Knjiga Slovenska T XYIIL veku. XXXVIII. mihael Hofman, r. v Ljubljani 1. 1755, katehet v Kranju, korar v Novem Mestu, prefekt ondašnje gimnazije, po začasno odpravljenem korarskem zboru živel v pokoju v Kranju, v Lahovčah, u. v Ljubljani 1. sept. 1826. Njegova je knjižica: a) Viža sveto Mašo slišati inu druge Molitve. V Lublani. Utisnenu per J. Fr. Egerju, 1791. 12. 80 str. Mej molitvami je pesem pri sv. maši. Na koncu: BTa rezložena molituv: Oče naš, katira se posebnu ob Nedglih moliti, ali spremišluvati zna. — Kader tebi ena ali druga resnyca bol k' sercu gr§de, tok se v tisti kaj dalej gori derži. Ny potr§ba use zmoliti, se zna tudi le ena sama prošna uzeti, koker tebi čass, inu ajfer da. Bolši je malu, inu dobru, koker pa veliku, inu slabu moliti (str. 50)." V) Življenje Svetnikov . . Sp. Franc Veriti I-IV. Bukve 1. 1828 — 29. — Hodil je Hoffmann pri Jezuitih v šolo, prebiral v Novomeški samostanski bukvarnici življenje svetnikov, spisal veliko zgodb in naukov učenih mož, kar je porabil Veriti, česar v predgovoru hvalno omenja. c) Eksercicije, to je Nauki in premišljevanja od nar imenitniših resnic svete vere. Spisal ranjki častitljivi gospod Mihael Hofman, nekdajni korar v' Novim Mestu. Nat. J. Blaznik, 1839. 8. XV. 277. Spravil na svetlo Janez Ciglar (Ziegler vid. Predgovor). XXXIX. Juri Zelenko t. j. Mihael Zagajšek, r. 1. 1739 za Gajem v Ponkvi, mašnik 1. 1765, župnik na Kalobji, u. 9. maja 1827 in pokopan v spodnji Svetni (v Zaveršah). nSlovenci so svoje dni malo kaj brati znali . . Ni bilo pa tudi knig Slovenskih . . Ta duhovska pušava je vsakiga domoJjuba v serce bolela; tudi rajniga Zagajšeka. Lotijo se slavniga dela, ino spišejo pervi na Štajerskim pismenost ali gramatiko nemško slovensko, po kateri se lehko Nemci Slovenšine, Slovenci pa Nemšine naučijo. Natisnil njo je v Celi 1791 Franc Jenko. Ime so preminili, inu Jurj Zelenko imenovali. Naj si je ravno to delo le pervina — ne popolnama bilo, vender za toliko več velja, za kolikor manj so v svoji samoti ino pa v začetki slovenskiga slovstva prijatel pomoči irael. — Tudi slovensko nemški besednik ali slovar so spisali, veliko pol noči prebedeli težko delo dogotovit. Ali ravno so rajni Valentin Vodnik svoj besednik oznanili, ino tako je obdveh možev delo zaostalo. Poznej so svoj rokopis nekimu rodoljubu v Cele poslali, ki ga je ne le jim, ampak tudi nam zapravil. Velika škoda je to, katiro 23* so rajni sami ožalvali rekoč, de je bilo velik besed nabranih, ki so poznej iz med ljudi izgiiiile ino pozabile se. Tudi molitvine bukvice, slovensko vertnarijo, keršansko djanstvo ino abecednik so spisali, kar pa ni na svetlo prišlo, ter so te spise le za svojo rabo imeli (Drobtince 1849. str. 91—99. Slomšek).1* Naslov tej knjigi in nekoliko vsebine je: Slovennska Grammatika oder Georg Sellenko's Wendische Sprachlehre in deutsch u. wendischen Vortrag, mittels welcher sowohl der Deutsche als der Wendische auf die leichteste Art diese Sprache regelrichtig zu reden u. zu schreiben von selbsten erlernen kann. Zilli, mit Fr. Jos. Jenko'schen Schriften. 1791. 8. 