v
GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV
ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUBLIANA
PAPIRNICE KOLIČEVO
Za delo živeli
(misli ob Prazniku republike)
VEVČE, NOVEMBRA — Na te
besede sem se spomnil, ko me je urednik poprosil, naj napišem nekaj besed o 29. novembru — prazniku republike. Za delo živeli: so bogate in polne besede, vklesane v črn granit spomenika, posvečene vevškim papirni-čarjem, ki so padli za svobodo naših narodov. Pol stoletja so vevški papirničarji v boju s kapitalisti utrjevali svojo delavsko zavest in v stavkah množili svoje vrste za končni boj. Vevški papirničarji so z množično udeležbo v narodnoosvobodilnem boju mnogo prispevali, da se je sredi vojne vihre rodila nova in socialistična Jugoslavija. Delovni ljudje širom Jugoslavije se po končanem boju s fašizmom niso niti za hip odpočili. Razrušeni do-
elektrika je stopila v vsak hišni prostorček in vsaka druga družina ima avtomobil. Tudi tovarna je porasla. Trije papirni stroji so dobili četrtega brata. Papirnica se je pomnožila s tovarno za premazane papirje. Letos je začela delati tovarna tapet in še letos bo nova toplarna zamenjala staro, dobro in zaslužno kotlarno.
Se bolj kot okolica Vevč se je spremenil vevški delavec. Iz de-' lavca-proletarca se je z dolgotrajnim in trdovratnim bojem rodil delavec-gospodar. Tovarna je s socialno revolucijo dobila delavske gospodarje. Plahi koraki prvih delavskih svetov so se zamenjavali iz leta v leto z odločnejšimi koraki kasnejših delavskih svetov. Bogatejše je postalo gospodarjenje z uvajanjem novih
je v naši tovarni že dolgo stvarnost. Samo prilagodili smo ga novim zahtevam. Končni cilj sprememb in izpopolnjevanja samoupravljanja v delovnih organizacijah je: zagotoviti enakopravno odločanje vseh zaposlenih v vseh važnih zadevah organizacije in zagotoviti odločujoč vpliv pri delitvi ustvarjenega dohodka vsem delavcem. Dokler ta cilja ne bosta ustvarjena, tako- dolgo je naša delovna organizacija pomanjkljivo organizirana. Tako dolgo se moramo vsak dan znova bojevati za pravice in vrednote, ki jih prinaša ustava in z njo novi čas. To smo dolžni tudi padlim papir-ničarjem, ki so za delo živeli.
Nov delovni uspeh vevškega kolektiva je postavitev moderne toplarne, ki bo dajala dovolj pare in energije vsem obratom. (Na sliki: Dokončne oblike je stavba dobila že £0. novembra 1974.
V notranjosti pa so montirani že skoraj vsi stroji.)
Vtisi z 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
Ob prazniku republike 29. novembru čestitamo
vsem članom kolektivov Papirnice Količevo in Združenih papirnic Ljubljana-Vevče
Uredništvo
V imenu samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij
movi in tovarne so terjali delo brez počitka. Leta obnove so zamenjala leta petletk. In tako delamo iz leta v leto za zadovoljen današnji dan in za boljši jutrišnji dan.
Trideset in še eno leto je za nami, odkar je ljudski parlament v Jajcu postavil temelje nove države. Gledam fotografije vevške okolice izpred mnogih let: gozdovi so rasli pa njive in travniki so bili položeni med njimi; le tu in tam se je belila kaka hišica. Ko bi se človek, ki trideset let ni bil videl Vevč, nenadoma znašel sredi Vevč, bi se danes izgubil med modernimi stanovanjskimi stolpiči, vrstnimi hišami in hišami vseh vrst. Asfaltni trakovi so povezali Vevče z ostalimi kraji,
form samoupravljanja, ki so jih prinesla ustavna dopolnila. Se vedno smo na pol poti. Nova ustava nas je zavezala in spodbudila, da samoupravljanje in sporazumevanje med seboj še bolj izpopolnimo. Tako smo se v naši tovarni na novo organizira-
li.	Tovarno smo razdelili na obrate in skupne službe. Zbore delavcev smo postavili v obratih, ki že dobivajo odločen izraz upravljanja. Negotovi so še koraki nove organizacije in njenih samoupravnih teles, kot so bili plahi koraki prvih delavskih svetov. Trdno odločeni bomo nadaljevali s spreminjanjem naše organizacije združenega dela potrebam razvoja neposrednega samoupravljanja. Delegatski sistem
VEVČE, NOVEMBRA — Znano vam je, da je bil 7. in 8. novembra v Celju 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na razširjeni seji IO OOS sem bil predlagan za delegata kongresa. Predlog IO je potrdila tudi predkongresna konferenca, ki jo je sklical Občinski sindikalni svet 3. 10. 1974 in kadrovska komisija.
Na dan kongresa smo se delegati iz občine Moste-Pblje v zgodnjih jutranjih urah odpravili v Celje, ki je bilo gostitelj kongresa. Mesto je bilo svečano okraj šeno z zastavami in cvetjem, za slavnostno razpoloženje pa je igrala godba na pihala. V dvorani kina »Union« se je zbralo 384 delegatov. Ob 9. uri je predsednik Zveze sindikatov Slovenije ing. Barborič Janez otvoril kongres. Potek dvodnevnega dela kongresa so delno prenašala tudi sredstva javnega obveščanja. Ne bo pa odveč, če navedem glavne sklepe kongresa, ki jih je 17, in sicer, ki se nanašajo na:
1.	Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
2.	Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti;
3.	Naloge sindikatov pri uveljavljanju samoupravne delavske kontrole in razreševanju sporov;
4.	Produktivnost in dohodek;
5.	Samoupravni odnosi pri ustvarjanju in razporejanju dohodka ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke;
6.	Naloge sindikatov na področju načrtovanja in družbenoekonomskega sistema;
7.	Utrjevanje socialne varnosti in obvladanje socialnih razlik;
8.	Delovne in življenjske razmere delavcev;
9.	Razvoj stanovanjskega gospodarstva;
10.	Preobrazba vzgoje in izobraževanja na samoupravnih osnovah ;
11.	Kulturno življenje delavcev;
12.	Oddih in rekreacija delavcev;
13.	Organiziranost sindikatov;
14.	Obveščanje in samoupravno komuniciranje;
15.	Ljudska obramba in družbena zaščita;
16.	Sindikati in naši delavci v tujini;
17.	Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji.
Iz referatov, ki so obravnavali posamezne sklepe, je bilo čutiti veliko željo ustvariti močno organizacijo sindikata, ki bo kos tako obširnemu programu. Sklepi ne zavezujejo samo vodstva sindikatov in ostalih sindikalnih delavcev, temveč prav vse člane sindikata. Samo s skupnimi močmi bomo kos problemom, saj je zadnji čas, da preidemo od besed k dejanjem.
Članom IO se zahvaljujem za izkazano zaupanje, da sem lahko predstavljal naš kolektiv na tako pomembni manifestaciji najj širše delavske organizacije.
F. AMBROŽ
Predsednik občinske skupščine občine Ljubljana Moste-Polje toV. Marjan Moškrič otvarja strelsko tekmovanje. Beri članek na 9. strani.
Ne pozabimo na 5. december-volili bomo delegate
VEVČE, NOVEMBER — Na podlagi ustavnega zakona zvezne in republiške ustave moramo do 31. decembra 1974 ustanoviti na ravni občine, mesta, regije in republike samoupravne interesne skupnosti. Z ustanavljanjem le-teh želimo zlasti po-družbiti nekatere funkcije države in jih prenesti v sistem soJ cialističnega samoupravljanja in odločanja.
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na posameznem področju, za katero ustanavljamo interesno skup-i nost.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osebne in, skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobod-
no menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu g skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. (Prvi odstavek 52. člena ustave SFRJ).
Ker se navedene samoupravne interesne skupnosti enakopravno vključujejo v skupščinski sistem, se oblikujejo po delegatskih načelih od temeljne delegacije prek konference do skupščine samoupravne interesne skupnosti. Neposredne volitve delegatov bodo v organizacijah združenega dela v četrtek, 5. decembra, v krajevnih skupnostih pa v nedeljo 8. decembra 1974.
Pozivamo vse delovne ljudi in občane, da se navedenih nalog lotijo z vso mero resnosti in odgovornosti, kajti le tako bomo lahko uspešno opravili ustanovitev in konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti.
Občinska konferenca SZDL Ljubljana Moste-Polje Sindikat Papirnice Vevče
Združene papirnice Ljubljana
Gibanje proizvodnje v mesecu oktobru 1974
	Plan	Doseženo	
		oktober 1974	I,—X. 1974
Klasični papirji	100	114,2	107,3
Premazni papirji	100	91,7	84,5
Skupaj:	100	105,6	98,6
Tapete	100	59,8	47,2
Lesovina	100	56,3	98,3
Izvoz ton	100	59,8	47,2
Izkoriščanje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja			
	Oktober 1974	0: I,—X. 1974	0 1. 1973
I. PS	90,2	91,9	91,2
II. PS	94,8	91,2	91,1
III. PS	92,3	90,1	90,5
IV. PS	93,7	91,1	91,1
Skupaj:	92,7	91,1	91,0
Premazni stroj	70,3	62,5	64,7
Izmet klasičnih pap. °lo	7,04		7,18	7,56
Izmet premaz, pap. °l»	44.58		13,12	13,58
Proizvodnja	papirja je bila	v mesecu oktobru	visoka ii
smo plan presegli za 5,6 "/o. Na višino proizvodnje je v največji meri vplival enoten proizvodni program z minimalnimi menjavami vnosa. Na III. PS smo npr. izdelovali samo eno vrsto papirjev — brezlesne univerzalne tiskarske papirje, ki so tudi na drugih PS obsegali precejšen delež, v celoti pa dve tretjini klasičnih vrst. Zastoji na PS so bili normalno visoki, izmet pa se je nekoliko znižal.
Proizvodnja premazanih papirjev je bila sicer nižja od preteklih mesecev, proizvodnega plana pa nismo dosegli. Nad polovico papirjev smo premazali obojestransko, precej pa tudi srednjefinih papirjev z AK premazom. Pri slednjih smo ugotovili tudi precej izmeta. Zastoji na PRS so bili glede na pretekle mesece nižji za ca. 4 °/o.
Lesovine smo izdelali malo zaradi 14-dnevnega remonta brusilnice.
Poslovanje
v devetih mesecih 1974
VEVČE, NOVEMBRA — Po devetih mesecih 1974 znaša proizvodnja papirja 28.601 t klasičnih premazanih papirjev. Lani smo v isti dobi dosegli 29.523 t proizvod^ nje, tj. za 922 t več.
Nižja proizvodnja je rezultat različnih vplivov:
1.	Pomanjkanje celuloze na tr< žišču. Osnovna proizvodnja je zaradi pomanjkanja surovin stala 132 ur. V omenjenih izgubljenih urah bi lahko proizvedli cal 1701 papirja. Obrat premazanih papirjev je stal 449 ur zaradi pomanjkanja osnovnega papirja. Z izpadom premazanih papirjev smo tudi izgubili tonažo, saj bi zaradi nanosa bila količina proizvodnje večja.
2.	V poročilih o proizvodnji papirja je upoštevana samo tržna količina papirja, ki zapusti dodej lavo in je sposoben za plasma na tržišču. V letu 1974 je začel obratovati obrat tapet. Ta je v devetih mesecih potrošil 515 t papirja. Z upoštevanjem omenjene količine smo proizvedli samo za 407 ton manj papirja kot lani.
Od klasičnih vrst smo izdelali največ univerzalnih tiskarskih papirjev, sledijo jim kulerji,' bankpost, pigmentirani, tapetni ter mehanografski papirji. Ostale vrste so slabše zastopane. Zaradi pomanjkanja celuloze smo izdelali več srednjefinih papirjev, predvsem tapetnih ter srednje fine osnove za premaz. Na premazu smo premazovali tanjše papirje, srednjefine papirje z AK nanosom, ki zahtevajo precej daljši izdelavni čas.
Proizvodnja tapet ni dosegla planirane ravni zaradi nepopolne kadrovske zasedbe druge izmene in uvajanja nove proizvodnje. Res je tudi, da je bil plan proizvodnje tapet zaradi nepoznavanja vse problematike, ki je kasneje nastopila, verjetno previsoko postavljen. Po planu bi morali izdelati v letu 1974 1,408.000 rolic.
Brusilnica je izdelala 2.54,7 t lesovine, lani 2.6691. Proizvodnja je manjša — vzrok je izdelava finejše lesovine, ki jo zahteva srednjefina osnova za premaz.
Izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti nam kaže zadovoljive rezultate z upoštevanjem pomanjkanja celuloze.
Stopnja izkoriščenja koledarskega fonda ur	1974 V "/o	1973 v "/o
Papirni stroji	90,9	91,2
Premaz	61,7	65,3
Brusilnica	88,0	84,7
Papirni stroji sc zastojev, od tega	) imeli 714 ur	1.683 ur repara-
ur. Lani v istem času 1.629 ur astojev.
Premazni stroj ni obratoval 2.120 ur zaradi zastojev, lani-1.866 ur. Izredno povečanje zastojev zaradi pomanjkanja osnovnega papirja, lani 75 ur, letos 449 ur.
Dodelavni izmet klasičnih papirjev je nižji kot pretekla leta.
Leto
%> izmeta
Proizvodnja tapet je	dosegla
naslednji uspeh:	
Vrsta	Število
tapet	rolic
Podtapetni papir	196
KIT I SP	98.558
Pokritna barva 2' SP	338.399
Pregane tapete	105.222
Grobovlaknate tapete	47.467
Skupaj	588.842
Od tega	
I. kvaliteta	498.985
II. kvaliteta	89.857
1971	7,73
1972	7,91
1973	7,56
9 mesecev 1974	7,2:0
Dodelavni izmet na premaznem stroju je 12,96 0/o, lani je bil 13,58 odstotkov za celo leto.
Brzina na papirnih strojih se je povečala s 112,40 m/min na 113,59 m/min.
A. N.
Po 9. kongresu ZSM Slovenije
KOLIČEVO, OKTOBRA —
Zopet je končan kongres, ki nam je kot naj višji organ ZSMS prinesel nove naloge, smernice za nadaljnje delo, programske osnove itd. Sprejet je bil osnutek statuta in resolucija, ki vsebuje področje družbenoekonomskih odnosov, krajevne skupnosti, vzgoje in izobraževanja, študijsko-raziskovalnega dela in znanosti, specializirane organizacije, društva in družbene dejavnosti, mladinskega turizma; nadalje vsebuje področje mladinskih delovnih akcij, se dotika kulturnega snovanja mladih, ljudske obrambe, revolucionarne tradicije in družbene samozaščite, informiranja, mladinskega tiska in mednarod' ne dejavnosti.
V skoraj vseh oblikah javnega obveščanja je bilo mogoče zaslediti dogajanja in sklepe iz kongresa in marsikdo izmed nas je o delu kongresa več ali manj obveščen. Mnogo pa je tistih, ki jim je kakršnakoli odsotnost onemogočila redno spremljanje dogodkov na kongresu in zato ne bo odveč, če v kratki vsebini označimo tisto, kar je za nas najpo* membnejše.
Statut ZSMS, določa, da je zveza SMS družbenopolitična organizacija mladih in njihovih organizacij, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijsko enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike ZKJ in ZKS.
Bistveno pri vsej zadevi je, da vsak postane član ZSMS na prostovoljni osnovi in se obenem obvezuje, da se bo aktivno boril za uveljavljanje programskih načel organizacije v vseh sredinah tam, kjer živi in dela; o sprejemu posameznika v ZSMS odloča javno osnovna organizacija ZSMS (novo ime za temeljno obliko ZSMS).
Prav je, da vsak član ZSMS pozna svoje pravice in dolžnosti,' zato se opredelimo na 11. člen statuta, ki pravi o njih naslednje:
Dolžnosti in pravice člana ZSMS so:
—	da aktivno dela v delu organizacije in organih ZSMS in da aktivno sodeluje pri kreiranju programa, vsebine dela in načina njihovega uresničevanja;
—	da se neposredno angažira na uresničevanju zaključkov in stališč organizacije in organov ZSMS in ZSMJ ter da nosi odgovornost za njihovo realizacijo;
—	da aktivno in enakopravno sodeluje v razpravi in sprejemanju vseh sklepov ter stališč, ki so v pristojnosti njegove osnovne organizacije in organov, v katerih je član;
—	da kritično in samokritično razpravlja o svoji aktivnosti, delu organizacije in organov ZSMS in ZSMJ ter s tem povečuje svoje angažiranje, delo organizacije in organov celotne ZSMJ;
—	da predlaga, da voli in da je voljen v vse organe ZSMS in ZSMJ ter da sodeluje v odločanju o kriterijih za volitve v vse organe ZSM;
—	da kritično razpravlja o delu članov organov ZSM ter o njihovem odpoklicu in menjavi;
—	da se obrača organizaciji za pomoč v reševanju svojih življenjskih problemov in vprašanj;
—	da v skladu s svojimi željami, interesi sodeluje v nekaterih družbenih aktivnostih na področju kulture, znanosti, tehnike, telesne kulture, turizma ali v drugih oblikah interesnega organiziranja;
—	da odgovorno izvršuje svojo naloge, katere ima kot občan, proizvajalec, delovni človek, učenec in študent;
—	da se aktivno angažira pri delu družbenopolitičnih organizacij in društev, katerih član je;
—	da sodeluje v reševanju vseh družbenih vprašanj z aktivnim vključevanjem v oblikah in organih samoupravljanja v TOZD, krajevnih skupnostih, šolah itd.
—	da deluje in se angažira, da čim večje število mladine sprejema statut ZSMJ in ZSMS in včlani v ZSM;
—	da se vsestransko informira o družbenih vprašanjih ter da spremlja družbena gibanja doma in v svetu;
—■ da se idejnopolitično izobra' žuje;
—	da se bori za razvijanje obrambne sposobnosti, za krepitev SLO, neodvisnost in suverenost socialistične samoupravne družbene skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti;
—	da redno plačuje članarino.
OO ZSMS (osnovne organizacije ZSM) štejejo najmanj 10 članov in v skladu s pravili občinske konference voli predsednika, sekretarja, katerih naloga je organizirati delo organizacije, blagajnika in sekretariat (predsednik, sekretar in blagajnik so po svoji funkciji člani sekretariata):
Vsako leto enkrat mora OO ZSM pregledati svoje delo, napraviti kritično oceno ter sprejeti zaključke in program dela za naslednje enoletno obdobje.
KOLIČEVO, NOVEMBRA —
2e sam kongres je prinesel nekatere spremembe, ki narekujejo nove naloge naši osnovni organizaciji ZSM.
Na seji predsedstva, ki je bila v petek, 8. nov. t. 1., smo že pripravili kandidatno listo članov sekretariata in jo poslali kadrovski komisiji pri OZK in komisiji občinske konference, ki bosta razpravljali o kandidatih ter zi morebitnimi pripombami listo potrdili.
Volitve v sekretariat OO ZSM Papirnice Količevo bodo na letni mladinski konferenci, katere datum zaenkrat še ni določen; pač pa smo na seji izvolili člane komisije za pripravo konference; to so: Ivan Korošec, Jože Sempri-; možnik, Miro Birk in Janez Mav.
Evidentirali smo tudi možne kandidate za članstvo delegacije SIS, o čemer je bilo določeno na 4. posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ZSM v Domžalah.
Zaradi neurejenih razmer v izobraževanju v naši OZD in zaradi pomanjkanja papirniškega kadra smo sprejeli sklep glede
VEVČE, NOVEMBER — Poleg tega, da samoupravni organi organizacije združenega dela pripravijo vsakoletno veselo snidenje upokojencev ob Dnevu republike, so jim letos namenili še 15 starih tisočakov, s katerimi naj bi ob praznikih razpolagali izven
Ker je naša OZD sestavni del združenega podjetja, je za nas bistveno:
Naša OO ZSMS ima sedež v OZD, ki predstavlja enoto združenega podjetja in lahko z drugimi OO ZSMS v ostalih TOZD združenega podjetja oblikuje koordinacijsko konferenco, vendar je kljub temu sestavni del občinske konference ZSMS Domžale in mora biti z njo v tesnem stiku.
Za našo OO ZSMS sta najpomembnejša vira sredstev članarina in dotacija družbenopolitičnih organizacij. Višina članarine zaenkrat še ni določena, predpiše pa jo zvezna konferenca ZSMJ.
Čeprav so v veliki večini sredstva OO ZSM dokaj skromna, je zaradi pravilnega izvajanja sklepov potrebno vsaj enkrat letno pregledati finančno stanje in poslovanje OO ZSM, kar je delo izvoljenega nadzornega odbora.
To so nekatere bistvene določbe, ki se v grobem omejujejo le na obliko OO ZSM in njeno članstvo v organizaciji združenega dela.
NADA JANEŽIČ
šolanja slušateljev na Šolskem centru tiska in papirja ter ga predložili ustreznemu organu v podjetju, ki naj v zvezi s tem ukrepa.
Pred zaključkom letošnjega leta moramo opraviti še vrsto nalog, ki jih določajo' smernice kongresa oziroma statut ZSMS.
Dokaj kočljiva zadeva bo prav gotovo ponovno' evidentiranje članov v naši OO ZSMS in si je ta ponovni sprejem v vrste ZSM res težko predstavljati. Evidentiranje bo vsekakor nujno, kajti na občinski konferenci v Domžalah bo potrebno urediti kartoteko vsega članstva.
Posamezne formalnosti tega sprejema in postopek še niso določene, na posvetu predsednikov pa je bilo omenjeno, da bo evidentiranje potekalo na posebnih formularjih, ki bodo zaključeni s podpisom novih članov, s katerim bo posameznik sprejel pravice in dolžnosti člana ZSM.
Potrebno bo tudi predlagati kandidate za članstvo v vrsto komisij v okviru občinske konference ZSMS, saj se volitve hitro približuj ejo.
NADA JANEŽIČ
družinskega proračuna in redne pokojnine, ki ni vedno pohvalno visoka. Petnajst tisočakov v današnjem času res ni veliko, vendar se da ob njih solidno poveseliti. Šbevilo upokojencev znaša letos 312.
Eno izmed srečanj upokojencev in članov ZB v preteklih letih
Upokojenci tudi obdarjeni
Delo 00 ZSMS papirnice Količevo
46 zahval in priznanj ob Dnevu republike,
VEVČE, NOVEMBER — Petnajst let delovne dobe je, kakor se vzame, malo in veliko. Malo. če se ozremo na leta nazaj, ko smo sto« Bili v delovno organizacijo in če nam je bilo delo všeč. če so bili delovni in medsebojni odnosi v redu, skratka, če smo se počutili do« bro Petnajst let pa je tudi veliko, če pomislimo, da jih bomo morali Prav toliko in še malo več prebiti na delovnem mestu in se bojimo,1 da bodo začele naše moči pešati, da bomo morda postali nervozni, bolni in da se bodo naša leta počasi kopičila in lezla v starost.
Ob 29. novembru bo 46 članov kolektiva stopilo pred predstavnike samoupravnih organov in sindikata, da jim bodo pripeli na prsi častni cvet, segli v roko in se jim zahvalili za petnajstletno zvestobo kolektivu. To ni dan kot stotine drugih. Je dan časti, praznika, ponosa in zadovoljstva.
Nagrajenci za petnajstletno delo so to leto: Jože Anžur, Ada Babnik, Frančiška Babnik, Pavel Babnik, Franc Berčan, Marija Berčan, Ana Blaž, Franc Brajer, Mirko Cunk, Josip Duh, Franc Fajt, Ivan Fišer, Anton Fortuna, Anton Gale, r. 1935, Hilda Gradišek, Fani Jakac. Marija Jozelj, Alojz Kerin, Marjan Kocjančič, Marija Kodrič, Maks Krpan, Ivanka Krivic, Franc Lenart, Alojz Levičnik, Jože Levičnik, Jože Ljubič, Metka Lojevec, Ludvik Lovše, Jože Luzar, Ana Magister, Marija Marolt, Blažena Marter, Jože Miklavž, Peter Novak, Regina Pavlinič, Alojzija Rednak, Joža Sakelšek, Miloš Stefanovič, Alojz Tomažič, Alojz Trtnik, Iva Trtnik, Rudi Završnik, Stane Zorko, Ani Vidrgar.
Ne z vsemi, z nekaterimi smo se srečali na delovnem mestu in jih karkoli povprašali. Takole pravijo:
Mimi Marolt, knjigovodja
•— Čutim se počaščeno. Občutek je prijeten. Posebno se veselim snidenja z ostalimi sodelavci —• petnajstletniki v veseli družbi. Petnajst let ni kratka doba. Zmeraj sem se dobro počutila pri
Marjan Kocjančič — strugar
bila zadovoljna. Le papir je dostikrat slab, kar nam vsem otežuje delo. Za štetje papirja nisem bila nikoli preveč navdušena, vendar mi sedaj že gre, treba je pri vsakem delu dosti vaje, tako tudi pri našem.
— Tovariš Alojz Kerin, ali je na vašem delovnem mestu vse v redu?
