščenčt sta se približala cerkvenim vratom. Tam je Kalar, bled kot stena, odstopil od moških, s katerimi se je razgovarjal. Stopil je pred Simna. Množica je takoj postala radovedna in pritisnila k mestu, kjer sta stala Kalar in Skalar. Luca je v strahu nihala: «Za božje rane, vsaj pred cerkvijo nama daj mir!» Oni pa je razločno in glasno spregovoril: «Krivico sem ti delal in sedaj mi v imenu svete Trojice odpusti in pozabi!» Simnu se je povesila čeljust in lovil je Kalarjevo roko: «Vse je pozabljeno, Luka, vse je pozabljeno!» Množica je napravila prostor in z roko v roki sta prekoračila prag gorske cerkve. Ves čas je Simen ponavljal: «Vse je pozabljeno, vse je pozabljeno!» To je bila prva senzacija shoda na Gori. Druga je nastopila po maši. A bila je, manj ginljiva in zame nečastna. Gorska cerkev je bila že, v otroških letih vrhunec mojim željam. In res. ko sen: dobil prve hlačice,, me, je vlekla mati na malega šmarna dan na Goro. Težko sem hodil, žejo sem trpel, a vse je bilo pozabljeno, leo me je mati v cerkvi tik sebe imela. Veroval sem v nebesa in mislil sem, da sgm tisti dap vsaj v prednebesiti. Globoko me'je 'zanimala ob strani v zidu ve ifca freska, kjer je gonil sveti Jurij konja proti velikemu zmaju. In ta zmaj — prava peklenska prikazen — je bila zame najpomembnejša točka. Se bolj sem ga občudoval kakor devico, ki je tičala za zmajem ter kazala največjo grozo. To devico naj bi rešil sveti Jurij s svojim naskokom. Legenda svetega Jurija se je predstavljala torej v naj- večji naivnosti, a vziic temu zelo dobrodejni naivnosti. Mogočno konkurenco tej sliki pa je ustvarjal veliki oltar, na katerem je kraljevala Naša gospa z gore. V zidu za oltarjem je bilo napravljeno okno iz rumenega stekla, in, kadar je sonce zasijalo, je bilo videti Marijo, kakor bi se kopala v samem zlatu. Po moji takratni sodbi se sploh ni moglo na svetu kaj lepšega nahajati. Ko je nato stopil pred oltar mašnik v srebrnem plašču, ko se je po božjem hramu kadila vonjava in so na koru zapele pevke, sem bil trdno prepričan, da prebiva v naši sredi Bog in da bo njegova piati ztjai in zdaj stopila s trona, ki je bil obdan z rumenimi sončnimi žarki Tudi danes je bila cerky.iaa polna, Na steni je še vedno reševal sveti Jurij syojo devico in na čeladi je še vedno nosil štrucova peresa. Tudi Mati božja je kraljevala v svojem zlatu. Od oltarja so se kadile vonjave in na korp je pela Zganjarjeva Urša: «Ko v jasnem pasu primiglja...» Kje pa so bili moji dosedanji občutki? Sveti Jurij se mi je videl, da je slabo naslikan, in devica, ki jo je reševal, je imela prav za prav obraz brez vsakega življenja. Mati božja v svojem rokokojskem tronu je bila slabo izrezljana in prekričeče z barvami prevlečena. Vrhu tega je bil nerodni cerkovnik ubil rumeno šipo v oknu, da se je videla luknja, ki je močno motila zlati svit okrog svete Device. Zganjarjeva Urša pa se je vča-sih bolj drla nego pela. Zal, da ni dano človeku, da bi ostal otrok vse svoje življenje! Božjo besedo nam je tisti dan na Gori oznanjal gospod Jakob, kaplan v Poljanah Ko je stopil na prižnico, sem mislil, da ga ne bo nosila. Ker je bil dolg, sem se bal, da bo z glavo vzdignil strešico nad seboj. Ali vse se je uredilo. Množici je govoril pri-prosto, naravno in lahko umljivo. Politika se takrat še ni mešala v cerkvene govore, zatorej je gospod kaplan o nji molčal. Razložil je kmetu, kako gospodar-tvo zahteva, da se mu njivica boljšaj od leta do leta, njegov večni blagor pa zopet zehteva, da se mu boljšaj duša od dne do dne. To misel je gospod Jakob tako čedno razpredel, da se je vse lepo ujemalo. Ko pa je prt koncu poudarjal, da se nam duša silno poboljša, če izženemo iz nje sovraštvo, in da si človek prisluži najlepši venec pri Bogu, če odpusti sovražniku, ki mu je delal krivico, je stal Simen Skalar zbrani srenji pred duhom, in src se je polastile globoko ginjenje. Doli pri vratih je na ženski strani nekaj viknilo, ta vik se je takoj ponovil pred oltarjem in potlej v sredi: v hipu je bilo ženstvo v joku. Dobro si oznanjal božjo besedo, gospod Jakob! ' Po opravilu sem čakal, da se je cerkvica izpraznila. Ko sem stopil na sonce, so v stolpu še vedno nabijali, da je odmevalo od Blegoša in Mladega vrha. Pri Veharju se je že sekalo in pri štantih je bilo že precej razprodaje. Cerkovnik je imel ta dan nekako «divjo gostilno»., kjer si dobii juhe in kruha.. Kdor ni imel sredstev, da bi šel k Posevčniku, ki je imel na Ma’enskem vrhu boljšo in dražjo gostilno, je ostal pri cerkovniku. Na stopnicah pri mežnarju sta sedela Simen in Luca. Med njima je stala široka in globoka posoda z juho, to se pravi, s kropom, po katerem so plavali redki cinki masti. V to posodo je drobila Luca bel kruh. Te posode bi pri sedanjem slabotnem rodu štiri glave ne premagale, onadva pa sta jo hitro izpraznila! Luca me je zagledala in opazil sem takoj, da je v hudi zadregi, ker sta mi bila dolžnika, a sta vendar tako «razkošno» živela. Nekaj se je opravičevala, a nisem ji dal govorili. Sreča današnjega dne je nji in Simnu sijala z obraza. Povem pa vam, kakor je bila grda, v tistem trenutku se mi je videla lepša od vas gosposkih žensk, in naj ste zavite v svilo in žamet! Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo! Podobna si muli, ki ogarana in odrgnjena vozari po andaluškem skalovju! Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi se ne podrl kak vogel hiše, da bi mož preveč v pivnice ne znosil, da bi se otroci ne spridili. Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica! A tvoja je vendar zasluga, da je tlačena in raztrgana slovenska domovina skupaj ostala. Te domovine prvi steber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno na slami in pad raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane! V bližini sta čakali Meta in Liza. «Ali boš nama kaj kupil?» je vprašala zadnja sladko. «To se ve!» Meta pa je nekako v strahu spregovorila: «Stopimo v stran, tam prihajajo Posav-čevi.» (Sledi enajsto nadaljevanje}) . STRAN 4 DBIyO 25. JULIJA i95t— EPA TAM. PO SLABI 2LAHTI GLAVA RADA BOLI — Titovski občinski svetovalec in zakrknjeni protikomunist dr. Jože Dekleva v zadnjem času res nima sreče s svojo žlahto. Pred nekaj tedni so aretirali v Ljubljani njegovega svaka Avšiča, ki je bil ravnatelj p-i «Tekstilu». Vzrok aretacije ni bil morda politična nezanesljivost, ma-več «nevednost« v gospodarskem oddelku mestne občine. Docela se še ni polegel prvi . škandal in že je bruhnil na dan drugi. Prav te dni piše ljubljansko časopišje, da je podal «ostavko» predsednik mestnega odbora v Ljubljani Jaka A:šič, general in drugi svak dr. Jožeta Dekleve. Torej že druga «likvidacija». Generala in dosedanjega ljubljanskega župana sicer niso aretirali, vsaj tako zgleda. Ni pa izključeno, da je s svojo «prostovoljno» o-stavko» postal tudi on kandidat za brezplačno stanovanje v Miklošičevi ulici št. 9, ki sicer ne bo tako razkošno in udobno kot tisto, ki si ga je «priboril» s svojo politično zvestobo napram možu brhke Jovanke, Svet se pa res naglo vrti. Se pred osmimi leti je Jaka Avšič potegnil iz zapora tržaškega Jožkota in ga krepko porival, da se je povzpel do toplega mesteca, danes pa... Nič čudnega torej, da se drži titovski svetovalec zadnje čase precej kislo. Kdo mu bo v bodoče podpiral mestece na soncu, če je bil njegov svak in bivši general «likvidiran»? GRDA NEHVALEŽNOST — «Demokracija« tarna in jadikuje, ker so jih njihovi ameriški gospodarji docela prezrli ob priliki razstave o «napredku Trsta», ki jo je organizirala nà Velesejmu od liparjev toliko opevana ameriška ustanova MS A. Res grdo nehvaležnost so pokazali ameriški gospodarji s tem, da so pozabili našteti ob tej priliki zasluge hlapčevske radio Trst II. Saj ima, kar se tiče poveličevanja in hvaljenja «ameriške pomoči» vendar prvo mesto, ker nadkriljuje celo italijansko radijsko postajo. Tudi kar se tiče bruhanja protisovjetskega in prot komunističnega strupa, je radio Trst II. izpolnil to nalogo vedno z največjo odliko. Zakaj torej taka nehvaležnost? Saj se «Demokracija» ne ■poteguje za Slovence — radio Trst II. se lahko imenuje «glas gospodarja», ne pa slovenska postaja — marveč za svoj protikomunistični prestiž. TO JE PRAVA «DEMOKRACIJA» — Tržačani smo sicer že osem let navajeni na «demokratični» način upravljanja javnih koristi. Prav tako nam dajejo naši okupatorji vsak dan res lepe primere, kako se «demokratično» vlada in gospodari nad prebivalstvom. Kakor zgleda pa se je ta «demokratični» način upravljanja, ki je zelo priljubljen pri tržaških de-mokristjanskih upraviteljih in naših «odrešiteljih» z onstran luže razpasel tudi med titovske in liparske občinske upravitelje v Repentabru. Možakarji, ki so prilezli na občino in se nato še prerili v občinski odbor s pomočjo «slovenske skupnosti», nočejo prav nič zaostajati za tržaškimi demokristjanskimt lovci občinskih stolčkov. Lep primer kako pojmujejo «demokratični» način upravljanja občine, so ti nadebudneži dali ob priliki sestave 12. gospodarskega načrta za občino Repentabor. Vsak razsoden človek bi mislil, da se Je o načrtu najprej razpravljalo v občinskem svetu in da je dal lahko vsak svetovalec svoje mnenje in predloge ter šele nato, da se je poslal načrt v odobritev višjim oblastem. Tako se namreč dela v Dolini, Miljah, kjer je uprava v rokah «kominf or mističnih diktatorjev» in to je v navadi tudi v Nabrežini. Repentabrski občinski odborniki in župan pa so ljudje «posebne sorte». Titovski in livarski občinski «modrijani» so •načrt lepo sestavili doma za zapečkom., odobrila ga je naj-'b rte... domača mačka in stvar je bila za možakarje... v redu. 'Zato so ga seveda poslali višjim oblastem v odobritev, ne da bi občinski svetovalci sploh vedeli, da je bil sestavljen. Očivldno je za repentabrske odbornike in župana ves občinski svet popol. noma odveč, dovolj je le, da svetovalci pokimajo z glavo, kadar jim pomolijo pod nos te sestavljen in od oblasti odobren proračun. To vam je res prava «demokracija», da ji zlepa ne najdeš p ara! Le tako naprej, pa prihodnjič sploh ne bo več treba občinskih volitev. Za tistih par odbornikov in župana bodo kar požvižgali iz ul. Ruggero Manna in stvar bo gotova. KAM SO «VLOŽILI» DENAR — Ze parkrat smo vprašali ti-tovce, kako je z gradnjo njihovega «kulturnega doma». Na naša vprašanja pa molčijo, kot bi jim odrezal jezik. Radovedni sma, ali bodo povedali, kam in kako so vložili milijone, ki so jih oskubili jugoslovanskim narodom, tržaškim Slovencem In rojakom v Ameriki. Koliko ameriških avtomobilov su