AN MALES • Ser. hist. nat. • 11 • 2001 ■ 2 (25) izvirni znanstveni članek UDK 598.2:556.538(497.4) prejeto: 2. 10. 2001 NEKAJ ZNAČILNOSTI AViFAVNE PIVSKIH JEZER Davorin TOME Nacionalni inštitut za biologijo, St-1000 Ljubljana, Večna pot 111 E-maiL davorin.tome@uoi-ij.iii IZVLEČEK Prispevek opisuje avifavno šestih pivških jezer. Zaradi presihajočega značaja jezer na tem območju najdemo predvsem vrste, ki so značilne za kulturno krajino Za gnezditev ptic sta pomembni le Petelinjsko in PaiSko jezero Čeprav število gnezdečih parov posameznih visi ni veliko, so gnezdilveric gostote pisane penice (Sylvia nisoria), rjavega srakoperja (Lantus coliurio) in velikega stmada (Miliaria calanrjra) med najvišjimi v Sloveniji. Visoke gostote dosegajo tudi prepelica (Coturnix coturnix), kosec (Crex crexj in rjava penica (Sylvia communis). Obe jezeri sta lahko referenčni območji za izračune potencialne velikosti populacij ptic v kulturni krajini notranjskega dela Slovenija Ključne besede: pivška presihajoča jezera, avifavna ALCUNE CARATTERISTICHE DELL'AVIFAUNA DEl LAGIII DI PIVKA SINTFSI L'articolo descrive l'avifauna dei sei laghi di Pivka. A c ausa del periódico dissecamento di tali laghi.. nell'area troviamo sopraitutto specie caratteristiche del paesaggio cultúrale. Per gli uccelli in periodo di nidificazione sono particolarmente importan'! i laghi di Pete!inje e PalCje. Sebbene il numero di coppie r.idificanti di ogni singóla specie non sia alto, le densitü di nidificazione della bigia padovana (Sylvia nisoria). dell'averla piccola (Lanius collurio) e dello suillozZG (Milaria calandra) sono ira le piu alte in Slovenia. Presentano vahri alti di densitá anche la quaglia (Coturnix coturníx) il re di quaglie (Crex crex) e la sterpazzota (Sylvia communis). üntrambi i laghi possono venir considerad stazioni di riferimento per i! calcóla della grandezza potenziale de fie popolazioni di uccelli nel paesaggio culttirale delta regione interna della Slovenia. Parole chiave: iaghi intermittenti d; Pivka, avifauna 271 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Davorti TOME: NEKAJ ZNAČILNOSTI AVIfAVNt PIVŠKIH IEZEK, ??!-2/6 UVOD O pticah pivških jezer do sedaj ni bilo veliko napisanega. V 100 številkah ornitološke revije Acrocephalus obstoja le en zapis (Krneči & Rižnar, 19955. Razlog za skope podatke je v dolgoletni nedostopnosti terena (svojčas je bilo tu zaprto vojaško območje) in v dejstvu, da presihajoča jezera za vodne in močvirske ptice niso preveč vabljiva. Zaradi neredne vodnatosti v jezerih ni večjih vodnih živali, predvsem rib - hrane za številne vodne in močvirne vrste ptic, ki jih je v Sloveniji po nekaterih ocenah prek 50 vrst (Gregori, 1995). Ravno vodne in močvirne vrste pa so med opazovalci najbolj priljubljena tarča (Tome, 2000). Drugače je s pticami, ki niso ozko vezane na vodo. Pivška polja zaradi poplavljanja niso primerna za intenzivno gospodarjenje, kar je (ahko močan magnet pred- vsem za ptice kulturne krajine. Namen raziskave je bil napraviti kvantitativne popise prezimovalcev in gnez-dilcev ter s primerjavo rezultatov z rezultati iz podobnih območij ugotoviti, kakšen je avifavnistični pomen tega območja Z3 Slovenijo. MATERIAL IN METODE Opis območja Pivška jezera sestavlja 13 presihajočih vodnih teles, ki pripadajo sistemu kraške Ljubljanice (SS. 1). Na vzhodnem robu Pivške doline se nizajo v smeri S-J. Zapolnjena so le ob visokih vodah, sicer so suha, poraščena s travo. Največji sta Palško (125 ha) in Pe-telinjsko (55 ha) jezero, v katerih se voda zadržuje od nekaj do 6 mesecev na leto. Palško jezero je do polovice n v i «i j i p. * \ v, ">i h s' Peteiinjsko j. iS, SELCI7 «SLOVENSKA VAS ti SI. i1. \\ \ PIVKA frx\ 11 \\ i TRNJE i j/ >> PALCJB Drskovškoj. ^ malo veliko N > DRSKOVŠE ' ^veliko malo Zagorsko j. Fig. J: Pivka lakes. SI. 1: Pivška jezera. 