Alojz Kerin, vodja rez. stroja za vzdolžno rezanje
— Delam kot vodja rezalnega stroja za vzdolžno rezanje papirja na premaznem oddelku. Zadnje čase sem zadovoljen, ker se je kvaliteta papirja precej izboljšala in ni težav s pogostimi pretrgi ali neenakomerno gramsko težo. Odnosi med kolegi so zelo pohvalni, tudi mojstri so dobri. Posebej moram pohvaliti vodjo obrata. Ni mi pa všeč organizacija tople malice v našem oddelku. Medtem ko delavcem pri strojih in v obratu tapet vozijo toplo malico na delovno mesto, moramo mi odhajati k dopoldanskemu obroku v obrat družbene prehrane. Pri tem pa je dvoje neugodnosti. Prvič so zastoji na strojih zaradi tega daljši, drugič pa smo zaradi toplega prostora in dela razgreti, kar je zlasti sedaj v zimskem času nevarno za zdravje, če moramo med malico odhajati štiristo metrov daleč v obratno menzo. Z malo dobre volje bi se ta stvar dala urediti.
— Tovariš Marjan Kocjančič, kakšen vtis ste dobili, ko ste prvič prestopili prag tovarne? Ali je ta vtis ostal ali se je spremenil?
— Ko sem prišel oseminštiridesetega leta na Vevče je bila tovarna vsaj na videz in tudi sicer stara. Tu mislim na zastarele stroje, precej opuščene transportne poti in dvorišča in tudi stavbe niso imele najlepšega videza. Takrat sem se prišel učit za strugarja. Neprekinjeno delam na tem delovnem mestu petnajst let, že pred prekinitvijo sem delal šest let na Vevčah, vmes pa je šteti še vojaščino in vajeniško dobo.
Opažam stalni napredek. Marsikateri stroj je nov, tako IV. papirni, premazni, tapetni oddelek, Pa tudi v delavnicah imamo novejše stroje za struženje, varilni agregat, vrtalni stroj. Izpopolnila Pa se je tudi orodjarna. Tudi pri ljudeh je sprememba. Ko sem prišel v tovarno', so bili v delavnicah večinoma starejši domači-ni> sedaj pa je generacija mlajša, delavci pa se bolj menjajo'. Z vsemi se dobro razumemo. Zdi se mi, da se naši vodilni brigajo za razvoj in napredek tovarne, Pri čemer preko samoupravnih organov sodelujemo vsi. Kot vem, nekatera podjetja v soseščini in tudi drugod obstajajo na istem nivoju kot so bila doslej, kar pa Pomeni nazadovanje.
■— Tovarišica Mimi Marolt, kakšen je vaš občutek, ko dobivate priznanje za dolgoletno delo?
delu na različnih delovnih mestih, zlasti pa sedaj v pisarni družbenega standarda s kolegicama Mili in Makso. Ko praznujem petnajst let delovne dobe, upam da jih bom še petnajst, če bom le zdrava.
— Tovarišica Francka Babnik, če bi se še enkrat rodili, ali bi sprejeli enako delo?
— Po vsej verjetnosti bi. Lahko rečem, da mi to delo leži in da sem kar rada tukaj. Navadila sem se na prebiranje papirja pa tudi na prejšnjem delovnem mestu v strojni dodelavi papirja sem
Francka Babnik, prebiralka
— Tovarišica Ana Magister, kaj vam je v vaši delovni organizaciji najbolj všeč?
— Širšega odgovora na to vprašanje skoraj ne morem dati. Všeč pa mi je moje delovno mesto. Z njim sem zadovoljna, čeprav je včasih fizično precej naporno. Delo opravljamo stoje. Zaradi značaja dela ga pač ne moremo drugače. Zlasti težko je, kadar so formati papirja veliki in kadar imamo težje gramature. Sicer pa rada delam. Na splošno mi
Anica Magister, prebiralka
kolektivu zvestim
je všeč, da gradimo zdaj en nov obrat, zdaj spet drugega, tako da tovarna iz leta v leto napreduje, veča kvaliteto in daje na trg nove artikle. Medsebojni odnosi so mi všeč le na pol, smo pač ljudje. Moram pa reči, da je naša skupina enotna in da so tudi naši vodstveni delavci v redu.
Ivica Trtnik, kemotehnik-analitik
—- Tovarišica Iva Trtnik, ali menite, da boste dočakali na Vevčah pokoj, ko je že skoraj polovica delovne dobe mimo?
— Sigurno! To se pravi, če bom le živa in zdrava. Všeč mi je delo, ki ga opravljam, všeč so mi ljudje, pa Vevče so mi všeč.
— Tovariš Rudi Završnik, kaj v naši tovarni pogrešate?
— Zdi se mi, da je premalo povezave med upravo in proiz-vodnjimi delavci, kar se tiče samoupravljanja in drugih splošnih zadev. Dostikrat ne vemo O' dogajanjih ali pa smo informirani prepozno ali že post festum. Rekreacija in družbena prehrana sta v redu, skrb za organizacijo dela in razvoj podjetja tudi. Ni pa kulturnega življenja med kolektivom, vsaj ne v taki stopnji kot bi bilo zaželeno. Razen papirniškega pihalnega orkestra ni vidnega delovanja. Ker ni domačih kulturnih skupin, bi lahko članom kolektiva nudili kulturne užitke umetniki poklicnih gledališč ali kulturno-umetniških skupin. Seveda pa je tu vprašanje prostora. Nisem proti športu,' zlasti pa ne proti rekreaciji, vendar bi bila umestna skrb za graditev dvorane ali pa vsaj za prenovitev stare kino dvorane. Mi godbeniki se zatekamo v avlo osnovne šole v Polju, če hočemo pokazati uspehe našega orkestra in poživljati kulturno življenje na Vevčah. Na prostem pa se poziJ
Rudi Završnik, elektrikar, vodja montažne skupine
delavcem
mi, ko bi morala biti kulturna sezona na višku, ne da igrati, saj bi nas preveč zeblo v prste.
— Tovarišica Ivanka Krivic, ali imate vtis, da ima papir bodočnost?
— Seveda ga ima. Vsak dan ga rabimo, bodisi za zavijanje, za predelavo, za pisarniško poslova-
Ivanka Krivic, prebiralka
nje itd. Mi delamo v glavnem papir za tisk. V novejšem času gre na trg veliko premaznega papirja. Vedno več je knjig, po katerih radi segamo. Jaz zelo rada berem, če imam le čas in če me mož pusti. Časa pa je pri nas delavkah in gospodinjah vedno zelo malo.
— Tovariš Jože Anžur, kdaj ste prišli v tovarno in kaj ste delali vse doslej?
— S tovarno sem se srečal štiriinpetdesetega leta, ko sem se prišel učit za obratnega elektrikarja. Delovna doba mi je začela teči sedeminpetdesetega leta. Med tem časom sem bil dve leti pri vojakih, sicer pa vseskozi na Vevčah. Prej sem delal v elektro delavnici kot obratni elektrikar, sedaj pa sem prevzel dolžnosti inštrumentarca. Imam svojo delavnico, sicer pa kontroliram instrumente na različnih mestih, kjer je potrebna kontrola ali merjenje. V glavnem je to pri papirnih strojih. Delo je zanimivo in pestro ter sem z njim zadovoljen. Manj pa sem zadovoljen z osebnimi dohodki, vendar v primerjavi z drugimi sodelavci ali z delavci v drugih tovarnah je tudi to v redu.
— Tovarišica Regina Pavlinič, ali ste bili doslej član enega od samoupravnih organov? Če ste bili, kakšno je bilo vaše poslanstvo?
(Nadaljevanje na 4. strani)
Jože Anžur, instrumentarec
46 zahval in priznanj ob Dnevu republike, kolektivu zvestim delavcem
(Nadaljevanje s 3. strani)
— Bila sem v delavskem svetu nekaj let nazaj, ko smo bili še skupaj z Medvodami. To je bil takratni centralni delavski svet. Skoraj ne bi mogla odgovoriti, kakšno je bilo moje poslanstvo. Razprave so se mi zdele pretežke. Več sem poslušala kot aktivno sodelovala. Marsičesa ne poznam, zato nisem vedela, kaj pomeni. Zdi se mi, da bi morale biti take
jim ponujajo, pa bi koristili. No, pa kaj hočemo. Tudi če njihova imena na glas povem, ne bi nič pomagalo. Ce bi bili. složni in če bi bil vsak tudi pripravljen vsaj nekaj storiti, menim, da bi tudi rekreacija v naši tovarni nasploh bila na višjem nivoju. Potem bi tudi več zaposlenih žena znalo angažirati sebe in svojo družino pri nujni in prepotrebni rekreaciji.
Regina Pavlinič — delilka
seje kot je na primer seja delavskega sveta bolj razumljive, za nas delavce enostavne in bolj po domače. Seveda pa se nekaterih stvari ne da povedati po domače, zato sem se s takimi skle-' pi morala pač strinjati. Zlasti so težke odločitve, kadar gre za velike denarne ali komplicirane organizacijske zadeve.
—■ Tovarišica Marija Jozelj, ali se poslužujete rekreacije, ki jo tovarna po svojih možnostih nudi članom kolektiva?
— Seveda. Ne sicer vseh, nekaj pa je takih, ki se jih rada udeležim skupaj s svojo družino. Všeč mi je družinsko smučanje - tudi kakšno tekmovanje za tovarno je vmes. Potem pride hoja v gore. Tudi to je ena od zelo privlačnih oblik rekreacije. Ker se zavedam,' da brez organizacije tudi rekreacija v tovarni ne more uspevati, sem rada sprejela funkcijo v odboru planinskega društva Vevče, kjer rada pomagam, zlasti če so tudi drugi pripravljeni kaj storiti za obče dobro. V planinskem društvu rada sodelujem, ker smo vključeni vsi, otroci, mož in jaz. Pristavim naj še, da sem vesela, ker nam delo pri postavitvi vlečnice na Trebeljevem kar dobro uspeva. Tako bomo imeli urejeno smučišče za družinsko smučanje prav blizu doma in nam bo s tem omogočena sprostitev na snegu. Včasih sem sicer nejevoljna, ker je v naši sredi nekaj takih, ki niso pripravljeni prav ničesar prispevati, ugodnosti, ki se
— Tovariš Maks Krpan, tudi vi ste že petnajst let v tovarni, ste predsednik sindikata, zato prosim, če odgovorite na vprašanje, kaj menite o družbenopolitičnih organizacijah v naši organizaciji združenega dela?
— Če že ne drži, da je z njimi vse v redu, še manj pa, da bi bilo njihovo* delo slabo, se ne morem rešiti s kratkim odgovorom. Dejstvo je, da so vsi v podjetjih aktivni, eni manj prizadevni, drugi bolj, občutijo pa da družbenopolitične organizacije živijo* in uspešno delajo. Koordinacija med njimi je zadovoljiva, prav tako pa tudi sodelovanje med samoupravnimi organi, komisijami in odbori. Zlasti v zadnjih časih lahko rečemo, da ni bilo* važnejšega ukrepa, akcije, sklepa in podobno, da ne bi razpravljali tudi na sejah ali sestankih preko organizacij. Postopoma tudi ukoreninjamo geslo: »Ni sklepa brez sindikata«.
Po več desetletjih moram še vedno beležiti, da nismo uspeli aktivirati dovolj članov kolektiva in da smo vseskozi bili popustljivi celo pri članih ZKJ. Nekaterim smo dovoljevali skoraj popolno pasivnost, drugim pa spet nalagali pretežka bremena. Zaradi preobremenjenosti nastajajo tudi. napake. Če gledamo v celoti, se v nekaterih primerih nismo dovolj poglobili in bili vedno dosledni. Temu botruje večkrat bojazen pred zamerami in užaljenostjo, ugotavljam pa tudi, da so samokritike skoraj nepoznane.
Žal mi je, da mladinska organizacija ni dovolj delovna in revolucionarna. Večkrat smo poskušali prebuditi mladince. Najnaprednejši so sami poskušali nekaj napraviti. Volili smo jih, kjerkoli je bilo mogoče, da bi tako* lahko bili aktivni v vseh samoupravnih organih. Vsega pa jim ni, bilo mogoče nuditi. Tu mislim zlasti na primeren prostor za njihove sestanke in ostalo mladinsko živj Ijenje. Glede finančnih in materialnih zadev jim tudi ni bilo* mogoče v vsem ugoditi, ker smo želeli, da bi se preje izkazali. Večina od njih se še vedno* izogiba kakršnega koli družbenopolitičnega dela, popustili so celo na športnem področju. Delno* smo tega krivi tudi starejši, ker jih le nismo znali dovolj pritegniti.