kupili za ta denar in koliko barov so že odprli, kaj pa tvrdke in etažna stanovanja, ali ni šel kak milijonček tudi za te investicije, ki so pač bolj rentabilne, kot «kulturni dom»? Bomo videli, kaj bodo k temu rekli ameriški Slovenci, ko jim bomo pisali, kako se z njihovim denarjem «gradi» kulturni ‘dom. W///////S////////////////////S////-'//////////////////////////////; DELO ŠE VEDNO OGORČENJE ZARADI DAVČNIH POVIŠKOV Surov nastop civilne policije proti delavcem na velikem trgu Tov. Radich in Marina tolmačita na seji ogorčenje prebivalstva - Župan se izmika - Problem gradnje dveh ladij - Delegacija žena na občini V petek prejšnjega tedna je bil predložen v tržaškem mestnem svetu sklep ožjega odbora za uvedbo družinske a bivalstva. Dan za dnem se vrstijo protesti in prav isto popoldne se je zglasila na občini številna ženska delegacija, davka, ki bi stopil v veljavo j ki je zahtevala ukinitev povi- s 1. januarjem 1954. V zvezi z novim davkom je imel tovariš FOGASSI važno intervencijo, v kateri je predvsem o-brazložil naše stališče. Komunisti odobravajo uvedbo tega davka, ker bo vsaj deloma odpravil veliko nesorazmerje med posrednimi in neposrednimi davki. Znano je namreč, da bremenijo posredni davki v največji meri na delovne sloje, kar je docela krivično in nedemokratično. Neposredni družinski davek pa je treba odmerjati na podlagi demokratičnega kriterija in sicer potom postopne obdavčitve z odstotkom davka v razmerju z višino dohodka. Na podlagi sklepa ožjega odbora bi bilo oproščeno družinskega davka 25.000 družin, dcčim predlagajo komunisti popravke k predloženemu sklepu. Na tej škov na elektriko, poviškov na davek za odvažanje smeti in na davek za uporabo javnih prostorov ter oprostitev revnejših slojev od družinskega davka. Zupan je rezko odgovoril, da o teh poviških ni več kaj govoriti. Tudi napram naši tovarišici se je skušal sklicevati na finančne težkoče občine in hotel na vse načine zagovarjati nedemokratično davčno politiko večine. Tov. BER-NETICEVA ga je povsem pravilno zavrnila, da mora občina i-kati denarna sredstva pri premožnejših slojih, nikakor pà ne v enaki meri pri revežih in bogatinih. Tov. RAlDIOH je sprožil vprašanje gradnje dveh ladij za Tržaški Lloyd, o katerih se je že toliko pisalo in govorilo. Dejstvo pa je, da z delom še niso začeli, kar pomeni — kot Prometna nesreča med Zavljami in Farneji. Prevrnjeni filo bus dvigajo iz morja. je poudaril naš svetovalec — pravo sabotažo tržaškega gospodarstva. Zahteval j-e obenem, naj župan takoj posreduje. Slednji je začel razlagati, da se je stvar zavlekla zaradi večkratnih izmenjav načrtov med vodstvom ladjedelnic in paroplovno družbo. Po intervencijah raznih svetovalcev večine in opozicije, e je začela diskusija o družinskem davku, ki se je nadaljevala v četrtek. V četrtek popoldne se je zopet zbrala na Velikem trgu množica delavcev, ki so okrog 15.30 zapustili tovarne in pristanišče. Pred mestno palačo so dolgo časa manifestirali proti poviškom davkov. Zupan, ki je bil trenutno odsoten in takoj obveščen po . te’efonu o prihodu delavske de’egacije, sploh ni hotel slišati o kakem razgovoru. Poklical je raje policijo in komandant je celo zahteval, naj bi delegacija intervenirala pri delavcih, da zapustijo trg, kar so delegati seveda energično odbili. Kmalu nato je stopila v akcijo policija, ki ji pa ni uspelo odstraniti demonstrantov. Delavci so se približali občinskim svetovalcem, ki so pravkar prihajali na sejo, ter jih pozivali, naj se zoperstavijo poviškom. Takrat so se začeli pravi naskoki polici.e proti manife-stantom. Dva delavca so privlekli do sedeča VU, kjer so ju s pendreki surovo pretepli. Delavska množica je medtem vkorakala v povorki po Korzu in se na Goldonijevem trgu mirno razšla. Številni meščani, ki so prisostvovali manifestaciji so na celi črti solidarizirali z manifestanti ter ostro grajali surov nastop policije. ZADNJE PRIPRAVE za svetovni Festival Zaradi slabega vremena omejen spored praznika v Žavljah Zaradi slabega vremena se jim -glasom obsodila izdajalsko je moral pestri program ne- in vojno politiko De Gasperije- deljskega mladinskega praznika v Z avl j ah omejiti ie na nekaj točk. Kljub temu se je zbrala v gozdiču pri Žavljah velika množica mladincev in starejših, ki jim je spregovoril poslane : tov. Franco Morani-no, tajnik Svetovne zveze demokratične mladine, kateri je začel svoj govor takoj po prihodu štafete miru. Voditelj svetovne mladinske organizacije je prinese! tržaški mladini pozdrave milijonov mladincev in mladink, ki korakajo pod zastavami slavne mednarodne mladinske organizacije. Tolmačil je željo mladine, da bi Festival v Bukarešti beležil novo velike etapo v borbi za mir in boljšo bodočnost mladine iz vsega sveta. Tržaški mladinci — je zaključil tov. /Moranino — so lahko prepričani, da imajo v borbi za osvoboditev izpod tujega okupacijskega jarma in za civilno upravo na STO, na svoji strani mladino iz vsega sveta, v prvi vrsti pa italijansko mladino, ki je 7. junija s svo- SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOLINI Kov občinski urad bodo zgradili v bližini Rrogelj Na seji, ki je bila v četrtek zvečer, je občinski svet v Dolini izčrpal vse točke predlaganega dnevnega reda, med temi tudi točke, o katerih