349 S. Napelluvannje. Ta grammatika, alli tu Srekliviše je taista vučennost, katera vučy te besede ene sreke (einer Sprache) prov' isrekati, brati, v'kupstaviti, inu pisati . . Tu slovennsku Srekliviše imma rav'nnu drugim Sreklivišam ennaku 5 Rasdellov, namreč: 1. To Pravosreknost, 2. Glasamirryo, 3. Besedeveidnost, 4. Besedeslošnost, 5. Pravopisnost. . . Nekatere Varstiše (Regeln) sa brannje. Od klukk tigabesedniga savyanja (Von Akzenten) . . Beseda immennska, namestna, časna, sredliva, pred-, zrav'nn-, v*Djes-, vesliva besseda. Parva stava (Erstes Kapitel). Ta rodinska beseda (das Geschlechtswort) ny taku potrebna per slovenncah, kokar per nenicah. — Iz'hod čigavav'c, pomilluvav'c, perstannuvav'c, sdrušuvav'c. Pregybalše (Abanderung). Vunv'setk (Ausnahme.) Savančuvannje (Anmerkung). I. Ti gospod; ti pastir. II. Ta duša; ta klopp. III. Tu vinu; tu sarce; tu tellu. Perstav'live besede (Bey\vorter). Jest, ti, on. Tu prehodiše (Die Abwandlung) I. baram; II. berrem; III. vučim. Ta pokasajoča viša (anzeigende Art) tiga pričniga časa; nenamirrjena (unbestimmte); lešijoča (supinura, Lagewort). Od tih korrenninskih besed, inu odrastenja tih odrastikov, inu tih v'kuppisstav'lenih besed ... Iše pomenny en kraj, inu bode od tih časnih besed semkai naretu, kokar: svietuvalše Rathhaufs; wojuvalše, sberralše. Od tih immermskih besed, kokar: tarniše Dorngebiisch: starniše Stoppelacker; duhov'niše Kloster; besediše "VVorterbuch; besedniše Horsal; merov'liše Ameishaufen . . . Te negotove rodovine, kokar: tu sarce, tu dellu, tu meStvu das Priesterthum, tu duhov'stvu die Klerisey.. arrečim verursache . . jest bodem ich werde, jest wodem ich steche . . smišlav'c Poet. Jessen der Eschbaum, jesen der Herbst. Wogatti die Reichen, wogati folgea; kossim mittagmalen, kosim mahen . . Ti dov'gi potesaj all koinnia; ti potesaj iz sgornoi pikoi; dvoinna pika; ta skleppliva pika, tu noter saklennlivu snamje, tu gorsav'pyejoču, spremislivu, odsekklivu itd. — BIs pet fvirkov — is tiga odpellanja, is te ennaklivosti, is te neennaklivošti, is te zharkov' fastoppnosti, is te potrebnosti tiga raflozbeDJa —, kokar korrenninskih varstish all regelz se fna zellu zhistu dollv'seti, da mare tedei ena dobra Grammatika all §reklivishe, inu ne tu splohlivu govorrjennje tih ludy ta rav'nnalza (die Richtschnur) tak dobru tiga pisanja, kokar govorjenja biti (str. 335)" nDa der Verfasser die Gramraatik seinen lieben Landsleuten, den Bewohnern Untersteiermarks, widmet, und diese von jeher Winden (Slovenci) genannt werden, so ist es sonderbar, dass er sie im J. 1791 Wenden nennt. Seine Sprachlehre ist der erste, freilich sehr ungeschickte Versuch, die slowenische Gramraatik in slowenischer Sprache vorzutragen. Im Gebrauche des f, s, fh, sh ist die Gratnmatik Pater-Markusisch, sonst aber noch unkritischer als das Vorbild. Kopitar sagt: Sellenko ist unter aller Kritik. Ubrigens scheint das Buch gar keinen Einfluss gehabt zu haben. Kop. XLIV. Dobrowsky's Slovanka I. 185 (Šaf. 56)." XL. Janez Groličnik, roj. v Mozirju 31. jan. 1737, u. župnik v Grižah (Greis) 9. marca 1807. Dal je na svetlo: Antona Janšaja Cessarskiga čebellarja Popolnoma Podvučenje za vsse čebellarje. Na kaj za eno vižo taisti od svojeh čebell brez tega, de bi nje podirali al pa morili 1. En bogateiši Dobiček, koker dosehmalu, lohku sadobijo? 2. Vender vsse Čebelle per šiulejnji, inu dobri Močy ohranijo. 3. Usakateri Pain Čebell da svoje snierti lohku uživajo, inu še svojira Erbam sapustijo. Na mnogo ProŠDJo iz Nemškiga, na Kraynsku prestavlenu, inu z' nekaterim Pomerkvajnani pogrniranu. Od Joannesa Golitschnika, Fajmoštra v' Griži na Štajerskim. V Celli, Utissnenu, inu se najde per Fr. Jos. Jenko. 