Po prehodu na delegatski sistem ugotavljamo, da je v sindikalni organizaciji viden napredek, ne pa še pričakovanega. Slab je tudi udeležba na sestankih, ki jih organizira SZDL ali krajevna skupnost, če tudi dnevni redi predvidevajo razprave o zadevah, ki bi morale neposredno* zanimati člane kolektiva in ostale občane.
Naša dolžnost je zanimati se za želje vsakega posameznika in v objektivnih primerih ustreči. Ni prav, da posamezni primeri ostanejo nerealizirani. To včasih zasenči vse druge ogromne in vsestranske uspehe podjetja.
Na seminarju za varno delo vseh. ki imajo opraviti z elektriko
Seminar o varnosti pri delu za elektrikarje
VEVČE, NOVEMBER — V
dneh od 4. do 15. novembra je bil na Vevčah seminar o varnosti pri delu za elektrikarje. Na seminarju so predavali strokovni delavci Zavoda za tehnično izobraževanje v Ljubljani. Preverjanje znanja je po zakonu predpisano, na drugi strani pa je potrebna skrb za varno delo ljudi, ki delajo na nevarnih delovnih mestih zaradi električnega toka.
Obravnavali so pravno ureditev varstva pri delu, tehnično varstvo, elektro naprave in tehnične predpise ter organizacijo
varnega dela na elektroenergetskih napravah. V programu seminarja je bil tudi ogled trafo postaje v Logatcu in na koncu preverjanje znanja, ki ga elektrikarji že imajo in ki so ga pridobili na seminarju.
Izobraževalne akcije se je udeležil kolektiv elektrodelavnice in obratni elektrikarji ter nekateri poslušalci iz drugih podjetij, katere je na seminar povabil Zavod* za tehnično izobraževanje. Z diapozitivi so prikazali tudi razne poškodbe, vzroke poškodb'in prvo pomoč.
Novigrad finančno
Marija Jozelj,
pomočnik vodje izvoz, oddelka
Maks Krpan, strojni tehnik
VEVČE, NOVEMBER — Glede finančnega poslovanja počitniškega doma v Novigradu je vedno več ali manj žolčnih debat. Eni zagovarjajo to stališče, drugi ono in tako takšni razgovori nikoli ne najdejo skupne poante.
Prav gotovo* je res, da gleda na naš počitniški dom vsak iz svojega zornega kota. Tisti, ki vsakoletno koristi storitve počitniškega doma. je vedno in na vsakem mestu pripravljen zagovarjati stališče, da je potrebno v dom vlagati več sredstev, da je upravičeno, da so cene storitev za domače goste nizke itd., medtem ko tisti, ki koristi dom le občasno ali sploh ne, prav gotovo ne zagovarja takih stališč, pač pa se mu zdi pametnejše, da se na področju družbenega standarda vlaga sredstva v druge namene.
Skušal bom, vsaj kar se tiče počitniškega doma, podrobneje prikazati te zadeve in obenem prikazati tudi, kakšen je bil finančni uspeh poslovanja v letošnjem letu.
Prvič se »zatakne« že pri določanju cene storitev v počitniškem domu. Tu smo v glavnem vsi za to, da so cene čim nižje, saj bodo le v tem primeru dom koristili lahko tudi tisti, ki nimajo dovolj sredstev, da bi si lahko privoščili letovanje kje drugje (beri: po višji ceni). To je vsekakor lepo in prav, da takim sodelavcem omogočimo letovanje in zato se običajno tudi vsako leto sprejme cene v višini, katero lahko krije sleherni član naše delovne skupnosti, posebno če pomislimo, da je bil izplačan regres v najvišji možni višini.
Druga stran medalje je ekonomika. Ne verjamem, da so* se odgovorni, ki sprejemajo cenik posameznih storitev ob samem določanju višine cen že kdaj vprašali, kdo bo pokril eventualno izgubo, da bo le-to krila celotna delovna organizacija in ne le tisti1 posamezniki, ki so koristili počitniški dom. Obenem pa lahko trdim, da se to vprašanje vedno postavlja v času, ko* poslova4 nje počitniškega doma izkaže izgubo.
No, v letošnjem letu je odbor za družbeni standard sprejel višino cen za posamezne storitve na podlagi predkalkulacije stroškov oziroma na podlagi pred-
hodno izračunanih cen za posamezne storitve. Predkalkulacija je pokazala, da znaša ekonomska cena enodnevnega bivanja v našem počitniškem domu 77.— din. Ekonomska cena je tista cena, ki bi dala ob vseh predvidenih dejavnikih in normativih, če bi bila sprejeta, finančno poslovanje 0. To pomeni brez izgube, brez dobička. Odbor za družbeni standard je sprejel osnovno ceno za enodnevno oskrbo 50.— din, kar bi po predkalkulaciji pomenilo* ca., 70.000.— din izgube (planirane!). Ta planirana izguba pa bi morala biti dejansko še večja, kajti računati moramo, da so cene storitev v izvensezonskem obdobju bile še za 15% nižje.
In kaj je prikazal obračun finančnega poslovanja? Izgubo- v višini 68.917,54 din. To bi ob navedeni planirani izgubi dejansko pomenilo realno poslovanje v okviru planiranega. Toda upoštevati moramo dejstvo, da je delavski svet naše organizacije sprejel sklep o povečanih stop-
njah amortizacije (po sprejetju cen za počitniški dom), kar se je v veliki meri odražalo ravno pri počitniškem domu. Razlika — povečanja amortizacije znaša nasproti prejšnjemu letu oziroma nasproti kalkulativnim stroškom 136.584.—• din. Torej se lahko trdi, da je osebje v počitniškem domu pripomoglo k temu, da znaša izguba le 68.917.— din.
Ob vsem povedanem se moramo zavedati, da bi »normalna« izguba morala znašati ca. 20* starih milijonov.
Prav gotovo je, da je za tako uspešno poslovanje počitniškega doma v prvi vrsti zaslužno osebje, ki je letošnje leto skrbelo za goste. Zato bi se rad še na ta način temu osebju za uspešno* delo najiskreneje zahvalil, posebno* še upravniku tov. Radu Kolencu in kuharici tov. Mariji Štempihar, kot tudi vsem ostalim, ki so bili zaposleni v počitniškem domu ter so s svojim delom pripomogli k letošnjemu uspehu.
Niko
Kdaj javna telefonska govorilnica na Vevčah
VEVČE, NOVEMBER — Želje in potrebe po javni govorilnici so bile že pred leti, kajti potrebe nam narekujejo iz dneva v dan. Na -območju naše Krajevne skupnosti se tega že dolgo časa zavedamo in skušamo po svojih močeh prispevati in vsestransko sodelovati. Vprašanje je samo večje razumevanje teh vsakdanjih potreb od naših dejavnikov, ki bi morali tesnejše sodelovati z željami in potrebami občanov.
Predstavniki naše krajevne skupnosti se zavestno trudijo, kolikor je v njihovi moči, da tako potrebno* idejo realizirajo, seveda pri tem je potrebna še pomoč drugih činiteljev. Prebivalci terena Vevč se vse pogosteje sprašujemo, kako in na kakšen način bi pridobili javno telefonsko govorilnico, ki je za vse prebivalce še kako pomembna, skoraj bi lahko rekli življenjska nuja.
Javni telefon je izredno po-mebna naprava, predvsem v primeru požara, bolezni ali kake druge nesreče, ko je potrebna pomoč posebnih služb, ki se nahajajo v Ljubljani, to je v neposredni bližini naše krajevne skupnosti. Zelo dobro pa služi tudi ostalim potrebam prebivalcev, ki zaradi nerazvitega telefonskega omrežja ne morejo dobiti lastnih telefonskih priključkov. Koristnost javne telefonske govorilnice se bo v prihodnjih letih še povečala, ko bo uveden moderni novčeni telefonski aparata za medkrajevni promet, preko katerega bo možno vzpostaviti zvezo* z vso državo, kasneje* pa s celim svetom.
Vljudno naprošamo predstavnike, da bi kakorkoli še bolje sodelovali in prisluhnili željam in potrebam občanov, katerega del smo vsi.
Pričakujemo boljše vsestransko sodelovanje.
Ciril Zupančič
Ročno izdelovanje papirja
(Iz prakse v ČSSR)
Velke Losiny (ali bi mu pa naše rekli Veliki Lošinj?). Tu je prakticiral avtor prispevka. Ročno izdelovanje papirja.
Na četrti sliki (od zgoraj navzdol) je zgodovinska papirnica
VEVČE, NOVEMBER — Ročno izdelovanje papirja je bilo nekoč edini način izdelave papirja. Z vedno bolj razvito tehnologijo in težnjo po večji kapaciteti se je ta način izdelave skoraj opustil. V Evropi je le nekaj tovarnic, ki se še ukvarjajo z ročno izdelavo in še to kot muzejski oddelki večjih tovarn in kot nekakšni umetniški ateljeji. Pri nas v tovarni se pripravlja majhen oddelek v ta namen. Lokacija zanj je v Janeziji, kjer je bil včasih laboratorij in pozneje inštitut za celulozo in papir. Torej bomo imeli tudi v Jugoslaviji ročno izdelavo papirja. Marsikdo se bo vprašal zakaj? Uporaba ročno izdelanega papirja je vedno večja. Veliko ga porabijo umetniki kot akvarel papir (slika izdelana z vodnimi barvami) in za odtiska-vanjc grafik. Tiskarne ga uporabljajo za posebne izdaje knjig (Prešernov »Krst pri Savici«, posebna dela Valvasorja itd.), katerih naklada je majhna, nekaj za tiskanje diplom, pohval itd. Precejšna količina ga gre za izdelavo ovojnic in pisemskega papirja. Za pisemski papir večja podjetja in ustanove (Lj. banka) naročajo svoje vodne znake (reklama).
Kako se bo izdeloval ročni papir?
Ze samo ime nam pove, da se bo izdeloval ročno, seveda z določenimi pripomočki, kateri so nujni pri izdelavi papirja. Priprava mase se odvija v holandcu, včasih so to delali s stopami. Za izdelavo papirnih listov pa je potrebna kad, napolnjena s papirno maso določene gostote, katero je možno ogrevati in neprestano mešati. Poleg kadi stoječi delavec zajame iz nje s posebnim sitom snov, podrži sito v vodoravni legi nad kadjo, da voda odteče. Med odtekanjem vode neprestano rahlo trese sito, da se vlakna čimbolj enakomerno porazdelijo po situ. S tem je operacija izdelave papirnega lista končana. Ta operacija — zajemanje, odvodnjavanje in porazdelitev vlaken po situ — traja ca. tri (3 sekunde, zato mora biti delavec pri tem opravilu ze-
lo spreten in hiter, sicer je list papirja pokvarjen in ga mora splakniti nazaj v kad.
Gavčanje: Tako izdelan list papirja prevzame gavčar, to je delavec, ki odstrani (odgavča) list papirja od sita. Stoječ v nekakšni ogradi, ki mu služi za oporo pri sklanjanju, gavčar prevzame sito, ga obrne, da je list papirja na spodnji strani in prične pritiskati sito od desnega roba proti levemu na pripravljeno klobučevino. Po končanem gavčanju vrne sito nazaj izdelovalcu papirja, ki je med gavčanjem prvega izdelal že drugi list. Zaradi izkoristka časa morata biti dve siti, ki krožita od izdelovalca do gavčar-ja, v nasprotnem bi moral izdelovalec čakati na sito. To delo ponavljata toliko časa, da je kup (bala) pred gavčar jem dovolj visok za stiskanje. V bali bo približno 150 listov, format pa bo1 odvisen od želje kupca oz. potrebe ali namena uporabe. Stiska-1 nje poteka pri 100—150 atm. Po stiskanju se pole ločijo od klobučevine, katero gavčar zopet uporabi. Delavec, ki »odbira« — ločuje papir od klobučevine je kot tretji v skupini, da delo poteka neprekinjeno. Papirne liste po končanem odbiranju prevzame sušilka.
Sušenje: Za sušenje ročno izdelanega papirja se uporabljajo lesena stojala, v katera so vloženi leseni okvirji z napeto plastično mrežo, podobno kot police, ki se dajo potegniti ven, da je nakladanje papirja nanje lažje. Sušenje traja ca. 24 ur in je pospešeno z ogrevanjem prostora. Ogrevanje je urejenoi tako, da so pod regali (lesena stojala z mrežami) speljane cevi, ki so ogrevane s paro ali vročo vodo. Po končanem sušenju sušilka zbere posušene papirne liste po formatih, gramaturah in kvaliteti, jih zloži v primerno visoke stolpce (štose) in jih odda klejarju.