se je razpravljalo na tajni seji. Uvodoma je občinski svet enoglasno odobril 8 sklepov ožjega odbora. Odobren je bil nadalje sprejem razlastitvene odškodnine za del zemljišča borštanske srenje v Domju, na katerem so zgradili 3 stanovanjske hiše. Sprejeta je bila cena 180 lir za kv m. Občinski svet je pri tem upošteval, da gre za stanovanjske hiše, ki so pripomogle k rešitvi stanovanjskega problema. Svetovalci so v naslednji točki odobrili predlog ožjega odbora, da se nov občinski urad zgradi pod j predložen VU. Krogljami. Isto tako je bil e- I V začetku seje je titovski noglasno odobren pravilnik za uporabo otroškega igrišča v Dolini ter nekatere spremembe v pravilniku za podeželske policijske predpise. Tudi predlog za podaljšanje pogodbe o izterjevanju užitninskega davka za dobo 5 let, je bil sprejet enoglasno. Občinski svet je nadalje odobril poviške plač občinskim nameščencem, kot jih predvideva zakon, kakor tudi izplačilo predujma na račun 13. plače. V zadnji točki javnega zasedanja so odobrili načrt za razna nujna javna dela, s katerimi bodo vsaj deloma ublažili brezposelnost. Načrt bo podlagi bi bilo oproščeno 50 tisoč družin revnejšega sloja. V zaključku svoje intervencije je tov. iPOGA-SSI postavil pro-tipredlog za demokratičnejšo odmero davka ter glede pravilnika o delovanju davčnih svetov. Tov. RAlDICH je tolmačil splošno ogorčenje prebivalstva zaradi zadnjih poviškov trošarine na elektriko ter vprašal, ali namerava ožji odbor postaviti zadevo zopet v pretres. Zupan je v svojem odgovoru priznal, da je prejel mnogo protestov, kljub temu pa se je izgovarjal, da ni mogoče več razpravljati o že odobrenem sklepu, češ da bi bilo to proti načelu dostojnosti. Naš svetovalec mu seveda ni ostal dolžan odgovora V teku seje so priš’e na vrsto še druge intervencije svetovalcev glede raznih občinskih problemov. Tov. GOMBAČ je zahteval, naj se poskrbi za pokritje kanala v ul. Veruda ter postavitev javne pipe v ul. P. RevolteUa in sicer v bližini stavbe št. 112. Na torkovi seji je prišel občuteni problem novih poviškov zopet v djskusijo. Tokrat je sprožila vprašanje tov. MARINA, ki je poudarila, da so zadnji poviški odobreni od občinske večine še poslabšali že itak težko finančno stanje pre- V PONEDELJEK BO ZBOROVANJE SLOVENSKIH ŽENA Izboljšati je treba povezavo med vodstvom in terenom Se nekaj dni naš loči od zborovanja slovenskih žena, ki organizira ZlDZ. Žene se ljudstvo. Le kako je mogoče verjeti tistim ki so že 13 krat spremenili linijo in taktiko po nanj resno pripravljamo in vprašanju Tržaškega ozemlja? smo prepričane, da bo to zbo rovanje rodilo obilo uspehov. Mnogo je skrbi in teža v."mnogo je vprašanj, ki se dnevno postavljajo pred slovensko ženo. Dejstvo je. da . je današnji politični položaj na Tržaškem ozemlju težak in da se skuša posebno med slovenskim ljudstvom razširiti zmeda. Prav zaradi tega morajo demokratične «Slovenke v mestu in na vaseh vedeti, da pomeni borba proti titovstvu borbo proti fašizmu, kateri je danes v Jugoslaviji kriv lakote in 450.000 brezposelnih. Žene moramo dokazati vsem važnost borbe za mir in uresničitev mirovne pogodbe, ki nam jamči združitev obeh con. Kako ;'e mogoče verjeti titovcem, ki trobijo, da ie slovensko prebivalstvo našega Ozemlja za njihov predlog o kondominiju? Naše zaupanje seveda ‘ne more iti tisti kliki, ki je izdala slovensko približanje žena, ki resnič-želijo ustvariti srečnejšo Borba proti kondominiju je eden izmed najboljših načinov za no želijo bodočnost svojih otrok. Zato moramo pri tem delu opustiti vsako sektaštvo, da lažje približamo našemu gibanju tudi one žene, ki so od nas še danes oddaljene. Tu se predvsem postavlja vprašanje žena, ki so pod vplivom slovenskih nacionalistov in drugih nasprotnih propagand. boljšanje dela ZDZ med- slovenskimi ženskimi množicami v mestu in na vasi. ZORKA LEGISA Začeli so uvajati Mac Carthyeve metode Prejšnji petek je bilo v U-radu za delo v Nabrežini dokaj živahno. Zbralo se je veliko število brezposelnih iz vseh vasi, ki so zvedeli, da bodo sprejeli za neko dolgoročno delo večje število delavcev. Toda že sam način sprejemanja je nemalo začudil čakajoče. Ko se je začelo popisovanje, je neki zavezniški funkcionar v uniformi natančno pregledal vsakega posameznega, mu otipal mišice na rokah, gledal, če je dovolj visoke postave in fizično dovolj čvrst. Vse fizično šibkejše je takoj .zavrnil. Brezposelni so seveda kar strme’i nad takim načinom izbiranja delovne sile. Marsikdo se je verjetno spomnil, da so pred stoletji na sličen način kupovali sužnje. Toda tiste, ki so bili po mnenju zavezniškega funkcionarja fizično močni, je čakalo še drugo in še večje presenečenje. Naslednji torek so se morali namreč javiti na nekem uradu na trgu Dalmazia, od koder so jih poslali v urade, kjer ima sedež FSS, to je angleška tarna policija. Tu se je začelo šele pravo inkvizitorsko izpraševanje. Posamezniki so morali povedati tako rekoč ves svoj življenjepis, pri kom so bili zaposleni, kje so služili vojaščino, družinske razmere itd. In «dul-cis in funda» so končno vprašali vsakega, kateri politični stranki pripada. Razumljivo je, da je to inkvizitorstvo, ki se je spremenilo v pravo policijsko zasliševanje, ogorčilo marsikaterega izmed prizadetih. V kolikor