1792. 8. 200. — Na razgled bodi nekoliko iz Predgovora: »Anton Janša en Kraync, inu scer iz Gorenske strani je skuz svojo čebellarsko sastopnost tok deleč peršov, de je na Cessarsku Povejle v' Dunaiskimu Mestu za vsse Cebellarje očitno šollo deršov, je tudi pred svojiin čebelluakam v' Dianju iskasov, de je ress, kar je z Jezikam vučiv; kar je pa iz Bessedo vučiv, inu v Diajuju iskazov, je skuz Blaža Kumerdeja sedajniga Krais-Kommissarja v Celi n Nemskimu Jeziku v lete Bukuvce ukup postavov, inu na Svetlobo dav, jest sem pa taiste h' tvojmu Nucu na Kraynski Jezik preobernov . . . Še enkrat te prossim, z dobrim Preiniselkam lete Bukuvce večkrat preberi, inu kar bodeš pa v taistih od spodej v Pomerkvajnju nešov, leto sim jest iz mojga skušainja sraunu postavov, satu, kir sim nešov, de per Čebellah taistu dobru sturi. Zdrav bodi. Prestaulavic. (Gl. Šaf. 94. 95. Spomenik 1. 1883: Anton Janša, slavni Kranjski čebelar, sp. J. Navratil, str. 139 —166). XLI. Andrej Reja, roj. 22. okt. 1752 v Kormožu na Goriškem, mašnik 1. 1775, kaplan v Zibiki, pii sv. Štefanu, v Šmarji, pri Novicerkvi, župnik v Zibiki, dekan v Šmarji, župnik pri sv. Petru blizo Sotle, kjer je u. 26. sept. 1830. Poslovenil je: Keršanskiga Navuka Izlagaine po u' cesarskih deželah naprei pissanim Katechismussi u' Latinskirmi vundanu. Od V. C. V. G. Jožefa Jacomina, S. P. Doct. Višiga Faimastra, inu Dechanta per Novi Cirkvi na spodnim Stajerskim prestaulenu v' slovenski Jezik od Andrea Reya, Faimastra u Zibki na spodnim Stayerskim. I. Bukue. Lublana. Nat. in zal. Andr. Gafsler. 1801. 8. 308. — II. Buk. 284. — Besedo naj kaže na pr.: Opomineyne na Ludstvu. Kdu bo zadost to milost Boga Očeta ussigainogočniga pruti nam zapopadu, inu molu? On je nam suoiga lubezniviga Syna Jezusa Cbristusa Gospuda našiga na ta sveit posslou, de bi on bju vess človeski Rod od tiga nassrečniga pogublejna iz suojo Lastno krivjo odrežu, tiga pak najsgruntana dobruta ni samuč u' negovim Terplejnu, inu nar britkejši smert obstala, ampak tudi u timu, de bi on bju Viro inu to Cirku suojo Nevesto na enimu nar bol terdnimu, inu nepremagnimu Gruntu gorivssigou: De, koker govori ta Apostel S. Paul na Ephes. na 4. Post. 14. v. ne bomo več koker otroci, katiri plavajo, inu de se ne pustimo okuli goniti skusi usaki veter tiga vuka po hudobi tih ludy, po golufy skatiro nass očjo u' smoto sapelati: Zatorey je on nam svoj večni Navuk, katiriga je on na timu sveitu iz bessedo, inu isgledam syau, u' pressvetih Evangelnah sapustu itd." -- nAuslegung des Katechismus in Fragen u. Antworten; sprachlich schlecht (Šaf. 119)." — Andrej žlahnik od (de) Reja so, če ravno na pol Lah, Jakominov mnogo hvalen katehizm v domačem jeziku Slovencom dali . . . Slovenska beseda v tih koristnih bukvah, če ravno še ne otesana, je za tisto dobo razumevna in prijetna, ter kaže moža močnega duha in zdrave besede, ktiri ne zaostane v omiki ljudstva, pa se tudi no prehiti in svojirn poslušavcom nerazumeven ne postane, kakor se rada sedajnim prehitrežem godi (Slomšek v Drobtinc. 1857 str. 123—151)". 