272 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) Oivoiin TOME: NGKAI ZNAČILNOSTI AW AVIS S PIVŠKIH JFJER. 271-27& preraščeno z mozaično grmovno-travniško vegetacijo, {Irug3 polovica so travniki. Na Petelinjskem jezeru so samo travniki. Druga obravnavana jezera so bila še: Veliko Drskovško jezero (16,5 ha), Malo Drskovško jezero (4 ha), Veliko Zagorsko jezero (4 ha) in Maio Zagorsko jezero (cca 2 ha) (geografske, varstvene in nekatere biološke podatke glej: Gorkič et al., 1996). V poletnem času daje jezerom pečat ekstenzivno gospodarjenje s travniki. Njiv ni, s košnjo lastniki večinoma začnejo ob koncu maja, nekaterih površin ne pokosijo vse do avgusta. Nekaj manjših površin ne kosijo več in se že zaraščajo z lesno vegetacijo. Nekaj je tudi pašnikov. Metode dela Ptice sem popisoval v jesensko-zimskem in pomladnem del;; leta. Vrste sen- določal po petju in z optičnimi pripomočki (8x24, 30x60). V gnezditvenem času sem štel pojoče samce (en samec je en gnezdeči par) po metodi popolnega Štetja na površini. Ker so vrednosti pri tej metodi običajno nekoliko podcenjene, podajam število gnezdečih parov kot rang, pri katerem je spodnja vrednost število preštetih osebkov, zgornja pa ista vrednost povečana za 20%. Pozimi sem ptice popisoval prek celega dneva, spomladi pa le v jutranjih in večernih urah (od sončnega vzhoda do i Oh in od 17h do sončnega zahoda). Ogroženost vrst podajam po seznamu ogroženih gnezdi ik Slovenije (Bračko et a/., 1994). Za pornoč pri vrednotenju popisov ptic pivških jezer sem kvantitativno popisal lud-: gnezdilce v bližnji Pivški dolini Popise sem napravi! po metodi transekta z dvema pasovoma, od katerih je notranji meril v širino 100 m. Transekt je potekal med vasema Selce in Trnje (dolžina 3500 m), v eno stran po mešani travniško-grmovni krajin:, na drugo pa pretežno po (ravnikih. Transekta sta bila med seboj oddaljena najmanj 200 m. Pri vrstah, kjer sem preštet najmanj 5 osebkov, sem gostoto izračuna! po metodi larvinen & Vaisanen (1975), pri mam pogostih pa sem preračunal gostoto na podlagi števila osebkov, opaženih samo v notranjem pasu. REZULTATI leren sem pregledal šesLkrat: 26 ¡0 1999, 14. 12 1999, 20. 1. 2000, 19. 4. 2000, 25. S. 2000 in 1. 6. 2000. Popise v Pivški dolini sem napravi! 26. 4. 2000 in 1. 6. 2000. V zimskem obdobju sem na območju jezer odkiil 20 vrst ptic (Tab. I), med katerimi se jih ie 13 zadrževalo v okoliških gozdovih, ena pa je območje preletela. Kljub temu, da so bila 14. 12. 1999 vsa jezera razen Malega Zagorskega pod vodo, so se vodne ptice zadrževale le na Petelinjskem, in sicer mlakarice (Anas platy-rhynchos). Ob januarskem pregledu so bile v>e vodne površine zamrznjene. Tab. 1: Seznam ptic na pivških jezerih pozimi. Legenda: ST - največje število osebkov, opaženih ob enem obisku, x - ni podatka o njihovem številu; ST - vrsta opažena ob vseh obiskih (x); Of - vrsta opažena samo v okolici jezer (x), vrsta jezera preletela (L). Table 1: The list of birds of Pivka lakes in winter. Legend: ŠT - greatest number of individuals observed during a single