Klejenje:	Pripravljalec kleja,
ki je obenem tudi mlinar in kle-jar, že prejšnji dan pripravi lepilo (kožni klej). Preden prične s klej en jem — pri tem mu po« maga še en delavec — ogreje
klej na ca. 40° C. Med ogrevanjem kleja pripravi leseno košaro in papir. Ko1 je klej dovolj ogret, potopita košaro, napolnjeno s papirjem v klej, jo večkrat obrneta, da prodre klej med papirne liste. Konec klejenja je takrat, ko prenehajo izhajati mehurčki iz košare oz. iz papirnih listov. Klej en papir še v kadi prestavita iz košare na desko in ga preneseta v stiskalnico, pokrijeta s klobučevino, nato ponovita operacijo klejenja še tolikokrat, da je stiskalnica polna. S stiskanjem pričneta zelo počasi, da odvečni klej odteče, papir pa lepo utrdi, nato šele stisneta do konca. Papir, vzet iz stiskalnice je sedaj sprijet v obliko kvadrov, zato ga sušilka s pomočjo še par delavk prelista, da pride zrak med vsako polo, preden ga zloži na sušilne mreže. Na mreže polaga po več pol skupaj (6^—10) odvisno od gramature. Po sušenju, ki je po klejenju brez dodatnega ogrevanja, prevzamejo papir delavke v ročni dodelavi.
Ročna dodelava: V ročni dodelavi se ves papir na grobo pregleda, izloči deformirane pole, dobrega pa poravnajo v primerno visoke stolpce, te vložijo v enostavne stiskalnice, da se poravna. Ravnanje — uležavanje papirja traja približno dva dni, nato pa ga prevzameta delavki pri gladilnem stroju. Po glajenju pričnejo s prebiranjem, štetjem, pakiranjem itd. Poleg normalne dodelave bodo verjetno izdelovali tudi ovojnice za pis« ma, čestitke in podobno. Tak bo približno potek ročne izdelave papirja pri nas v že omenjenih prostorih. Res, da so nekoliko tesni, morda celo za gotova dela neprimerni, vendar upam, če bo stvar stekla kot pričakujemo, so bo tudi to še dalo urediti. V času, ko to pišem, so v polnem teku zidarska dela, oprema je skoraj v celoti že v tovarni, tako, da »poizkusno pričnemo z izdelavo papirja« morda že za novo leto. Koliko pol na osem ur bomo izdelali? To bo odvisno od velikosti formata, delno od gramature, nekaj pa tudi od sposobnosti izdelovalcev. Pri ročno izdelanih papirjih skoraj ne moremo govoriti o kg, pač pa le o polah. Velike razlike v gramaturi bodo nekoliko vplivale na število pol npr.: v izdelavi je papir 100 g/m-, drugi dan pa 150 g/m-, kljub precejšnji razliki v gramaturi mora biti število pol/8 ur skoraj enako, proizvodnja izražena v kg pa bo seveda v drugem primeru mnogo večja. Delo je nekoliko težje pri višjih gramaturah (200 g/m- in višje) in nekoliko počasnejše zaradi daljšega odvodnjavanja. Za začetek, ko se bodo trije delavci vsaj za silo naučili ročno izdelovati papir, lahko pričakujemo v 8 urah okoli 800 pol, pozneje 1000 pol in več. Zakaj trije delavci? Kot sem že omenil eden izdeluje papirne liste, drugi gav-ča, tretji odbira. Po vsakem stiskanju bale se menjajo na delovnih mestih- izdelovalec gre na mesto gavčarja, gavčar na mesto odbiralca, odbiralec pa na mesto izdelovalca, tako neprestane, »vrtijo«. To je potrebno zaradi preutrudljivega dela pri izdekn vanju papirja. Verjetno ne bo. vsem uspelo iz tega pisanja predstavljati si izdelavo ročnega papirja, pozneje bo imel vsakdo možnost ogledati si jo in tudi' sam poizkusiti izdelati list papirja ročno z lastnimi rokami.
Do sedaj smo zelo malo slišali o ročni izdelavi papirja, čeravno je ta dojenček papirne industrije. Ideja, da bi tudi na Vevčah izdelovali tovrstni papir, je menda stara že več let. Lani pa se je pričelo resneje misliti na njeno realizacijo in prišlo je že do začetnih pogovorov za prakso enega naših delavcev. Maja letos je prispel pozitiven odgovor glede omenjene prakse in sicer: štirinajstdnevna praksa za enega
delavca v tovarni ročnega papirja v Velikih Losinah v CSSRj Matična tovarna je v Olšanih, njihov glavni proizvod je cigaretni papir, izdelujejo še klasične papirje pretežno nizkih grama-tur. Oddelek v V. Losinah (njihov obrat), kjer izdelujejo papir ročno, se iz leta v leto bolj spreminja v muzej, saj praznuje rojstne dneve že od leta 1516 po zaslugi nekega pana Žerotina. Kako se je tovarnica razvijala, ne vem, vendar dandanes izdelujejo papir izključno iz bombaža. Vsi stroji in naprave, ki so jih uporabljali za predelavo starih krp, so danes muzejski predmeti. Torej za prakso v tej tovarnici je bilo potrebno izbrati človeka, ki bi pozneje na Vevčah izdeloval ročno papir. (Zgodovina se ponavlja.) Kako in zakaj sem določen jaz, ne vem, dejstvo je, da sem ponudbo sprejel in odšel na prakso v ČSSR.
Iz Ljubljane sem se odpeljal v nedeljo ob 7. uri zjutraj preko Dunaja, mejnega prehoda Brec-lav do Olomuca, od tu pa z lokalnimi vlaki okoli 70 km do Ol-šanov. Za začetek sem se peljal dve postaji predaleč, po zaslugi nekega pana (gospoda), ki mi jo hotel dopovedati, da imam mnogo bliže do tovarne od tu, vendar se je pozneje izkazalo obratno. Izstopil sem na postaji Ruda na Moravi, približno tako, kot bi v Lazah izstopil za na Vevče. Po
kratkem posvetu z uslužbenko na postaji sem vzel pot pod noge, kovček pa v roko, nisem pa računal na tako pešačenje doma, ko sem polnil kovček in sem omagal že v tisti vasi. Na hiši, poleg katere sem obstal, opazim napis POSTA in, če je pošta, pomislim, imajo tudi telefon. Po daljšem mahanju z rokama, vmes sem seveda tudi kaj zinil, dopovem prijazni »poštečki«, kam sem namenjen in zakaj. Rezultat posredovanja poštne uslužbenke je bil kombi iz tovarne v Olšanih, s katerim sem se odpeljal tja. V tovarni so me prijazno1 sprejeli. Pogovor je stekel ob kavici in dišečih olšankah, ki so precej podobne našim filter 57. V pogovoru smo podaljšali prakso na 30 dni iz dogovorjenih 14. kar bi bilo očitno premalo. Z istim kombijem so me odpeljali v Velke Losine, kjer sem tudi ostal dogovorjenih 30 dni. Sprejel me je vodja tega obrata, mi najprej razkazal muzejski del tovarne, nato pa še obrat, kjer delajo ročno papir in kjer naj bi se tudi jaz naučil te umetnosti.
Približno 300 m od tovarne slojih hotel PRADED, v katerem sem preživel, bolje rečeno prespal, naslednjih 30 noči. Za izdelavo papirja je bilo samo eno delovno mesto, zato sem moral izkoristiti vsak predah, to je čas, ko so prešali papir, da sem treniral (Nadaljevanje na 6. strani)
Stran 6
»NAŠE DELO«
Ročno izdelovanje papirja
Št. 11 25. novembra 1974
(Nadaljevanje s 5. strani)
»črpanje«. Črpanje je zajemanje bombažne mase v kadi, odvod-njavanje in porazdelitev vlaken po situ, skratka izdelava lista papirja. Nekaj dni je bilo kaj žalostno videti me pri delu, tudi pomoči oz. napotkov za lažje in lepše izdelovanje nisem uspel dobiti kaj dosti od delavcev. Počasi so se me privadili in jaz njih, bojazen za konkurenco je izginila, dokončno pa smo Jed prebili s »flašo« konjaka itd. Po tednu skupnega dela smo postali prijatelji, jaz pa marljiv učenec. Zaradi enega samega delovnega-mesta sem bil v tovarni po 12 do 13 ur dnevno, da sem izkoristil čim več predahov (15—20 min) za urjenje v izdelavi papirnih listov. Delajo v dveh izmenah, kar je bilo ugodno zame. Največ sem pridobil od popoldanskih izmen, ker je bilo tudi največ časa. V dopoldanskem času so se neprestano vrstile ekskurzije in se zadrževale največ ravno pri izdelavi papirja, zato je bilo delovno mesto povečini zasedeno. Take dneve sem običajno izkoristil za ogled drugih oddelkov: priprava mase, klejska kuhinja, ročna dodelava, kalander in sušilnice. Sporazumevanje je bilo v začetku nekoliko boleča točka. Vsak normalen človek, ki ne zna tujega jezika, si pomaga z rokami, tako sem si tudi jaz. Sprva več, potem vsak dan manj, proti koncu meseca sem imel lahko roke med pogovorom že v žepu, danes tega ne bi zmogel več. Ker imajo vse sobote proste, sem imel soboto in nedeljo na razpolago za spoznavanje okolice, kar sem tudi maksimalno izkoristil Omembe vreden je izlet na najvišjo goro Moravske PRADED, visok 1492 m. Vremenska napoved je bila ugodna. Dva sodelavca, ki sta se ponudila za družbo, sta odpovedala zaradi dežja, ki je kljub ugodni vremenski napovedi padal (kje so tisti časi, ko bomo po radiu slišali posebno obvestilo:	»Zaradi prvenstvene
nogometne tekme, dež prestavljen na naslednjo nedeljo«.). Ker sem imel vse pripravljeno za pot, sem se kljub dežju odpravil na avtobus. Na Červenogorskem sedlu sem izstopil in se napotil v bližnjo kočo, ki je bila oddaljena od ceste le kakih 200 m. Ob srkanju čaja, zabeljenega z rumom sem prisluškoval, če je še kdc namenjen na Praded. Izgledalc je, da sem edini za to smer, zato sem se čimprej odpravil v »ne-
znano«. Po polurni hoji sem do-šel dva planinca — značkarja — to sta planinca, ki markirata planinske poti in sem se jima z veseljem pridružil. Po triin-polurni hoji smo prispeli do planinske koče pod Pradedom, od1 tu je bilo še uro hoda do vrha. Ker je bila ura šele poldan, sem se po nujnem okrepčilu odpravil na vrh Pradeda in potem še na bližnji vrh Petrove skale. Po vrnitvi v kočo sem bil potreben izdatnega okrepčila, nato sem šel v recepcijo urediti zaradi prenočišča. Tu se je pa zataknilo. Normalno je, da ima človek osebno izkaznico, da je treba imeti potni list, je bilo pa zame preveč, kajti ta je bil v blagajni podjetja na varnem. Kljub dopovedovanju, garanciji mojih dveh sopotnikov — planincev, sem moral pobrati šila in kopita in se vrniti domov. Zunaj dež, megla in tema, jaz pa niti vedel nisem, v katero smer naj grem. Iz zagate me je rešil upravnik doma, ki se je vračal domov v dolino, vendar v nasprotno stran, kot sem želel jaz. Pripeljali smo se v večjo vas, kjer je tudi zdravilišče Karlova Studanka. 2e med vožnjo v dolino sem zvedel, da avtobusa ni nobenega več, za vlak moram pa vprašati. Na železniški postaji tudi nisem imel uspeha. Hodil sem po glavni cesti in premišljeval, kaj sedaj. Iz zamišljenosti me predrami »Skoda«, ki je zapeljala na pločnik pred menoj. Brez oklevanja stopim k vozniku in mu povem, v kakšnih težavah sem, takoj je bil voljan odpeljati me v Velke Kosine, kjer sem stanoval. Po približno 50 km vožnje sem izstopil pred hotelom. Tisto noč sem verjetno naj slajše spal v vseh tridesetih dneh. V ponedeljek mi sprva niti verjeli niso, nato so me kregali, potem pa do odhoda nisem imel miru zaradi tega izleta.
Tako se je hitro približal konec prakse in čas odhoda domov. Moram priznati, da sem bil zelo zadovoljen, saj so bili ljudje res dobri in prijazni, to sem občutil takoj ob prihodu v tiste kraje, saj sem takrat najbolj potreboval njihovo uslužnost. Domov sem prispel dan pred uradno otvoritvijo tapetnega oddelka, zato je bilo vse še bolj praznično razpoloženo, tako da je človek še bolj ponosen na domači kraj in nehote ti pride na misel star pregovor: »Povsod je lepo, doma je naj lepše.«
Janez Kamšek
Tapetni papir je potiskan. V nekaj urah bodo napravljene rolice
Preko 20.000 novih vzorcev tapet na tržišču
VEVČE, NOVEMBER — Pri
kolekciji 1972/73 je izgledal porast jačine barvnih tonov pri tapetah še komaj mogoč. Z novimi modnimi kreacijami so prekosili izdelovalci tapet sami sebe.