10. Razun knjig po znanih pisalcili priobčenih je konec pričujočega stoletja tiskalo se več bukev, kterih je treba bilo slovenskim ljudem všoli in cerkvi, pa tudi doma, brez imena, kterih mnoge so se nahajale sim ter tje po bogoljubnih hišah v prvi polovici sedanjega veka. Namembo in veljavo svojo razodevajo — nektere tudi znanih pisateljev — vže dokaj po samih naslovih na pr.: a) Pratika (Bauernkalender), ki izhaja od 1. 1726 v Ljubljani pri raznih tiskarjih v 32° ter se navadno ne pogreša v nobeni kmečki hiši. — b) Pot svetiga križa, pervu v Laškim . . potler Nemšku zdej pak Krainsku . . v Lublani 1753 . . v Celovcu . . v Celli itd. večkrat z mnogoterimi pristavki ali molitvami. — c) Catechismus . . Petra Canisiusa iz Tovarštva Jezusoviga k špoganiu vsih Gospudou Faimaštrou, Duhounih oskerbnikou, vučenikou: tudi otrok inu starišou, Bratou iuu Sester Biatoušine Keršanskiga nauka. Četerteč v' druk dane inu pobulšane v Lubl. Eger. 1766. 12. 216. - d) Ta srečna inu nesrečna večnost v' ti frey voli tiga človeka . . od P. J. Mana . . I. 1768. II. 1796. III. 1803. 8. str. 1—60. Čuvaj te duše, kateri njo budi k' enimo brumnimo živlenju. 61—80. Premišluvanja na vsaki dan tega Tedna od teh nar Poglavitniših Navukov našiga Mojstra Jezusa Christusa. Iz Nemškiga na Krajnski jezik prestavlena, Hobn. 1—47 str. — e) Hitra inu glatka Pot pruti Nebessam . . v Mahrburgi. 1770. 12. 301. IV. v' Lublani. 1783 (Jezič. 28. 29. Šaf. 133. 134.) — f) Pet sveteh petkov mesca sušca itd. Živlenje s. Isidora kmeta inu s. Nothburge dekle. Lubl. 1774. Kratki zapopadek iz popissovanja živlenja . . v štivilu teh izveličanih . . Bernarda od Offida . . Lubl. 1796. Ena lepa . . historia od . . svete Grafnie Genofefe 1774—1818. V Krainju . . v Celli itd. — g) Keršanski navuk za te majhine . . . k' obhaylu . . Lubl. 1777. — h) Pesme k-tem opravili te svete Meše s-toj pesmoj pred Predgoj, iz Nemškega na Slovensko prestavlene za Fare Optuiske Dehantie. V-Graci, pri Fr. Ant. Royeri 1783. 8. 78. — i) Dobru Opomineine na Bounike . . nemški od Jacoba Prennerja . . prestavlenu na slovenski govor od eniga slovenskiga Faimeštra. V Cellu 1787. Jenko. 12. 151. — k) Abecedika ali Plateltof za tiste, katiri se (otte. očo) hočejo Krajnsku brati (iz fundamenta, iz začetka) vučiti. Lubl. 1789 —1808. V Gelouci 1790. Szlovenszki Abeczedar za deczo. Posonii . . 1793—5 (Šaf. 49. 50). — l) Lysti inu evangelia (evangelji) .. Berila, listi in evangelji . . Sveti postni evangeljum. . . v Lublani . . v Celovcu . . 1792—1817. — m) Te dober dušni pastir per svojemu kmetevskemu ali purovskemu bouniku inu voierječemu kristianu. V Celouci 1795. 8. 72. — n) Zvesto popisanje hrupa, katerimu je Francozki Poslanik skuzi vunobešenje eniga trifarbniga bandera 13. mali Travna na Duneji perložnost dal. Od eniga Samovida. 1798. 8. 15. — Turskiga Cara Vojskna Napoved Francozam, katiro je 12. Kimovca 1798 vsim unajnim rainistram v Constantinopli poslal. 6 listov (Lublanske Novice 1. 1798 v pristavku). — o) To je tapravi inu tacieli Colemone-Žegen, kateri je biv vkeleranje (d. i. zu Koln am Rhein) taprvevo bart vdrukan vtam lete 1321 (sic), noi v latinščei šprachi vnkei dan, potam pa na nemško, sedei pa ta prvvo bart na sovenjo nonovo kvhan inu frišno pačan. s. 1. et a. (Gedruckt in Karnten um 1800 ff) 12°. 283 S. -Gebete, Beschworungen, Anweisungen zum Schatzgraben, gestohlene Sachen zuriickzubekommen u. s. w. Ein Seitenstiick zu der oben angefiihrten Duhouna branua, ebenfalls im Karntnerischen Bauerndialekt und voll des crassesten Aberglaubens. Colemone ist eine Verhunzung von Kolnian oder Koloman. Die Landleute nennen das Buch Svetiga Kolomana Shegen (Šaf. 144. Jezič. 