nam je do sedaj znano, sta fe dva delavca iz Nabrežine postavila odločno po robu. Eden jim je odkrito zabrusil, da je komunist, dočim je drugi izjavil, da sploh ne odgovori na taka vprašanja, ki nimajo nič skupnega z zapo-slevanjem. Kot posledica sta bila oba odklonjena! Se prej pa so ju pošiljali od Poncija do Pilata. Nihče pa jima ni hotel odkrito povedati, zakaj ju ne sprejmejo na delo. Kakor zgleda bodo ti delavci kopali neke jarke v bližini Slivnega in kakih 16 je že na delu. Imamo sicer že precejšnja izkustva o ameriški «demokraciji», nismo pa vedeli, da je treba tudi za delp s krampom in lopato politično «zanesljivih» oseb. Torej smo že tako daleč! Zloglasne Mac Carthyeve metode, ki pre'egajo celo one za časa fašizma, se začenjajo uvajati tudi pri nas. Gornji primer je temu precej otipljiv dokaz. Glavni odbor ima še vedno premalo vezi z vaškimi odbori žena, ter vasmi, kjer ne obstajajo odbori. Veza se ne vzdržuje, niti z vsemi tistimi ženami, katerim so ob pričetku let-a razdeli1 e članske izkaznice. V nekaterih vaseh se niso več obiska’e te žene, niti se jim ni v zadostni meri nudila naša pomoč, zato se te žene z vso upravičenostjo lahko vpra, šujejo, čemu jim služijo članske izkaznice ZDZ. Treba je poudariti, da ni dovolj razde-:iti izkaznice ali pa vzpodbuditi k proslavi 8. marca, pač pa je potrebno imeti stalne stike in povezavo s terenom; kajti samo tako se bomo seznanile z željami, zahtevami"in itanjem naših članic. Med našimi ženami je zelo važno vzgajanje v duhu slo-vansko-italijanskega bratstva, važna je kulturna in politična izgradnja ter utrjevanje in širjenje nacionalnega čuta, še posebno med materami, ki imajo šolarčke in dijake in si morda postavljajo vprašanje, ali - bi jih poslale v slovensko ali italijansko šolo. Delo naših žena mora biti tudi v pravilni usmeritvi slovenskih mater, ki jim je treba vzbuditi čut ponosa do svojega naroda, da jo bomo znali prepričati, da bo lahko sama znala, kam spada njen otrok, brez strahu pred bodočnostjo. Naše delo v tem smislu mora biti prepričevalnega in ne vsiljevalnega značaja. Prav tako smo se morda le malokdaj vprašale, kakšno je delovanje ZDZ med delavkami v raznih tržaških tovarnah in podjetjih, kjer je velika večina Slovenk. V kakšnih življenjskih pogojih in kakšne so želje hišnih pomočnic in služkinj v Trstu, za katere vemo, da so v veliki večini Slovenke. Vsa ta važna vprašanja, ki se tičejo celotne organizacije in slovenskih žena še posebej se bodo obravnavala v ponedeljek 27. julija na zborovanju, na katerem bodo vse navzoče lahko iznesle svoje težkoče, probleme in predloge za iz- Delovanje Zveze komunistične mladine V petek 31. julija ob 19.30 bo ,na sedežu Zveze komunistične mladine (Dom pristaniških delavcev, IV. nadstr.) zborovanje o mladinskem tisku. Na dnevnem redu je točka: «za širšo razprodajo «Pattuglie» in vsega demokratičnega tiska, za obrambo miru, dela in svobode». Na zborovanje so vabljeni vsi sekcijski komiteji ZKM in mladi raznašale! tiska. V ponedeljek 27. t. m. ob 19.30 bo na sedežu ZKM sestanek vseh sekcijskih tajništev organizacije. svetovalec Marc vprašal, zakaj se seje ne vršijo bolj pogosto-ma, kar se je očividno naučil iz «Primorskega». Cim pa ga je župan vprašal, naj bi utemeljil to potrebo s konkretnimi predlogi, je titovec ostal brez besede. Tudi na tej seji je moral župan opozoriti titvskega urednika, ki je hotel po vsej verjetnosti dajati kake direktive titovcu Marcu, pa je napravil presej žalostno figuro, posebno še, ko je hotel kar med sejo zastavljati vprašanja županu. ve vlade. Spregovorila sta nato v slovenščini in italijanščini tov. Adolf Wilhelm in Davide Pescatori. ki sta se zahvalila govorniku za njegovo udeležbo na prazniku in bodrilne pozdravne besede. Le še malo dni nas loči od uradne otvoritve Svetovnega festivala mladine in študentov za mir in prijateljstvo, ki bo v Bukarešti. V v: eh delih sveta pospešujejo mladi partizani miru svoje priprave. Iz Anglije je že odpotovala mednarodna štafeta miru, ki bo prišla te dni v L. R. Romunijo, deželo festivala. Številni umetniki in športniki iz vsega sveta so v zadnjih dneh pristali na veliko manifestacijo. Veliki kubanski pisatelj Juan Mannello je izja-gramom Festivala. Predsednik vil, da se v celoti strinja s pro-mednarodne zveze za odbojko je poslal organizatorjem pozdravno poslanico, v kateri izraža svoje zadovoljstvo glede velikega števila športnikov, ki so se odzvali pozivu za udeležbo. Protesti žena proti davčnim poviškom povišanje trošarine na elektriko, ki ga je odobrila v mestnem svetu demokristjanska večina, je vzbudilo ogorčenje in jezo še posebno med ženami. Saj so prav žene, ki morajo skrbeti in si beliti glavo, kako bodo s skromno družinsko bilanco lahko kri’e vsaj najbolj nujne vsakodnevne potrebe. V tovarnah in na deloviščih so stopili v agitacijo delavci in njim so se takoj pridružile žene. Celo župan in občinska večina so morali na torkovi seji ugotoviti, da žene nikakor ne morejo sprejeti teh poviškov kot izvršeno dejstvo. Ih ne samo to. Prepričali so re, da žene ne mislijo odnehali od svoje zahteve za razve1 javitev sklepov o poviških, ker je vsak povišek novo breme za bedno družinsko bilanco. Dejstvo je, da je bila par tednih odobrena cela vrsta poviškov. V