visit, x - no data as to the species abundance; ST - species observed during every visit (x); Of -species observed only in the surroundings of the lakes (x), species observed only in flight over the lakes (L). Rod/Cenus Vrsta/Species ST ST O} Anas piatyrhynchos 40 Orcus cyaneus 1 Falco tinnunculus 1 Eríthacus rubecuta X X X Turdus merula X X X Turdus pilaris 10 X Turdus iliacas 1 Parus palustris X X X Parus cristatus X X X Parus ater X X X Parus caerulea S X X X Parus major X X X Sitta europaea X X X Laníos excub/for 1 Ca rru 1 us glandarius X X X Corvus corax 2 L Fringilla coelebs X X X Chloris chloris X X X Pytrhula pytrhula X X X Coccothraustes coccothraustes X X X V gnezditvenem času sem na jezerih odkril 33 vrst ptic (Tab. 2). Od tega jih je 11 gnezdilo prav na jezerih, 16 v okolici in so na jezeru le nabirale hrano, pet pa jih je bilo na preletu ali na klatenju. Status hribskega Škrjanca je ostal nerazjasnjen. Med gnezdilci z jezera jih je bilo sedem (64%) z rdečega seznama. Na Palškem jezeru so dosegale visoke gnezditvene gostote prepelica (Coturnix cotumix), pisana penica (Sylvia nisoria).. rjava penica (5. communisj, veliki strnad (Miliaria calandra) in rjavi srakoper (Lanius collurio; Tab. 3). Slednja sta dosegla visoko gostoto tudi na Petelinjskem jezeru. Veliko gostoto na razmeroma majhni površini Palškega jezera lahko pripišemo ¡udi koscu (Crex crex), medtem ko repaljščica (Saxícola rubetra) na jezerih ni gnezdila. 273 ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) " Oavwin TOME. HE KAJ ZNAČILNOSTI AVIFAVNi PIVŠKIH ICZtK I Tab. 2: Kvantitativni seznam gnezdilcev pivških jezer: RS - vrsta je na rdečem seznamu kot: F. - ogrožena, V -ranljiva, R - redka, NK - premalo znana vrsta. Okrajšave imen jezer: Dma - Drskoviko malo jezero, Dve -Drskovško veliko jezero, PA - Palško jezero, PE - Petelinjsko jezero, Zma - Zagorsko malo jezero, Zve - Zagorsko veliko jezero. SKg - ocena skupnega števila gnezdečih parov: x - vrsta gnezdi v okolici, na jezerih se le prehranjuje, * - vrsta opažena na jezerih, a tam ni gnezdila. Tab. 2: Quantitative list of the birds of Pivka lakes: RS - species appears on the Red List as: E ■ endangered, V -vulnerable, R - rare, NK ■ not sufficiently known. Abbreviations of the lakes: Dma - Drskovško malo jezero, Dve -Drskovško veliko jezero, PA - Palško jezero, PE ■ Petelinjsko jezero, Zma - Zagorsko malo jezero, Zve - Zagorsko veliko jezeru. SKg • estimated total number of breeding pairs: x - specie s breeding in the vicinity and merely feeding un the lakes, * - species observed on the lakes, but did not breed there. Rod/f¡enus Vrsta/Snecips RS OMa DVe PA PE ZMa ZVe Circus a eruginosas NK 1 * Co tu mix coturnix V 8-10 Crex crex E 4-6 1-2 Cuculus canorus *> )ynx taquilla V X Pirus canus V X Dendrocopos m/'or X X Lull ufa arbórea E 2* T* Alauda arvensis R 10-12 10-12 Anthus trivialis X 3-4 2-3 X Anthus spinoletta 4' Erithacits rubecula X X Saxícola rubetra E 14 Oenanthe oenanthe 2* Turdus mentía X X 10-12 1-2 >: Turdus pilans X Turdus philomelos X Sylvia nisoria V 10-12 Sylvia curruca 2* Sylvia communis V 2 15-18 2-3 Sylvia atricapllla X 3 7-8 1 X Phvlloscopus collvbita X X X X X X Aegithalus cauda tus X Parus ater X X X Parus major X X X X Sitia europaea X O rio fus oriolus X X Lanius collurio R 1 3 20-24 10-12 1 1 Gárrulos glandarius X Corvus corone cornix X Fringiíla coelebs X X Emberiza citrine.Ua X X Miliaria calandra V 2 9-11 5-6 SKUPAJ VJFZFRU/IN THELAKE 1 5 11 7 í . • 1 SKUPAI V RS 1 3 7 5 1 1 RAZPRAVA V zimi 1999/2000 presihajoča pivška jezera za ptice niso bila posebno pomembna. Dne 14. 