Z občnega
zbora ZB Ljubtjana-Šiška
Uspešno
reševanje
godke pred dobrim četrtsto-letjem, med uradnim delom zbora pa resno razpravljanje o delu občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana-šiška, o dosedanjih uspešnih akci-jah njegovih komisij, o nalo-gah, ki jih bodo morale v prihodnje opraviti razne ko-misije in sekcije pod vod-stvom novega občinskega od-bora ZZB NOV ob tesnem sodelovanju vseh članov. Statistika pripoveduje: Na območju občine Ljub-ljana-šiška živi 5338 članov ZZB NOV, največ izmed njih, to je 2712 članov, je starih do 50 let in nad 60 let starih je 785 članov. V družbeno-poli-tičnih organizacijah aktivno sodeluje 70 odstotkov članov. Vse dosedanje delo občin-ske zveze združenja borcev je potekalo v devetih odbo-rovih komisijah plodno in z dokajšnjo mero preudarno-sti. Tako so na tem občnem zboru lahko zabeležili konti-nuirano delo vseh komisij s pospešenim tempom, le ko-misija za socialno-zdravstve-na vprašanja in za stanovanj-ske zadeve iz objektivnih razlogov, ki so nasploh zna-čilni za vso našo skupnost, nista izpolnili delovnega pla-na tako, kot sta želeli. Se vedno je vrsta nerešenih sta-
V naši občini živi približno 5338 članov ZB. Med njimi jih ima 2500 priznano poseb-no delovno dobo z dvojnim štetjem let. Pred letom 1960 je bilo število teh borcev skoraj za polovico manjše, toda s pripojitvijo organiza-cij v šentvidu in Medvodah se je povečalo. To število stalno raste zaradi doselje-vanja na naše območje, in problemov, ki jih mora reše-vati občinska skupščina, je zato vedno več.
Eno osnovnih vprašanj, ki jih je treba rešiti v okviru te problematike, je dodelitev stanovanj. Število prosilcev še ne upada in za skupnost so to velike obveznosti. Pri tem je treba upoštevati tudi izvajanje gospodarske refor-me in sistematično reševanje dodeljevanja stanovanj bor-cem.
Od Ieta 1961 do danes je bilo borcem na področju na-še občine dodeljenih 177 sta-novanj. Nerešenih prošenj imamo trenutno 98. Reševa-nje stanovanjskega vpraša-nja je postalo lani še težje, ker so se zvišale cene stano-vanj. Leta 1966 so se spreme-nili tudi pogoji za financira-nje. Odpravili smo sklade za zidanje     stanovanjskih    hiš,
kreditiranje pa je prešlo na banke. Posledica tega je bila, da je morala za vse začete gradnje občina prispevati kar 83 % namesto prejšnjih 50 % kupne cene, banke pa samo 17 %. Vsota, ki jo je občina namenila za reševanje stano-vanjskega vprašanja borcev v letih 1961—1967, znaša 9,716.616 novih dinarjev.
Stanovanjsko vprašanje smo v letu 1967 reševali tudi s tem, da so bili borci delno oproščeni plačila komunal-nega prispevka, če so začeli graditi individualno. To po-meni tudi znatno pomoč, ker so prihranjeni denar iz kredi-tov lahko namenili samo gradnji. Obstaja ševrstadru-gih načinov za reševanje tega vprašanja, kot npr. dode-litev stanovanj, izpraznjenih zaradi smrti ali odselitev, kar pa pride v poštev le v najnujnejših primerih. V ve-liko pomoč so tudi sredstva iz dela vplačanih pokojnin »Sklada republiške skupnosti socialnega zavarovanja de-lavcev SRS za reševanje sta-novanjskih potreb upokojen-cev in invalidov«. Ta sklad je v letu 1967 dodelil prosilcem pod ugodnimi pogoji kredit, v višini 524.500 novih dinar-jev za adaptacije in gradnjo novih stanovanj.
To je zgovoren dokaz, da je naša občina uporabila vse možnosti, da bi rešila in omi-lila čim več problemov s tega področja. V ta namen ni bilo porabljenih nič manj kot mi-lijarda starih dinarjev, kar pomeni konkretno 177 stano-vanj, v katera so se vselili borci, za izplačila priznaval-nin, sredstva za zdravljenje, dijaške pomoči itd.
Naslednja dejavnost refe-rata za dejavnost borcev NOV je dodeljevanje prizna-valnin, ki pomenijo določeno obliko priznanja borcem NOV in družbeno pomoč za lažje urejanje njihovih mate-rialnih problemov. Priznaval-niho dodeljujejo na podlagi sprejetih odlokov oziroma pravilnikov o družbeni skrbi za udeležence NOV in njiho-ve družine, tj. za osebe s pre-jemki, ki jim ne zagotavljajo ustreznih življenjskih raz-mer. Povprečna priznavalni-na se je morala zviševati iz leta v leto in z njo vred tudi število upravičencev. V letu 1964 jih je bilo le 71, Iani pa že 157 ali za 120% več, toda zvišanje povprečne priznaval-nine ni preseglo 70 %. Naj-nižji znesek priznavalnine znaša 100 novih dinarjev, najvišji pa 400. Pri dodelje-vanju so bili upoštevani cen-zusi glede na število družin-skih članov in višino meseč-nih prejemkov.
Na občnem zboru se je po-novno postavilo vprašanjeza-poslitve in primerne name-stitve na delovna mesta ti-stih borcev, ki so upokojeni, so pa še vedno sposobni opravljati določena dela v proizvodnji. Gre namreč za večkrat deklarirano željo oziroma zahtevo po aktiv-nem vključevanju borcev v družbeno življenje pod ugod-nejšimi pogoji, kot so bili doslej, po drugi strani pa za to, da bi se družba nasploh bolj angažirala za obravna-vanje široke palete borčev-skih vprašanj.