torek so šle žene v delegaciji k conskemu predsedniku. Toda dr. Miceli se je izgovarjal, da mora odpotovati. Kljub temu pa ie lahko videl vrsto dokaj značilnih napisov, ki so jih nosile žene na Velikem trgu. Svetovalcem vseh strank so izročito ob tej priliki protestna pisma. Svetovalka Marija Bernetič je .pokazala pismo vsemu občinskemu svetu ter zahtevala, naj re razveljavi nedemokratični in protiljudski sklep o poviških, V okvini pobud na čast IV. Festivalu v Bukarešti organizira sekcija ZKM na Kolonkov-cu za jutri, 26. t. m. kolesarsko dirko za začetnike . Dirka bo na progi; trg. Va'maura, ul. Flavia, Dacjo, Zavije, Farneji, Oreh. Zavije, Dacjo, Do-mjo, Dolina, Boljunec, Domjo, Dacjo, ul. Flavia. Costalunga, Pace, Istria, s prihodom na trg Valmaura pred sedežem ZKM. Start dirkačev ob 14. uri. Istega dne organizira mladinska dramska skupina z Opčin lepo in pestro kulturno prireditev, na kateri sodeluje openski orkester. Pričetek ob 17- Slična prireditev bo jutri ob 17. na Kontovelu, ki jo organizira krajevna mladina s sodelovanjem m1 a dinskih prosvetnih skupin iz drugih vasi. SOŽALJE — Ob bridki izgu bi dragega, ki je težko prizadela družino Cunja, izreka celica KP iz Škofij iskreno sožalje. Pridužuje se uredništvo «Dela». Ob pogrebu kap. V. Adamiča Prejšnji četrtek je bil v Sem-polaju pogreb 27-letnega jugoslovanskega kapetana Virgila Adamiča iz Prečnika. Vsi okoliški vaščani so mnenja, da je njegova smrt zelo skrivnostna. Uradna titovska verzija namreč pravi, da je prevzemal skladišče municije in da ie ob tem ttenutku eksplodirala mina, ki ga ie ubila. Ljudje pravijo, da je ta verzija malo verjetna, ker eksplozija mine bi bila povzročila eksplozijo vsega skladišča in prav gotovo ne bi ob tej priliki prišlo le do njegove smrti. Ljudje ugotavljajo, da se jim mladeničeva smrt zdi toliko bolj sumljiva, ker so znane titovske metode usmrčenja nasprotnikov. Velikokrat so titovci umorili nezanesljive ali sovražne elemente m pozneje krivili za to «komin-formiste». Okoliško prebivalstvo je tem bolj uverjeno v to, ker so pred pogrebom nekateri titovski zaslužkarji razširili vest, češ da je bil V. Adamič ubit od «madžarskih kominformistov», dočim je bila uradna verzija drugačna. Toliko sumljivejša postaja smrt kapetana Adamiča, če pomislimo, da vsi okoliški prebivalci poznalo prav dobro primer sina pokojnega bivšega zgoniškega župana Grudna. Saj se je mladenič, kot je trdila uradna titovska verzija, «utopil na Reki», dočim je pokojni oče vedel za neko popolnoma drugačno, resnično verzijo. Vzroki smrti kapetana V. Ada miča torej niso niti dovolj jasni niti ne dovolj prepričljivi. Ljudje se upravičeno vprašujejo, ali ne gre tu morda za kaj. skrivnostnega, o katerem bodo titovci vedno skušali molčati? Najbolj se okoliškim prebival cem gabi špekulacija, ki šo jo titofašisti uprizorili ob pogrebu. Titovci so pač znani kot špeku lanti na račun umrlih ljudi, ke, si hočejo iz mrličev kovati poli-lični kapital. Prav posebno vaščani menijo, da bi morali titovci rajši izplačevati materam padlih pokojnino, ki jim gre. ne pa uprizarjati ogabne in skrunilne špekulacije. Istotako pravijo, naj odredijo materi mladeniča stalno pokojnino, na katero naj ne bo čakala kot druge take matere v nedogled in katere naj ji ne bodo odvzemali vsakokrat, ko bodo hoteli p-itiskati nanjo, Tj pravi naše ljudstvo ob tem primeru. Naš Ust pa izreka staršem sožalje za težko izgubo. V družini tov. Franca Bolčine je stekla nova zibelka. Prve dni tega tedna je zakonska družica povila ljubko hčerko Danjo. T, v. Bolčini in njegovi ženki iskrene čestitke u-redniškega kolektiva «Dela», mali Dan ji pa topla, voščila za vedrejšo in lepšo bodočnost. V sredo so stavkali-v našem mestu vsi tekstilni delavci, ki so stopili v borbo ramo ob rami z delavci v Italijanski republiki. Stavka, ki je trajala 4 ure, je dokazala moč in enotnost te delovne kategorije, ki zahteva obnovitev delovne pogodbe. Nova delovna 'pogodba, na katero nočejo pristati delodajalci, predvideva med drugim razna izboljšanja mezdnega in normativnega značaja. *** V petek prejšnjega tedna je bila v Tržaškem arzenalu enourna stavka, kot protest proti represalijam, ki jih je povzelo ravnateljstvo napram nekaterim delavcem. Ob p iliki obiska župana so dali namreč delavci duška svojemu ogorčenju, ker se ni hotel raztovarjati z njimi o perečem problemu davčnih poviškov. Vso tržaško javnost je globoko pretresla vest o dveh tragičnih nesrečah, ki sta se pripetili v nedeljo v gorah. V istem- dnevu so zgubili življenje v gorah kar 4 mladi tržaški planinci, med temi mati, ki zapušča razen moža še dva nedorasla otroka. Prva nesreča se je pripetila v Dolomi Delovanje prosvetnega društva «Rauber« na Greti Danes, 25. t. m. bo na Greti v kulturnem krožku ul. Cister-none 22 lepa mešarna kulturna prireditev, na kateri bodo nastopih Skedenjci s svojim znanim pevskim zborom. Nastopila bo tudi italijanska dramska skupina PD «Kraljič» z enodejanko. Ob začetku bo kratek nagovor zastopnika centralnega vodstva v slovenščini in italijanščini. Začetek ob 20.30 uri. V četrtek, 30. t. m. ob 20.30 uri bo na -Greti v sedežu društva redni občni zbor. Na dnevnem redu bodo: poročili tajnika in blagajnika o dosedanjem delovanju in finančnem