12. 1999 je bila na vodni površini odkrita jata mlakaric, sicer pa je bila voda večino časa, ko so bila jezera poplavljena, zamrznjena in tako za vodne ptice nedostopna. V drugačnih razmerah (mokra in topla zima) pa je lahko tudi povsem drugače. Kmecl & Ri2nar (1995) opisujeta opažanje štirih polarnih slapnikov (Gavia arctica), črno-grlega ponirka (Podiceps nigticollis), 150 mlakaric, petih žvižgavk (Anas penebpe) in treh dolgorepih rac (Anas acuta) 7. 11. 1993 na zalitem Petelinjskem jezciu. Toda ptice uporabljajo ta jezera bržkone le kol počivališče, ne pa kot dolgotrajnejše zatočišče ali celo prežimo vališče. Za kaj takega je v njih verjetno premalo hrane. 274 ANNALES • Ser. hist. nat. 11 • 2001 • 2 (25) Davoi:r IOMC: Mf.KAl ŽNAČIINC>STI AV'fAWf ? VjKIH )FZR. :>7t.Z76 ~~ " - Tab. 3: Primerjava gostot (število gnezdeč.ih parov/km?) nekaterih gnezdilcev Palškega (PA) in Peteiinjskega jezera (PE) z gnezdila v Pivški dolini (Pl), v dolini Reke (RE; Potak, 2000), v porečju Nanoščice (NA; Polak, 2000), na ljubljanskem barju (LB; največje preštete gostote na površini J km2; neobjavljeni podatki), na Cerkniškem polju (Polak, 1993) in v jovsih (Trontelj & Vogrin, 1993); + - manj kot 1 par. Vrednosti zaradi različnih površin niso neposredno primerljive med seboj. Tab. 3: Comparison between densities (No. of breeding pairs/km2) of some breeders of Palško jezero (PA) and petelinjsko jezero (PE) and those of the Pivka valley (PI), Reka valley (RE; Polak, 2000), the Nanoščica catchment (NA; Polak, 2000), Ljubljansko barje (Ljubljana Marshes) (LB; greatest established densities on the surface of 1 km2; unpublished data), at Cerknica polje (Polak, 1993) and at Jovsi (Trontelj & Vogrin, 1993); + - less than 1 pair. Due to the different surfaces, the values are not directly comparable. Jtod/Genus Vrsta/Snecies PA PE PI RE NA LB CP IO Cotumix cot urn ix 6-8 3-8 1 1-2 20 0,6 4-11 Crex crex 3-5 1-2 0-1 2-3 2-3 13 2-3 1,3 Alauda ¿¡rvensis 8-10 13-22 27-40 2-3 3-4 55 8-40 3,2 Saxicola rubetra - - 18-28 1 1 52 5-25 0.6 Sylvia nisoria 8-10 - + 0-1 0-1 10 + - ! Sylvia communis 12-14 4-5 16-26 1-2 1-2 23 5-14 Lantus coliurio 16-20 18-22 1-6 2 1-2 24 + 1-2 Miliaria calandra 7-9 9-11 5-11 2-3 2-3 10 + 1-2 POVRŠINA km3 1,25 0,55 3-4 17 14,2 1 35 4,6 V gnezditvenem času sta se izkazali kol zanimivi le Petelinjsko in Palško jezero. Druga za gnezditev niso pomembna, pticam rabijo Se kot prehranjevalna območja. Število vrst gnezdilcev na Petelinjskem in Palškem jezeru ni veliko, pomembni pa sta vrstna sestava in gostota osebkov. Večina je vrst, ki jih običajno pripisujemo kulturni krajini, več kot polovica med njimi je na rdečem seznamu. Najboli ogrožen je kosec. Dne 1. 6. 2000 so se med 1 6. in 17. uro ii3 Palškem jezeru oglašali štirje samci, na Petelinjskem pa 25. 5. 2000 eden. Ker se ta vrsta običajno najintenzivneje oglaša ponoči, sklepam, da je bil na jezerih v resnici še kakšen več. Ugotovljeno število koscev ni veliko (v Sloveniji se jih vsako pomlad oglaša okoli 5001, je pa primerljivo s številom pojočih koscev na celotnem Štajerskem ali na celotnem Dolenjskem in večje od števila koscev na Gorenjskem ali v Prekmurju (Trontelj. 