Tapetna moda na pohodu
Nobena skrivnost ni: tapete so vedno bolj podvržene modnemu trendu, kot je to že vedno v tekstilu. Barvnih tabujev ni več. »Beš« in rumena barva kažeta tendenco upadanja, sta pa kljub temu še pretežno zastopani. Rjava v vseh tonih kaže občuten porast. Nasičena rdeča in zeleni toni so pogosteje zastopani, kot je bilo to dosedaj. Tudi vijoličasti toni so zelo močno zastopani v novih kolekcijah.
Pri vzorcih ležijo ornamenti na vrhu, v vsakem primeru pa so veliko manjši. Časi, ko so bili ornamenti tako veliki, da so zavzemali celo širino tapetnega traku, so mimo.
Prevladuje TON, v TONU barve, pri čem je pogosto pri enem vzorcu enaka barva zastopana v štirih ali več niansah, kar daje tudi pri poznejši dekoraciji prostorov več možnosti kombinacij. Nekoliko izpada rumena, oranžna in rjava, ki vsaka zase več krat variirajo.
S poti po Avstriji
VEVČE, NOVEMBER — Društvo inženirjev in tehnikov papir-ništva je tudi letos organiziralo strokovno ekskurzijo.
Tokrat smo obiskali avstrijske papirnice, ob vrnitvi pa tovarni Ceršak in Sladkogorsko. Prisotni so bili člani iz vseh slovenskih papirnic, Tovarne celuloze Medvode, Inštituta za celulozo in papir ter dve članici iz Banja Luke.
Ker je namen teh ogledov poleg strokovnega izpopolnjevanja] tudi, da se jugoslovanski papir-ničarji med seboj bolje spoznamo ter navežemo prijateljske vezi, sem letos zelo pogrešal člana DITP iz ostalih republik.
Ekskurzija je bila zelo dobro* 1 pripravljena, vodstvo dobro, program pa je bil kot vedno zelo natrpan — ogled dveh tovarn na dan je preveč. Obiskali smo tovarno papirja in celuloze Ley-kam, strojno tovarno Andriz ter tovarno roto papirja.
Presenečen sem bil nad prijaznostjo ter gostoljubnostjo od strani podjetij, ki smo jih obiskali. Ne bom se spuščal v podrobnosti, kaj vse smo videli, rad bi
omenil le stvari, ki zanimive.
se mi zdijo
Prvi in najmočnejši vtis, ki smo ga dobili ob vstopu v avstrijske papirnice, je red in čistoča celotne tovarne, dobre organizacija transporta ter programiranje celotnega tehnološkega postopka. Med ekskurzijami, ki sem se jih udeležil, sem videl, da ni vse v moderni tehnologiji, predvsem je važno kaj in kako se dela. Na primer v Tovarni papirja in celuloze Leykam sem prvič videl računalnik, s pomočjo katerega uravnavajo hitrost stroja, gramaturo in vlago, tako da je stroj maksimalno izkoriščen. To samo po sebi ni nič posebnega, toda stroj nima visoke kapacitete — za nabavo računalnika pa se ve, da mora imeti stroj kapaciteto od 50—100.000 ton letne* Tu pa celotna tovarna proizvede s 4 stroji 55.000 ton letno. Tovarna ima računalnik izposojen od ameriške firme. Kupili pa ga bodo šele takrat, ko bodo videli, da je ekonomsko upravičen.
Interesantna je bila predelava starega papirja v tovarni roto papirja.
Gostitelji so bili — i primeri s prejšnjimi obiski — zelo dostopni. Odgovarjali so na vsa
vprašanja in kar je posebno va-' no, pri obhodu tovarne so imeli čas, tako da smo si lahko ogle dali vse, kar nas je zanimalo. Ko so odgovarjali na naša vprašanja, so točno vedeli, koliko jih kaj stane. To pri nas ne vemo!
Kljub visoki stopnji tehnologije pa polagajo zelo malo pažnjo na čiščenje odpadnih voda. Vsi vemo, da so čistilne naprave zelo drage, toda Mura, ki priteče iz Avstrije, nam je lahko vsem v opomin kot primer najbolj onesnažene vode.
Mimogrede še to. Delavci v tovarnah nimajo delovnih oblek, v okolici pa je izredno malo narejenega za rekreacijo zaposlenih. Ob vrnitvi sem bil prijetno presenečen. Pred štirimi leti sem bil na papirniških igrah na Sladkem vrhu in takrat sem izkoristil priliko in si ogledal Sladkogorsko tovarno toaletnega papirja ter Tovarno lepenke in kartona Ceršak. Vedel sem, da so v teh letih veliko naredili, vendar tako velikega napredka obeh kolektivov nisem pričakoval, predvsem pa mislim, da sta kolektiva izbrala edino primerno pot — svoje izdelke finalizirati.
D. M.
Stilne tapete, podobne vezeninam
Stilne tapete stojijo ‘na rang lestvici izza ornamentov. Moderna tehnika je ohranila pri stilnih tapetah poseben tekstilni izgled. Včasih imamo občutek, kot da imamo pred sabo gobelin. Stilni vzorci, ki so nasičeno rdeče, rumeno in rjavo kolorirani, še posebno izstopajo.
\ eliko ljubezni do geometrije
Predvsem mlada generacija je navdušena nad geometričnimi, močno koloriranimi kakor tudi pastelnimi vzorci. Ti vzorci gredo zelo lepo k steklu in kromu in tudi tam, kjer želijo doseči efekt linije in geometrijske forme. Ravno geometrični vzorci so zelo uporabni na MINI-MAXI idejo-enaki vzorec v enakih barvah, enkrat velik enkrat pomanjšan, daje zares zanimivo kombinacijo.
Vsestransko uporabne
Tudi ornamenti in floralni vzorci se ujemajo v MINI-MAXI trendu. Črte, kolorirane v enakih tonih, se lepo ujemajo z rožami.
Pri novih kolekcijah je opaziti, da je velika vrsta vzorcev vse-
stransko uporabna v otroški sobi in dnevni sobi, v spalnici in hodniku. To ustreza tudi željam uporabnikov, kajti ljudje so postali mobilnejši in stanovanja olepšu-jejo pogosteje.
Res je tudi to, da je pri izbiri 20.000 vzorcev, kolikor jih je trenutno v državah, ki so na vrhu proizvodnje tapet, izbira še težja.
Pri^ vevških tapetah zaradi manjšega števila vzorcev tega problema ne bo. Prisluhnili pa smo glede vzorcev, kakor tudi glede koloritov vsem zahtevam modernega časa.
B. I.
REŠITEV ZLOGOVNICE
1. Sladkogorska, 2. avtorska pola, 3. mladoslovenci, 4. kon-dukterka, 5. upravičevanje, 6. nacišizem, 7. velikodušnost, 8. Novaja zemlja, 9. izumiteljica — samoupravni sporazumi.
»Zlogovno križanko« iz prejšnje številke so pravilno rešili in bili izžrebani:
10 — HRIBAR Mili — Vev-
Mimi — Tatjana
10 — MAROLT
Vevče
10 — POLJANEC — Vevče 30,— VIDRGAR Pavli — Vevče
60 — KLEŠNIK ’ Stane — Vevče
Rešitve križanke »Ob prazniku republike« pošljite na uredništvo do 12. 12. 1974.
Lepo poletje
ZNAN JE TUDI FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA POČITNIŠKEGA DOMA
VEVČE, NOVEMBER — Dopusti so že zdavnaj minili in skoraj smo na lepe dneve pozabili; Zlasti mladi se že veselijo belih poljan. Kljub temu pa je prav: da člani kolektiva vedo1, kako ie posloval počitniški dom v Novem gradu v letošnji poletni sezoni.
Čeprav se je po končanem obračunu pokazala izguba v višini 68.917,54 din, je lahko trditi, da je bilo poslovanje izredno uspešno. Prikazana izguba namreč ne da prave slike. Na stroške je vplivala amortizacija, ki se je upoštevala skozi celoletno obdobje in ne samo v času, ko je dom
obratoval. Že spomladi so bile postavljene cene penzionov, ki so bile znatno nižje od kalkuliranih cen, pri tem pa so se podražitve vsega materiala in storitev vidno večale.
Letovalo je 1924 gostov, nočnin pa je bilo 6649. Pri teh številkah pa niso upoštevani vsi tisti, ki so prebivali v šotorih ob hišicah.
Odbor za družbeni standard je ocenil delo in ugotovil, da je bilo uspešno, poslovanje pa varčno. Zato je predlagal tudi nekaj nagrad za osebje počitniškega doma.
Problematika obrata družbene prehrane
VEVČE, NOVEMBER — Že
dalj časa je opaziti, da ima večina delavcev pripombe na storitve obrata družbene prehrane. Že takoj na začetku lahko rečem, da je večina pripomb upravičenih, vendar se moramo zavedati, da ima ta obrat specifične delovne pogoje in da velikokrat delavci v obratu družbene prehrane delajo pod nemogočimi pogoji.
Ker je bilo tudi na zadnjih zborih delavcev postavljenih veliko vprašanj v zvezi z obratom druž-* bene prehrane, bom skušal v tem članku na ta vprašanja odgovoriti in obenem prikazati tudi težave obrata družbene prehrane oziroma delavcev, ki so zaposleni v tem obratu.
Zavedati se moramo, da je obrat družbene prehrane za samozaposlovanje neprivlačen, to pa že zaradi tega, ker posluje neprekinjeno skozi celotno obdobje. Delavci v tem obratu morajo dej lati v sobotah, nedeljah in celo vseh praznikih, ko je večina delovnih ljudi prosta. Posebno zaradi dela ob praznikih je tu za-' poslovanje še bolj neprivlačno. V teh dneh je delo v obratu družbene prehrane še bolj naporno.
Stalni problem v ODP je bolniški stalež. Podatki o izostankih zaradi bolniškega staleža kažejo, da v tem obratu zaradi tega vzroka izostaja povprečno 10°/o delavcev (povprečno 2,5 delavca). Če k temu prištejemo še izostanek zaradi rednega letnega dopusta, potem izostaja v ODP povprečno 18 <>/o delavcev, kar pa seveda v posameznih obdobjih lahko pomeni, da je odsotnih 7—8 delavcev.
Iz teh podatkov je razvidno; da ODP resnično nikoli ne more računati na polno zasedbo delovnih mest. Se posebno pa so težave z zasedbo delovnih mest ob praznikih, ko naša delovna organizacija prireja razne prireditve, za katere je ODP posebno obremenjen in ki zahtevajo še večje število delavcev.
Ob upoštevanju navedenih pogojev dela v ODP mislim, da je umestna pripomba, da se specifičnosti dela tega obrata, kot tudi sam ODP v vseh splošnih aktih naše delovne organizacije obravnava nedosledno. Že iz same prakse je razvidno, da je bil ODP večkrat obravnavan le toliko, kolikor je bilo nujno potrebno zaradi zagotovitve formalno pravnih zadev, le redko pa so bile upoštevane vse specifičnosti tega obrata.
S strani službe družbenega standarda je bilo1 že večkrat opozorjeno, de se frekvenca obiskov v ODP povečuje, zaradi česar je tudi odbor za medsebojna razmerja sprejel sklep, da se v ODP zaposli tri nove delavce (7. redna seja dne 29. 7. 74), vendar se do danes število delavcev v tem obratu ni povečalo! K tem splošnim pripombam naj še dodam, da je kadrovska zasedba v ODP nezadovoljiva in da bi moral izobraževalni center skrbeti za to, da bi se delavci v tem obratu; strokovno izpopolnili.
Še večji problem s kadrovsko zasedbo pa imamo v obratnih menzah. Že večkrat so bile podane zahteve, da se poslovanje v obratnih menzah uredi. Te obratne menze so: obratna menza pri papirnih strojih, v obratu tapet, obratu premaz in v bližnji prihodnosti pri V. papirnem stroju.
Zavedati se moramo, da je delo v teh obratih po svojem značaju še manj privlačno kot delo v samem ODP. Delo v teh obratih zahteva delo v deljenem delovnem času. Oseba, ki dela v takem obratu, je stalno izpostavljena vsem mogočim kritikam, ki Pa se nje same ne tičejo. Lahko trdim, da je sedaj dokaj dobro urejeno poslovanje obratne menze v obratu tapet, medtem ko je Y obratni menzi pri papirnih strojih stalni problem kadrovska zasedba, vendar pa samo1 razdeljevanje hrane poteka še dokaj za-
dovoljivo. Obratna menza v obratu premaza ne posluje že dalj časa. Zahteva zbora delavcev tega obrata je, da se razdeljevanje uredi. Kot odgovor naj navedem, da bo poslovanje urejeno, čim bo služba za kadre priskrbela delavko za to delovno mesto.