stanju, diskusija, izvolitev novega odbora in razno. Odbor društva vabi članstvo k udeležbi. Tudi preteklo soboto je bila na Greti prisrčna sla’vensko-italijan-ska kulturna prireditev, Po uvodnih besedah Tribussona v italijanščini in O. Ižančeve v slovenščini je nastopila dramska skupina iz Trebč z enodejanko «Zenitni posredovalec», katera je žela med članstvom ki je napolnilo dvorano, veliko navdušenje. Male plesalke P.D. «Kraljič» so pa nastopile z vrsto baletov, ki so prisotne naravnost razveselile. Marljivim sodelavcem se člani odbora P.D. «Rauber» iskreno zahvalju- jejo ter želijo gostom vedno večje uspehe. Kulturna prireditev v P D «Haas» V nedeljo, 26. t. m. bo v PD «Haas» na Vrdelci-Skoljetu kulturna prireditev v lepem, prijetnem letnem gledališču. Nastopili bodo marljivi igralci dramske skupine iz Trebč z enodejanko «Zenitni posredovalec» in požrtvovalni pevski zbor isto tako iz 'Trebč. Ob začetku bo kratek nagovor zastopnika SPIPZ, Domačine in okoličane vabi prosvetno društvo k čim večji udeležbi. Po prireditvi bo prosta zab.ava s plesom, prav tako na prostem, ob spremljevanju orkestra. Ciril-Metodovo slavje v Padri-čah ob priliki 55-letnice «PD Slovan» V proslavo 55-letnice proso, dr. «Slovan» je bila v nedeljo 12 t.m. za običajno Ciril-Metodovo slavje istotam kulturna prireditev na prostem, ki je privabila neobičajno mnogo domačega in okoliškega občinstva. Spored je lepo potekal in navduševal od točke do točke. Prireditev je o-tvoril podpredsednik društva Jote Kalc, pozdravil navzoče in podal besedo Karlu Bernetiču, ki je v lepih besedah orisal, zgodovino slovenskega naroda začenši od bratov Cirila in Metoda dalje, kakor tudi pomen prosvetnega delovanja, ki ga naša dru- štva gojio v smislu tradicij kulturnih predhodnikov. Nato je nastopil domači pevski zbor pod vodstvom D. Kralja. Čeprav ne preveč številen, vendar je dosegel lepo ubranost glasov. O Sledil je zabavni del sporeda: balet podlonjerskih najmlajših s petjem, ki je ugajal, zabavna igra «Zenitni posredovalec», ki jo je lepo uprizorila trebenska mladina, nato sta nastopili smeh vzbujajoči «Dve glušči» in nato spet «Kitajski balet» podlonjer-ske mladine v kostumih. Kot zadnji dve točki sporeda sta bili nastop pevskega zbora iz Trebč pod vodstvom D. Kralja in mešani pevski zbor Lonjer-Katinara pod vodstvom čoka ml., ki je isti dan nekaj ur prej nastopil tudi na radiu Trst II. Petje obeh zborov je bila dostojna za-ključitev te lepe kulturne prireditve. Oba zbora sta pokazala lepo višino pevske zmogljivosti, ki ju uvršča med naše najboljše zbore, posebno zadnjega, ki ga nedvomno že lahko štejemo med naše elitne zbore. Pozna se prizadevnost pevovodje in pevcev v zadnjih mesecih. Skoda, da ne moremo istega trditi tudi o tre-benskem zboru, ki je zadnje čase precej popustil z vajami. Izboren material tega zbora kaže, da bi se s smotrenim in prizadevnim delom povzpel lahko prav visoko. Opazovalec tih in sicer na Croda del Toni. V navezi so sestopali študent Sergio Di Donato, uradnik dr. Tullio Viola, Ana Durighello, žena policijskega inšpektorja ter Egidio Fonda, ki je ostal edini živ. Na povratku jih je nenadoma dohitela huda nevihta z bliskanjem, viharjem in snežnim metežem. V njihovi bližini je treščila strela in to je bil po vsej verjetnosti vzrok nesreče. Trije planin-ci so treščili v prepad, dočim j-e os:al Fonda v stenah, ker se je vrv zaradi silnega sunka in teže pretrgala. Cim je zaslišal krike je takoj ovil vrv okrog skale, toda tudi njegova prisotnost duha je bila na žalost zaman. Trupla ponesrečencev so prenesli gorski vodniki v Auron-zo, od koder so bila prepeljana v Trst. V sredo popoldne je bil svečan pogreb tragično preminulih ljubiteljev gora. Za teden — dni ' Sobota, 25. - Jakob Nedelja, 25 - Ana (ščtp) Ponedeljek, 27. - Rudolf Torek, 28. - Viktor (ZmagoS Sreda, 29. - Marta Četrtek, 30. Abdon Petek, 31. - -Ignacij ZGODOVINSKI DNEVI 25. 7.1943 je padel fašistični žim v Italiji. 28. 7. 1914 je Avstrija napove1 vojno Srbiji. 21. 7. 1849 je -padel v borbi P Avstriji veliki pesnik 6 žarske neodvisnosti Ale! der Petofi. OBN SOBOTA: 13. Šramel kvinti pevski duet - 19. Pogovor z F - 22. Hacaturjan: Koncert za vir in orkester. NEDELJA: 8.45 Kmetijska daj a - 11.30 Oddaja za naj» - 12.15 Od melodije do melod! 13. Glasba po željah - 15.30 i cert zbora «Tanče» iz Na-brd 11 - 19. Iz filmskega sveta - 21. mladina na počitnicah - 21.30 ' sorgski: BO-RIS GODUNOV, 1 2. dejanje. PONEDELJEK: 14.15 Lahke lodije igra pianist Franco RV-* 19. Mamica pripoveduje - 20. * y cert mezzosopranistke Elze 1 lovac - 21. Književnost in F, *«2. nost - 21.30 Mussorgs-ki: BO'3 ;n GODUNOV, _3. _in 4. dejanje. 