1995). Prepelica je v letu 2000 gnezdila le na Palškem jezeru, na Petelinjskem pa ne. Razlog za manjše število koscev in dejstvo, da prepelic ni na Petelinjskem jezeru, je verjetno v režimu poplav. Petelinjsko jezero je bilo v letu 2000 poplavljeno vse do sredine aprila, medtem ko je bilo Palško jezero po jesenskih poplavah vso zimo in pomlad nepoplavljeno Med najbolj prilagodljive travniške gnezdilce sodi poljski škrjanec (Alauda arven-sis), kar se je izkazalo tudi v tej raziskavi. Kljub razlikam v poplavljenosti je na obeh jezerih gnezdilo približno enako število parov. Repaljščica, pogosta gnezdilka v bližnji Pivški dolini, na jezerih ni gnezdila. Tudi tu gre razlog verjetno iskati v pomlad segajoči m poplavam, ki vplivajo na strukturo in vrstno sestavo travne ruše. Največje gostote na Palškerv: jezeru dosegajo vrste, ki gnezdijo v grmovju (prevladujejo vrbe, Salix sp.). prehranjujejo pa se na travnikih. To so pisana penica, rjava penica, rjavi srakoper in veliki strnad. Rjavi srakoper in veliki strnad sta gnezdila, v veliki gostoti tudi na Petelinjskem jezeru, kjer grmovja ni. Za gnezdenje sta izkoriščala ozek grmovni pas na robu med jezerom in gozdom. Na velike gostote rjavih srakoperjev in velikih strnadov na zahodu notranjskega dela Slovenije je opozoril ze Surina (1999). Ocenjujem, da so gostote pisane penice, rjavega srakoperja in velikega strnada na Palškem jezeru med najvišjimi v Sloveniji Izračuni v tabeli 3 so narejeni za celotno površino jezera, v resnici pa ga je za te vrste primernega le okoli polovica, saj so na drugi polovici jezera odprti travniki brez grmovja. Ekološke gostote vrst so torej vsaj še enkrat višje od predstavljenih. Zanimivost Palškega jezera z okolico je tudi to, da na majhni površini gnezdijo kar štiri vrste penic: pisana, siva, čmoglavka (Sylvia atricapilla) in rn l i na rček (S. curruca). ZAKLIUČKI Med preiskanimi presihajočimi jezeri sta bili v obdobju raziskave pomembni za ptice le Petelinjsko in Palško jezero, in še to le v gnezditvenem obdobju. Zaradi majhnih površin je bilo število gnezdeči h parov ptic za Slovenijo zanemarljivo majhno. Kljub temu dajejo velike gnezdltvene gostote pisane, rjave penice, rjavega srakoperja in velikega strnada ter ne prav majhne gostote koscev in prepelic območju poseben pomen. V prispevkih, kjer obravnavamo ptice kulturne krajine, vse pogosteje opisujemo spremembe v Številu gnez-dečih parov posameznih vrst med popisi, narejenimi v več časovno oddaljenih obdobjih. Ugotovljena razilka nam običajno rabi kot naravovarstveni argument za ogroženost območja. Kvantitativni popisi ptic se pri nas opravljajo šele zadnjih 5 ali 10 let, ko je praktično vsa ANNALES - Ser. Iiist. nat. - 11 • 2001 - 2 (25) OiiuorirvTOME: NJKAJ ZNAČILNOSTI AVIFAVNt PIVŠKIH ISZER, 27 I -376 kulturna krajina Slovenije že padla pod vpliv intenzivnih posegov. Za verodostojno beleženje sprememb vpliva intenziviranja gospodarjenja pa bi potrebovali podatke o številu še iz časov pred začetkom intenzivnih posegov. Te vrednosti lahko imenujemo tudi potencialne velikosti populacij, saj nam prikazujejo število ptic, ki bi pri nas še danes lahko gnezdile, če bi bile razmere ugodne. Do vsaj nekoliko objektivnih ocen o teh velikostih lahko pridemo s pomočjo podatkov o gostotah ptic v malo izkoriščanih območjih, ki jih tu i.