Na splošno lahko trdim, da služba za kadre ne spremlja dosledno kadrovskih problemov v posameznih obratnih menzah zaradi česar nastaja v poslovanju teh obratov nemalo problemov. Zahteve zborov delavcev do tople malice ob nedeljah, bo ODP lahko izpolnil z istimi pogoji, kot so že navedeni, ko bo služba za kadre priskrbela delavko, ki bi bila pripravljena opravljati to delo tudi ob nedeljah. Druga možna rešitev pa je ta, da se v samem ODP zadolži pomočnico kuharja, vendar je potrebno predhodno uredili nagrado za to posebno delo kot tudi številnejšo zasedbo delovnih mest v sami kuhinji.
Zahteve zborov delavcev po topli malici v nočnem času so vedno večje. Tudi tu je prvi pogoj kadrovska zasedba. Vendar pa se moramo zavedati, da ženske ne smejo opravljati dela v nočnem času, dvomim pa, da bi za to delovno mesto pridobili moško delovno silo. Druga možna rešitev te zahteve so avtomati za razdeljevanje toplih obrokov, za kar se je služba družbenega standarda že informirala, vendar prve informacije ne dajejo večjega upanja na tovrstno rešitev tega problema.
Več pripomb je bilo danih glede na kvaliteto storitev ODP, najsi gre za same obroke hrane, izbiro obrokov, postrežbo, urejenost lokala itd.
Glede kvalitete hrane lahko trdim, da je večina pripomb ne-osnovanih. Podane so pač od ljudi, ki bi imeli enake pripombe tudi v lokalih najvišjega ranga; Seveda se dogaja tudi to, da se včasih določena vrsta obroka slabo pripravi ali pa je sama kvaliteta materiala na zelo nizki ravni. Gotovo je, da bi morali vse ali vsaj večino napak, ki nastajajo iz subjektivnih vzrokov, odstraniti.
Rešitev se kaže v tem, da se osebje ODP stalno strokovno izpopolnjuje in da je v samem ob-
ratu nekdo neposredno zadolžen za kvaliteto hrane, katero tudi strokovno kontrolira. Prav gotovo je, da ima velik vpliv na sam končno pripravljen obrok tudi neposredna in posredna priprava; na kar se je do sedaj polagalo premalo pozornosti. Glede asortimenta jedi so pripombe osnovane. V najkrajšem času bo potrebno zagotoviti, da se ta asortiment iz dneva v dan spreminja. Glede pripomb na postrežbo mislim, da so upravičene, vendar za to ne moremo kriviti osebja, ki nepo-1 sredno streže, temveč nastaja zastoj v tekoči postrežbi zaradi slabe organizacije poslovanja, kot tudi dejstva, da snažilka, ki v času malice pospravlja pribor z miz ne more opraviti vsega dela sama. Sama organizacija bi bila nedvomno boljša, ko bi imeli v kuhinji vodjo kuhinje in pa ko bi vsaj v dopoldanskem času še ena delavka pomagala pri pospravljanju pribora. Organizacija v sami kuhinji se bo gotovo izboljšala tudi s predvideno ureditvijo kuhinje.
Glede urejenosti naj na kratko pripomnim, da so kritike upravičene, vendar lahko od skorajšnje preureditve pričakujemo zadovoljitev gostov tudi po tej strani.
Največ je pripomb glede na urejenost in opremljenost bifeja. Posebno številne so kritike v poletnem času, saj gostje ne dobijo hladne pijače, kar pa je pri tej opremljenosti bifeja popolnoma razumljivo, saj znašajo hladilne kapacitete ca. 40—50 steklenic piva, medtem ko se samo tega artikla proda dnevno preko 800 steklenic. Če se naša delovna organizacija odloči za postavitev novega bifeja v desnem delu prostorov ODP, sedanji bife je tudi na neprimernem mestu, upam da bodo gostje tudi s tem delom storitev ODP zadovoljni.
Iz vsega navedenega in pa tudi potrebe, da imamo poslovanje celotnega ODP bolj urejeno in tudi finančno pregledno, je potrebno ustvariti tak način dela in finančnega evidentiranja, da bomo do potankosti vedeli, kako ODP posluje in da bodo finančno realno prikazane vse storitve ODP ne glede na naročnika. Če hočemo to doseči, moramo pridobiti strokovnega sodelavca, ki bo te naloge dejansko opravljal.
Niko
Ob spomenikih in grobovih
VEVČE, NOVEMBER — Na
dan mrtvih smo obiskali grobove in spomenike, ki označujejo zadnje bivališče naših svojcev, prijateljev, znancev. Položili smo šopke krizantem, prižgali sveče. Na ta dan smo bili z njimi, zamišljeni, prežeti s premišljevanj e^n o smislu življenja in spoznanjem, da moramo biti v življenju najprej in predvsem ljudje in da je svet odvisen od nas.
Na območju Krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj sta bili dve krajši komemoraciji padlim borcem, pred spominsko ploščo v Kašlju in na Vevčah. Sodeloval je tudi papirniški pihalni orke-
ster. Daljša komemoracija pa je bila na Urhu, ob prisotnosti velikega števila svojcev padlih žrtev in občanov. Komemorativni del je bil izpolnjen s sodelovanjem recitatorjev, papirniškega pihalnega orkestra, voda JLA, ki je izstrelil častne salve in položitev vencev družbenopolitičnih organizacij občine in Krajevne skupnosti. Ob slehernem spomeniku borcem in žrtvam katerekoli vojne, kateregakoli hudega časa smo se na ta dan spet z vsem spoštovanjem poklonili spominu ljudi, ki so dali največ, kar lahko žrtvuje človek za boljši jutrišnji dan — življenje.
Ciril Zupančič
Prometna varnost III.
OBVEZNOSTI VOZNIKOV DO PEŠCEV
VEVČE, NOVEMBER — Dva
predhodna prispevka smo namenili v pouk pešcem v prometu. To je bila poglavitna tematika, ki je posebno »posvečena« pešcem, da se bodo lahko izognili neprijetnostim in nevarnostim v cestnem prometu.
Ker pa je tudi čista »prometna« resnica, da niso vsega krivi le pešci, smo današnji sestavek namenili voznikom, seveda tij stim, ki preganjajo pešce na njihovih skromnih površinah in v situacijah, kjer jim pripada prednostna pravica.
Danes torej:
OBVEZNOSTI VOZNIKOV DO PEŠCEV
S tem sestavkom prehajamo tako na drugo kategorijo udeležencev v cestnem prometu, katerim imajo pešci marsikatero tehtno pripombo.
Novi prometni zakon nalaga voznikom precejšnje odgovornosti v pogledu varnosti pešcev v prometu. Na prvem mestu je določba, ki zahteva od voznikov, da so dolžni paziti na pešce, ki so na vozišču ali stopijo nanj, ko pa se približujejo' zaznamovanemu prehodu za pešce, morajo vozniki voziti s posebno previdnostjo in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavijo vozilo pred prehodom, če je to potrebno. Zavarovanje pešcev na prehodu je povečano tudi s prepovedjo prehitevanja drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez tak prehod, ali stoji, da pušča mimo pešce na' takem prehodu. Na zaznamovanih prehodih, kjer je promet urejen s prometnimi znaki ali promet ureja miličnik, mora voznik svoje vozilo ustaviti pred prehodom, če ima smer prehoda zaprto. Če pa mu je smer odprta, pa ne sme ovirati pešcev, ki so že stopili nanj. Posebno previdno morajo vozniki voziti, ko v križišču spreminjajo smer vožnje v desno ali levo, ker tedaj preč-
kajo prehod, na katerem imajo pešci prednost, zato morajo pa-i žiti nanje, ko gredo' čez prehod ali stopajo nanj. Enako mora rav-' nati voznik, ki spreminja smerna križišču tudi, če prehodi niso označeni.
KAZNI:
— Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din ali z zaporom do dveh mesecev in z odvzemom vozniškega dovoljenja od 3 do 12 mesecev se kaznuje voznik, ki prehiteva drugo vozilo pred zaznamova-1 nim prehodom za pešce ali na njem, ali se je to vozilo ustavilo zato, da pusti mimo pešce na prehodu.
Zaradi tega prekrška mora miJ ličnik takoj na mestu vozniku začasno vzeti vozniško dovoljenje.
— Z enako kaznijo; le da je varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja predviden za čas od 30 dni do 6 mesecev, se kaznuje voznik, ki ne ustavi vo-< žila pred zaznamovanim prehodom za pešce, kadar mu dani znak prepoveduje prehod.
Tudi za ta prekršek mora miličnik takoj na kraju vozniku začasno odvzeti vozniško dovoljenje.
— Z denarno kaznijo 50 din takoj na mestu se kaznuje voznik, ki mu je dovoljena vožnja čez zaznamovani prehod in ovira pešce, ki so že stopili na prehod.
— Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki v križišču spremeni smer na bočno cesto in ne pusti neovirano naprej pešcev, ki gredo po' tem prehodu, kot tudi voznik, ki se prehodu približuje z zadosti zmerno hitrostjo, tako da spravlja v nevarnost pešce na prehodu.
Če pa je bila s prekrškom (zadnji dve točki) povzročena neposredna nevarnost za pešca ali prometna nezgoda, se voznik! kaznuje ,Z denarno kaznijo od; 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni.
Prihodnjič: Vožnja z vozilom po cesti.
Na tečaju za strojnike, kurjače in vodarje
Interni tečaj za energetike teče
VEVČE, NOVEMBER — Delovna sredstva in delovne naprave nedvomno bistveno vplivajo na način in zahteve dela. Čimbolj so ta sredstva primitivna, tem večji je potreben fizični napor za dosego enakega učinka. Če pa so ta sredstva oz. naprave tehnično dovršene, potem se pač napor pri delu zmanjša, nujno pa je večje znanje, večja spretnost, pazljivost' zlasti pa natančnost.
Kaj kmalu se bodo zaposleni v stari kotlarni in strojnici pre-1 selili v nov obrat toplarne, v objekt, ki že kaže vse oblike urejenosti in tehnične dovršenosti. Laiku se zavrti od premnogih strojev, naprav, kontrolnih in merilnih aparatov, vzvodov in gumbov. Delavci v novi toplarni, naši strokovnjaki, bodo pa morali vse to obvladati, vsemu streči in ohraniti tako, da bodo funkcije naprav pravilno izkoriščene. Vse to pa ne gre brez znanja. Pri vseh novih obratih do sedaj na
Vevčah še ni bilo prevelikih težav z začetki obratovanja. Tudi tu je tako upati.
V	ta namen se v domačih prostorih odvija seminar, ki ga obiskujejo vsi delavci energetike.1 Trajal bo vse tja do srede decembra, začel pa s je 11. novembra. Predavata dva domača strokovnjaka, ostale pa je oskrbela Zveza energetikov Slovenije. Predavanja pa so razdeljena po posameznih specializacijah in pa tudi skupna, kar je odvisno od teorije učne snovi. Obravnavana snov vsebuje v glavnem področja dispozicij, toplotne sheme, parne turbine, kemične priprave vode, povezave s tovarno, mazutno gospodarstvo in varnost pri delu.
V	zvezi s seminarjem je bil tudi ogled Loških elektrarn.
O uspehu tečaja, katerega osvojena snov bo preverjena z internim testom, bomo še poročali.
Delovne akcije so uspele čakamo le še na sneg
VEVČE, NOVEMBER — Vlečnica na Trebeljevo je skoraj že nared. Večina članov kolektiva se veseli uspeha, zlasti mlajši, ki1 radi nataknejo na noge smuči, kadar bela odeja prekrije polja. Eno leto je trajalo od ideje do realizacije. Le nekaj kilometrov, kratek skok z Vevč in že bodo smučarji lahko drseli po bregovih trebelevških hribov. Izrabili bodo nedelje in proste sobote pa tudi po delu bodo popoldneve lahko skočili za dve do tri ure
preko Besnice na Trebeljevo. Bližina smučišča je primerna za tiste, ki delajo na izmene in imajo veselje in smisel za smučanje: Bela opojnost bo privabila na Trebeljevo tudi številne bližnje prebivalce in šolarje okoliških šol. Če bodo snežne razmere ugodne, ne bo treba dolgih voženj v Kranjsko goro in na druga slovenska smučišča. Prihranek na bencinu in času je zagotovljen.