28)." — p) Sveti Križovi pot, toje premišluvanje terplenja Jezusa Kristusa, iz Svetiga Pisma napravlenu. V Lubl. Retzer. 1808. — r) Cirkounu leitu . . Franc Xav. Goriuppa. Labac. Impensis J. G. Licht bibliopolae a. 1806 — brez latinske posvete s slov. predgovorom v začetku, sicer nespreminjeno (Jezič. XI. str. 35) itd. itd. XLII. Vincenc H.eni, doktor in učenik zdravništva v Ljubljani. .Lublanske Novice" Vodnikove imajo 1. 1798 na koncu privezano knjižico: Nauk odkoze stavlenja Vincenca Kern Doktorja ranocglenja, uda zdravilske šole na Duneji, cesarskiga učenika raaocelnistva v Lublani. Eger. 1799. 8. str. 16. — Po geslu: Mej dvema hudima se majnši zbere — pravi V. Kern v predgovoru: ffNa cesti proti sreči, kamer vse hiti, je zdravje perva stopna. — Bolni život ni srečen, tedaj ga moremo per zdravji obraniti. — Bolezen, katira mladost podjeda, je narhujši, ona vse perhodno živlenje v' nadloge pogrezne, inu svojo škodlivost na posledne rodove zaseje. Med več drugemi boleznami kozg, kakor dereč potok, mladi zarod podkopujejo, inu k' pogrebi nosio; katiri imajo srečo, jeh prestati, dostikrat tavajo okoli, kakor s§nce; inu kadar doživg svoj veliki konec, druge roditi, so njih otroki inlarii sivci, inu nečist zvirk telesneh bolezni. — Koz§ Stavlenje — je skušena pomoč, t§ strašne sledove odverniti itd." .\MII. P. Dismas a S. JEiisabetha Carn. Schischkanus, alias Joseph Sakotneck vocatus anno 21. aetat. Augustinianum Excaleeaturu induit, et Strehlae in Silesia concionator, ac Curatus in Brausse + 1793, collegit ruri in plebe antiquissimas Carniolicas cautilenas: a) Od Pegama, quam Lienhart in gennanicuni atque in suum lib. Blumen aus Krain transtulit. b) Od Jurja Kobila. c) Od Krayla Mathiasha. d) Od lipe na staremu tergu. e) Od lepe Vide: Lubček se na rajsho spravla (Bibl. Carn. 16)." XLIV. Pavel K.nobel (ein Schulmeister, iiber dessen Leben weitere Nachrichten fehlen.. Weltliche, meist sehr trivialeLieder .. Šaf. 35,83.): Štiri pare kratkočasnih Novih Pesmi, Od Paula Knobelna skovane, — Inu Kraincam za spomin dane. 1. Od podzeinelskih jabuk. 2. Od per ... 3. Ta zbožani Bogatec. 4. Taistim, kateri se ptuyh žen deiležni sture. 5. Taistim ženam, katere niso z' enim možam zadovolne. 6. Nova Krama. 7. Jamnmje enga zastarenga iuu zaerjavenga dekliča. 8. Za pustni dan. Pervič vun dane. V Kraini, per Ignac Kremšari 1801. 8. 40. — Čuden cvet, a bridka svedočba omiki ravno minulega stoletja. V dokaz bodi na pr. iz nNove Krame": nPejte vsi v mojo štacuno — Jest ymam — Vsih sort frišno krarao čudno, — Vse prodam: Nove bukve, nove navke, — Čudno prostost, teške davke — Tamni dan: Novo kmetovsko gospodo — Nemšo smet . . Tamne cerkve, svitle kehe . . Čudno zmes . . Nove šole, nove grehe, novi ples . . Gnile plesnive Divice . . Nov brevir . . Ženitve brez vse poroke vmislene . . Nove vere jen bogove . . Brurnne poštene sliparje . . Smerdlive nagelne . . V petk nedelo, postne plese . . V židi vovk, oslovske všese . . novo čast . . Bom dal dober kup na vero, -- Dobro vago, dobro mero — Vse na leu!" — Po vsej pravici znači jih Vodnik: Bukve jis KrajnaNikar nezdeli ga Polne drekajna:Pusti mu celiga!