-: tam najdemo in popišemo še dandanes. Podatki o pticah Petelinjskega in Palškega jezera so gotovo lahko ena izmed referenčnih vrednosti za izračune potencialnih velikosti populacij ptic v kulturni krajini notranjskega dela Slovenije. SOME CHARACTERISTICS OF THE AVIFAUNA OF PIVKA INTERMITTENT LAKES Davorin TOME National Institute of Biology, SI ¡000 Ljubljana, Večna pot J11 mail: davovin.lofiie®tini-lj si SUMMARY The present contribution deals with avifauna of the six Pivka lakes. Due to their intermittent character, however, largely birds typical or cultural landscape are round in the district. Only Petelinjsko jezero and Palško jezero are important as birds' breeding habitats. Although the numbers of separate species' breeding pairs are not high, the densities of the breeding Barred Warbler (Sylvia nisoria), Red-backed Shrike (Lanius collurio) and Com Bunting 'Miliaria calandra) are amongst the highest in Slovenia. High densities arc also reached by Common Quail (Coturnix coturnix), Corn Crake (Crex crex} and C ommon Whitethroat (Sylvia communis). In the articles dealing with the birds of cultural landscape, we are more and more frequently describing the changes that took place in the numbers of separate species' breeding pairs between the surveys carried out in several temporally distant period<. The assessed differences ire normally used as a nature conservationist argumentation for the district's threat status. Quantitative surveys have been carried out in our country only in the last 5 or 10 years, when practically the entire Slovene cultural landscape has been strongly influenced by intensive human pressures. For an authentic recording of the changes as a result of intensive farming, however, data on the numbers of birds prior to the pressures being carried out would be needed. These values could be called potential population sizes, for they indicate the number of birds that could still breed in our country if ¡he conditions were favourable enough. At least paddy objective estimate as far as these sizes are concerned could be reached with the aid of the data on densities of the birds in lowly exploited districts that can still be found and surveyed here and there. The data on the birds of Petelinjsko jezero and Palško jezero can certainly be one of the reference values for the estimate of bird populations' potential sizes in cultural landscape in the Notranjska region of Slovenia. Key words: Pivka intermittent lakes, avifauna LITERATURA Bračko, E., A. Sovine, B. Štumberger, P. Trontelj & M. Vogrin (1994): Rdeči seznam ogroženih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus, 15(67), 166-1 BO Gorkič, M., A. Cernatič Gregorčič, M. Stupar & M. Sušnik (1996): Inventar naravne dediščine občin Postojna in Pivka. ZVNKD - Nova Gorica. Gregori, J, (1995): Rtbojedi ptiči v Sloveniji Acrocephalus 16(72), 138-151. Jarvinen, O. & R. A. Vaisanen (1975): Estimating relative densities of breeding birds by the line transect method. Oikos, 26, 316-322. Kmecl, P. & K. Rižnar (1995): Iz ornitološke beiežnice. Acrocephalus, 16(71), 122-122. Poiak, S. (1993): Ptice gnezdilke Cerkniškega jezera in bližnje okolice. Acrocephalus, 14(56-57), 32-62. Poiak, S. (ur.) (2000): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. DOPPS, Monografija št. t, Ljubljana, 227 str. Surina, B. (1999): Ornitofavna zgornjega dela doline Reke in bližnje okolice. AnnalesSer.hist.nat., 17, 303-314. Tome, D. (2000): Sto številk Acrocephalusa. Acrocephalus, 21(101), 173-176. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992-93 Acrocephalus, 16(73); 174-180. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlogi za njihovo varstvo. Acrocephalus, 14(61), 200-209. 276