Takrat, ko bo vlečnica obratovala in ko bo smučišče polno mla-
dine in starejših, ki se bodo smučali za rekreacijo, morda pa tudi prirejali manjša tekmovanja, bomo pisali o tem.
Upam, da bo tisti, ki se bo prvi zapeljal ob novi žičnici, nekaj rekel tudi za Naše delo. Mogočo tudi kaj o delovnih akcijah, ki so dobro potekale ob graditvi smučišča.	S.	R.
Tovariša Anton Pajk in Franc Jeriha na Trebeljevem	Snodnji del vlečnice na Trebeljevem (15. nov. 1974)
Pri montiranju vlečnice so poleg prostovoljcev stalno pomagali še domači ključavničarji
Ali bo kdo od mladincev Slavije čez leto ali dve že sposoben za tekmovanje v SNE? (Na sliki: mladinsko moštvo s trenerjem Ivanom Zrimškom)
Zlata pravila življenja
VEVČE, NOVEMBER — Zaradi izrednega zanimanja za knjigo ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, ki je bila z vsakim ponatisom razprodana, vam Kulturni atelje Slovenije pripravlja novo, obsežnejo, boljšo in lepšo izdajo z enakim naslovom ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA, to je izbor napotkov, modrosti in izrekov velikih mož sveta, ki so s svojimi razmišljanji skušali omogočiti človeštvu boljše in srečnejše življenje, človeku pa olajšati borbo za njegov danes in jutri in ga spodbujati za pošteno in resnicoljubno doživljanje sveta okrog sebe.
Knjiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje, skritih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsakomur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobrodošla novost na našem tržišču.
Priporočamo jo vsem, ki jim je pri srcu svet razmišljanja, zlasti pa mladim, kajti vse, kar je kdajkoli prišlo izpod peresa modrijanov, je bilo posvečeno človeku z namenom, kako pošteno in modro živeti.
Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi ZLATA PRAVILA ŽIVLJENJA.
Vsem, ki Zlata pravila življenja že poznate v žepni izdaji, še posebej priporočamo novo, izboljšano veliko edicijo, ki bo ne samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pripomoček za vsakogar in ob vsaki priliki.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ, KI NIKDAR NE RAZOČARA.
Subskripcijska cena knjige v prednaročilu 100.—■ din, cena v prosti prodaji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite čimprej na naslov:
Kulturni atelje Slovenije, p. p. 179, 61001 Ljubljana
Na Vevčah večna tema
VEVČE, NOVEMBER — Na
območju Krajevne skupnosti Vevče že dalj časa ne gori javna razsvetljava, katere namen je varnejši in hitrejši promet, ki je na Vevčah že precej razvit. Javno razsvetljavo že pogrešamo od poletnih mesecev, pa do danes še ni nič. Prebivalci Vevč nemo in začudeno sprašujemo sami sebe, zakaj so vendar svetlobni drogovi, ki nam ovirajo pešpot po že skromno odmerjenih pločnikih. Velike nevšečnosti pa nam prizadene ravno v sedanjem času, ko je dneva samo 9 ur. Delavci Papirnice in
drugi v mraku hodimo na delo in z dela. Razen vsega tega je sredina Vevč komunalno neurejena, saj ne ve človek, če bo na poti proti domu padel v kak jašek.
O vevškem mostu se je že tudi nekaj govorilo in pisalo, pa je vse ostalo pri istem. Vožnja čez most je še nevarna, saj je asfaltna plast popustila ter so nastale velike kotanje. Kljub temu je most ponoči neosvetljen. Vsekakor izgleda, da bo treba s skupnimi močmi končno rešiti ta že kritični prometni vozel.
Ciril Zupančič
»NASE DELO-
Stran 9
Strelska družina »Bine Grajzer« je tekmovala
VEVČE, NOVEMBER — Strelska družina »Bine Grajzer« Vevče je imela v nedeljo, dne 27. 10. 1974 tradicionalno tekmovanje v patrolnem teku za prehodni pokal ^Bine Grajzer«.
Tekmovalce je pozdravil pokrovitelj tega tekmovanja, predsednik občine Ljubljana Moste-Po-Ije, tov. Marjan Moškrič, ki je v kratkih besedah orisal življenje, delovanje in smrt narodnega heroja Bineta Grajzerja, katerega ime nosi strelska družina. Govoril je o značaju strelskega športa
in pa zaželel vsem tekmovalcem veliko športnega uspeha.
Tekaška steza je bila za vse udeležence tekmovanja ista, tj. od restavracije do športnega parka in nazaj, s to razliko, da so pionirji streljali z zračno puško, mladinci in člani pa z malokalibrsko puško na provizoričnem strelišču, ki je šele v prvi fazi izgradnje.
Prepozicije so bile naslednje:
Ekipa je štela tri člane, ki je tudi skupno streljala v svoje tarče, vsak po pet strelov. V rezul-
tat se je štel čas teka in število doseženih krogov. Število doseženih krogov so sproti javljali komisiji, ki so jo sestavljali člani Občinske strelske zveze, s toki-voki oddajniki, tako da se je tekmovanje odvijalo brez zastoja in hitro v časovnem razdobju 3 minut.
Na strelišču je bila ekipa, ki je tekmovalcem pripravljala orožjem in municijo, predvsem pa skrbela za varnost. Tudi na cesti, po kateri so tekli tekmovalci, posebej pa na križišču pred mostom, je bila služba za varnost.
Po končanem tekmovanju so bili razglašeni rezultati in podeljeni pokali in značke z letnico ustanovitve strelske družine »Bine Grajzer«.
Dogovorili so se, da bi se naslednjega tekmovanja izvajala vsaj ob začetku šolskega pouka; ko je vreme še toplo. Občinska zveza naj bi to upoštevala pri sestavi tekmovalnega koledarja. Sodelovalo je 37 ekip ali 111 tekmovalcev, med katerimi so bili člani, mladinci, pionirji, pionirke in veterani. Objavljamo prva mesta:
1. mesto člani II. strelske družine »Bine Grajzer« s časom 5,36, 77 krogov;
1. mesto mladinci I. strelsko družine »Železničar« s časom 5,46. 93 krogov;
1. mesto pionirji II. strelske družine »Partizan« s časom 4,30, 96' krogov;
1. mesto pionirke II. strelske družine »B. Grajzer« s časom 6,00,
5 krogov;
1. mesto veterani strelske družine »B. Grajzer« s časom 6,20; 43 krogov.
Pokal strelske družine »Bine Grajzer« je za letos osvojila II. domača ekipa.
Ekspanzija Skogindust-rier - gradnja velike tovarne sulfatne celuloze
Konzorcij štirih norveških les-no-predelovalnih družb bo skupno gradil veliko tovarne sulfatne celuloze na jugovzhodu Norveške (Tofte). Proizvodnja nove tovarne bo letno dosegla 200.00'0 ton do 250.000' ton celuloze, za kar bo potrebnih 1 milij. m3 lesa. Gradnja nove tovarne bo veljala 450 milij. nkr., tovarna pa bo začela obratovati v letu 1978. Zaposlovala bo 450 do 500' oseb in bo nadomestila 7 manjših celuloznih tovarn na tem področju, ki ne odgovarja novi zakonodaji glede onesnaženja okolja.
(Vir:	Financial Times 26471,
23. 9. 1974.)
—(IRŠE DELO
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 3G. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
KADROVSKA SLUŽBA POROČA .
Papirnica
Količevo
V mesecu avgustu so se zaposlili:
Juras Ivan, vnašalec v Hy Stojkovič Djorde, snemalec lepenke Osolnik Miran, delavec v proizvodnji
Mav Branko, električar Andrejka Marko, delavec v proizvodnji
Krušnik Janez, delavec v proizvodnji
Vuk Mato, delavec na transportu Peterka Branko, delavec v proizvodnji
Birk Miroslav, delavec v dodelavi Ajvazi Shaqir, delavec v proizvodnji
Bergant Mirko, strugar Grilj Vojko, strojni ključavničar Gerbec Vinko, strojni ključavničar Hafner Rajko, vodovodni inštalater Urbas Franc, delavec v proizvodnji Jesenšek Srečko, vajenec klepar Jesenšek Janez, vajenec vodov, inštalater
Šraj Vitomir, vajenec električar Golob Ivan, vajenec električar Sare Jože, vajenec strojni ključavničar
Levec Dušan, vajenec vodov, inštalater
Letnar Stane, vajenec paro vodni inštalater
Kotnik Janez, vajenec strojni ključavničar
Smrkolj Silvo, vajenec strojni ključavničar
Pavlič Milan, vajenec strojni ključavničar
Kerč Marjan, vajenec kovinostrugar
Odšli so:
Kaljkovič Rahman, kretničar, sporazumno
Lavrinc Jernej, pazilec sita, samovoljno
Mav Branko, vajenec električar, izučen
Krušnik Janez, delavec v proizvodnji, samovoljno
Tič Milan, strojni ključavničar, odšel v JLA
Grilj Vojko, strojni ključavničar, izučen
Gerbec Vinko, strojni ključavničar, izučen
Bergant Mirko, strugar, izučen
Pavli Mara, preddelavka v dodelavi, upokojena
Poročili so se:
Mav Viktor II se je poročil s Kosirnik Marjeto
Čestitamo!
Rodili so se:
Vilku Mlakarju sin Damjan Jožetu Malu sin Mirko Stefanu Rožiču sin Aleš Zvonimirju Dolencu sin Anton
Čestitamo!
V mesecu septembru so se zaposlili:
Neziri isa, delavec na lesnem prostoru
Milenkovič Ljubiša, delavec na transportu
Tasič Zoran, delavec na transportu
V mesecu septembru so odšli:
Murič Agan, delavec v dodelavi, samovoljno
Stevanovič Čedomir, delavec v bru-silnici, izključen
Brinovec Ivo, skladiščnik, invalid, upokojen
Poročili so se:
Dežman Leopold z Rokavec Viktorijo
Žabnikar Valentin z Orehek Vido Cerar Janez I z Urbanija Ivanko Čestitamo!
Rodili so se:
Francki Jamšek hči Mojca
Čestitamo!
V mesecu aktobru so se zaposlili:
Aleševič Hamdija, del. v proizvodnji
Tutič Ante, delavec v proizvodnji Ramadani Ferat, transportni delavec Pestotnik Anton, delavec v lesobru-silnici
Pantelič Drago, transpontni delavec Rama Xhafer, delavec v proizvodnji Koderman Slavko delavec v proizvodnji
Klopčič Marjan, delavec v dodelavi Flis Rudi, delavec na dvorišču Potokar Matija, pravnik Mihajlovič Zoran, transportni delavec
V mesecu oktobru so odšli:
Cerar Justi, preddelavka, upokojena
Osolnik Miran, delavec v proizvodnji, sporazumno
Urbas Franc, delavec v proizvodnji, samovoljno
Omahna Dušan, delavec v dodelavi, umrl
Ramadani Ferat, delavec na transportu, samovoljno
Guberinič Drago, delavec v KC, samovoljno
Rodili so se:
Jožetu Rožiču sin Boris Vinku Jerasu hči Nataša Francu Gorta sin Samo in hči Simona
Čestitamo!
Papirnica Vevče
Oktober 1974
Prišli:
Stojanovič Vidoje, pospravljalec iz-« meta
Todorikovič Petko, vnašalec Marinovič Josip, vnašalec Zajkeskovič Milan, pospravljalec izmeta
Zupančič Anton, pom. del. v kov. delavnici
Sotošek Blaž, I. pom. pap. stroja Vrbinc Jože, vodja dodel. str. Čenadi Stanislav, pom. vod. fondir-nega str.
Kadunc Marjan, ključavničar I Miljkovič Jovan, vnašalec Hebar Peter, paznik pap. str. Svetek Ivan, pleskar Grigič Simo, pospravljalec izmeta Mavrovič Zdravko, razkladalec surovin
Todorikovič Jon, vnašalec
Odšli:
Mihelič Drago, odšel na lastno željo
Zeneli Murat, odšel v poskusni dobi Jager Ana, odšla na lastno željo Kamnar Franc, umrl Todorikovič Petko, samovoljno zapustil delo
Trepča Hetem, odšel v poskusni dobi
Mavrovič Zdravko, odšel v poskusni dobi
Meserko Bernardka, samovoljno zapustila delo
Poročili so se:
Kocjančič Marjan z Boštjančič Drago
Jakovac Anton s Strah Marinko Skerbinek Danilo dipl. inž. s Seil-nacht Ano
Čestitamo!
Rodili so se:
Petru Stamcarju in Marinki hči Petra
Iliji Manču sin Beno Safetu Jašaragiču hči Samira
Čestitamo!
Križanka za Dan republike