19. Tehnika in gospodarstvo V Radijski oder: - Anzegrube.r: “'-e, ( BA VEST. lobe SREDA: 19. Zdravniški v' |( u=-- 20.30 Sola in vzgoja - 21.30 J b cert violinista Karla Sancii bod 21.50 Leoncavallo: GLUM-Ad-ij^ pera v 2 dejanjih. . » ČETRTEK: 13. Pevski duet in1 e s monika - 18.45 Slovenske P‘" ‘lega 19. Slovenščina za Slove"1 ittVe 20. Koncert basista Danila 1 laka - 21. Dramatizirana P0 ., - 22.20 Stavki iz znanih ko» "«Rje tov. _ ..pi k PETEK: 13. Gl astia po felf ' 20.30 T 19. Kraji in ljudje -ški kulturni razgledi - 20.45 P lltev rakovi slovans-ki plesi - 21- 11 je virski koncert prof. Mirce S* nove - 22. Iz angleških ko"!, 8a n ih dvoran. : got ‘3 br ‘iočl iJasn Izidi izpitov na slovenskih šola' V poletnem reku šolskega ! °b 1952/53 se je prijavilo k v tiVa stnemu izpitu na Državni. ' t0; realni gimnaziji s slovenski"'j.J čnim jezikom v Trstu, ki i»? (..’e \ leg razredov z realnim «S -Jo b načrtom tudi popolne razto“ klasičnim učnim načrtom, skupaj 37 kandidatov, in sire' ge kandidatov - rednih učencev'lep njega razreda s klasičnim «j0 so načrtom, 23 kandidatov - to ,, učencev zadnjega razreda z. n im- učnim načrtom in 2 pr1 ‘ke ; stki. J I, da Tako so letos prvič polagali a lostni izpit učenci, ki so otta mli razrede s klasičnim # Za načrtom. gruj Izpiti so se začeti 22. junU's n so trajali d-o 9. julija. ,s, d-Izpitom je predsedoval r? , Je I tel j Državnega učiteljišča L l$ter Venskim- učnim jezikom v « tav;i in svetovalec za slovensko š°% pri Prosvetnem oddelku ZaV ho ške vojaške uprave gospo" 'tl j2 Anton Kacin. Ijsjjg Zrelostni izpit klasičnega v delka je dal naslednji izid- *01: Zrelostni »nit ie uspešno 0 ^0 c vilo 8 kandidatov in sicer: W goric Milan, Klinec Valentin- 5 gar Aljoša, Martelanc Aleksa" , Dc Z ugna (Cunja) Leander, U i°JUr nik E-i-ka, Raunik Marija, S-Ana. ; K popravnim izpitom v J-Virtu s kem roku sta bila pripu5 dva 'kandidata. Dva kandidat Jboč bila odklonjena. Zrelostni izvit realnega od^ ~ m ip rial nnslpHnii i-7 irl • . pa je dal naslednji izid: Zrelostni izpit je uspešno f ^av vilo 9 kandidatov in sicer: č-ftu ni Karel, Danieli Aldo, Fleto (t, tornir, Furlan Aldo, Likar Aj|h ,°s Zvezdan, Šušteršič Maks, , da Srečko, Stergar Ivana. Ta" Jti Magdalena. , s \ K popravnim izpitom v Jr. L’ r< skem- roku je bilo pripuščen1 .tost kandidatov. .< 'e n Odklonjeni so bili 3 kand" tv, 1 kandidatinja pa je med 11 ia ta zaradi bolezni odstopila. dvi Vprašanje titovci ^1 ze enkrat smo vprašaj Na Mont Blancu se je skoro istočasno- smrtno ponesrečil mladi zdravnik dr. Lucio Beltrame, sin znanega tržaškega trgovca Beltrame, ki ima trgovino na Korzu. Na povratku s plezalne ture na Col de Chasseurs se mu je na ledeniku spodrsnilo in v trenutku je padel v 50 m globok prepad. *** Kot blisk se je raznesla v torek zjutraj vest o veliki nesreči ki se je pripetila okrog 7. ure med, Zavljami in Farneji. Filobus proge št. 20, ki vozi v Milje j-e namreč padel v morje. Do nesreče j-e prišlo, ker je počila zračnica na prednjem desnem kolesu. Na srečo ni bilo človeških žrtev in to tudi iz razloga, ker je voda v tem delu visoka le pol metra. Ranjenih je bilo 16 potnikov, ki so jih takoj odpeljali v tržaško bolnico. S posebnimi žerjavi sc gasilci, člani civilne policije in ameriški vojaki tehničnega oddelka dvignili v nekaj urah filobus iz morja. *** V petek prejšnjega tedna se je pripetila v ul. Coron.eo smrtna nesreča. Jeep, ki ga je pustila na ulici lastnica, ne-ka angleška državljanka, se je začel nenadoma premikati in zavozil na pločnik, kjer je pritisnil ob zid 50-letno Amalijo Kobal iz ul. Co-roneo 29. Ponesrečenko so takoj odpeljali v bolnico, kjer pa je v popoldanskih urah podlegla težkim poškodbam. »»* v soboto je osebni avto povozil na cesti v Križu 81-letnega Ivana Furlana, ki so ga nato odpeljali v bolnico. Zadobil je težke poškodbe na glavi. V dneh od 16. do 22. t. m. se je v tržaški občini rodilo 64 o-trok in 3 mrtvorojeni, umrlo je 35 oseb, porok je bilo 27. 725 tržaških mater je podpisalo pismo Mihaelu in Robby.lu Rosenberg. V tem pismu pra- ‘ vij o žene, da bosta oba otro-ka-vedno našla v tržaških materah razumevanje in pomoč tovce, zakaj niso spreg «Katoliški glas» od 7. n>a,,A0 -c I. objavil uvodnik vojnega ’ Ij J' cinca škofa Rožmana. P° i1^ daj nobenega odgovora, mislijo rehabilitirati tega nega zločinca in ga z at0, napadajo več? V kega števila partizanov D!( 'jet leli, da nam titovci odg0' 'tu, >5= S3 zallW t^hic ,5* za Delavske zadiw^ia ,• žSb: s!teis Borba Enotni tovarniški odbof A lavskih zadrug je imel v ,kjy' nedeljek sestanek na con5/. ^ a predsedstvu, "kjer je tolto^ d dr. Miceliju upravičeno , VU*Ì skrbljenost vseh namešč"1 V- ° zaradi zadnjih ukrepov, ^ je povzel nadzorni svet. % je znano, gre za oddaj0 | {jfVl družnih prodajaln v prb£ režijo in nameravano cijo zadružne vinske klet*'^ ^ sestanku so bili prisotni ... r bili prisotni jj predstavniki obeh sindik" tg ’ ° organizacij. Člani odbo^L dr predlagali, naj bi sklical skupen sestanek s sotnostjo zadružnih koto, iti rjev. Conski predsednik J željo, čim se vrne iz Ri1» ®VQ gotovil, da bo izpolnil nj1 Tudi v tem tednu so P°' delavci iz raznih lovalto,| ^ , podjetij solidarnostna > j)! Ust nameščencem zadrug tpr ji it^. teste nadzornemu svetu.. , temi .beležimo tovarnišk1 ( \ , * bor ES v Tržaškem aiA *Voj0° enotni tovarniški odbor djedelnici Sv. Roka gata. Prednostne lestvice za mesla na šolah Prednostne lestvice pr- ■os’ za poverjena in nadofi1 mesta na slovenskih sr ■A % šolah za šolsko leto 195 Ali pto. V se objavljene in so na VP N, m ni1.,/ » 0 k Rio: k to bili iih >et 'C!< Si“ V; n S na Slovenski nižji srednru v Trstu, ulica della 5° Nuova št. 14, od 21. ju!ih 30. julija t. 1. vključno, 0 do 13. ure. -V Odgovorni urednik «j RUDOLF BLAŽIČ (B»č Založništvo «DELA»v) Tiska tip. RIVA, Torretiif" Dovoljenje AIS ” h A; ie A $>: %frE