številka 21 • cena 80 úín_____Celle, 29. mala 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Tokrat
iport
If ospredju
Od petka do nedelje
je je pokazalo, daje Ce-
]je še vedno resnično
pravo mesto športa in
rekreacije. Prireditev je
bilo toliko, da si vseh še
ogledati ni dalo.
Začeli so slovenski ta-
borniki s taborniško
partizanskim mnogobo-
jem v Lokrovcu, ki so
ga zaključili v nedeljo.
V petek, je v Rogaški
Slatini sto, predvsem
niladih navdušencev,
pozdravilo nćgboljše ju-
goslovanske košarkar-
je, ki so med priprava-
mi na Rogli »skočili« še
v nov košarkarski cen-
ter Rogaško in odigrali
prijateljsko tekmo. V
soboto so se na igriščih
RŠC Golovca pomerili
na 4. delovno-športnem
srečanju poklicni gasil-
ci iz enajstih slovenskih
mest, zvečer pa je bil v
hali rokometni derbi
med Aerom in Dinos
Slovanom, ki so ga do-
bili goslje. V nedeljo so
Celje ter šentjursko,
šmarsko in korvjiško ob-
čino prekolesarili 603
kolesarji na 7. celjskem
kolesarskem maratonu.
Na Gričku so bili v or-
ganizaciji TVD Partizan
Lopata smučarski sko-
ki na plastiki, v nedelo
pa na Lopati še nogo-
metni tumir, vse prire-
ditve pa v počastitev
Dneva mladosti.
TV - Foto: EDI
MASNEC
Kozlovska sodba na
Dobrni
Krajevna trgovina vse bolj visi v zra-
ku. Stran 5.
Cinkarna mora zmanišati vse emislle
Obljuba, da proizvodnje TiOz ne bodo širili. Stran 2.
MuzelskI hlapen v Cellu
v pričakovanju proslave 140 letnice prihoda prvega vlaka
v Celje. Stran 28.
Solidarnost tudi
za manjše nesreče
Da bi lahko pomagali ka-
dar nas prizadenejo velike
naravne nesreče, smo v naši
družbi uveljavili solidar-
nost s stalnim načinom
združevanja denarja in do-
govorom o načinu uporabe
in upravljanjem s sredstvi
solidarnosti. Zakon in druž-
beni dogovor, ki to urejata,
izhajata že iz leta 1975, ne-
kaj let pa so že stare zahte-
ve po spremembah in do-
polnitvah. Sedaj je končno
predlog sprememb in do-
polnitev družbenega dogo-
vora tako daleč, da ga po
občinah že sprejemajo, ven-
dar to še ne pomeni, da so
ustrezno razrešena tudi vsa
vprašanja.
Na to je opozoril tudi po-
nedeljkov skupni posvet
medobčinskih svetov soci-
alistične zveze koroške, za-
savske in celjske regije. Raz-
prava je pokazala, da bo tre-
ba n^ti ustreznejši način re-
ševanja ne samo za nesreče,
ki ogrozijo štiri in več odstot-
kov družbenega proizvoda
občine, temveč tudi za manj-
še. Od prvotnega predloga,
da bi solidarnost nastopila že
takrat, ko so prizadeti samo
trije odstotki družbenega
proizvoda, so sicer odstopili,
ker bi to pomenilo večje
združevanje den^a in s tem
večje obremenjevanje go-
spodarstva, vendar so pred-
lagali, da bi družbeni dogo-
vor omogočal seštevanje
enoletnih škod, ki presegajo
polovičen znesek cenzusa.
Na posvetu so menili, da
družbeni dogovor preveč zo-
žuje osnovne namene, za ka-
tere sredstva solidarnosti
združujemo in predlagali, da
bi poleg poplav in potresov
vanj vnesli še druge velike
naravne nesreče. Predlagali
so tudi, da bi ds^jal družbeni
dogovor več poudarka na-
ravnim škodam, ki nastajajo
v kmetijstvu, še zlasti, ker
ekonomska politika dosled-
no računa z normalno priča-
kovanim pridelkom. Med
naravne nesreče bi morali
vključiti tudi povečano
radioaktivno sevanje, so še
predlagali in se zavzeli za
proučitev možnosti za tak-
šen način obračunavanja so-
lidarnostnih sredstev, ki bi
omogočal, da bi občine za
lastne potrebe razpolagale z
določenim deležem vseh so-
lidarnostnih sredstev in ne le
tistih, ki jih zberejo izven go-
spodarstva.
MILENA B. POKLIČ
Zanimivo, poučno in zabavno
Spomladanski selem ¥ Golovcu od 3.-8. lunlla
v Zavodu Golovec Celje
se je porodila zamisel o no-
vi obliki sejma, ki so ga po-
imenovali Celjski pomla-
danski sejem in s katerim
ielijo združiti svoje sejem-
ske dejavnosti prvega pol-
letja, ki so se doslej odvijale
posamezno. S svežimi ideja-
>Bi bodo obogatili sejemsko
ponudbo v času trajanja
sejma od 3. do 8. junija.
Statistično so ugotovi-
li» da se je v zadnjih letih
stalež telet v Sloveniji
^anjšal za 100 tisoč,
kar je zaskrbljujoče zla-
sti s stališča teletine. Ni
^ano, koliko telet sploh
^ imamo, vemo pa, da
•lam teletine zelo pri-
•»»anjkuje. V Celju, kot
Pravijo, pride dnevno na
J'se prebivalce eno samo
Le kaj bo, če ne bo-
''»o čimprej dobivali čim
^eč telet?! (Novi tednik,
25. marca 1970)
Celjski spomladanski se-
jem je vsebinsko naravnan
na iskanje kooperantov, ki s
svojimi izdelki nadomešč^o
izvoz, borzo rabljenih stro-
jev, računalništvo (sistemi za
male obratovalnice in drob-
no gospodarstvo) in prodno
izdelkov široke potrošnje de-
lovnih organizacij in osebne-
ga dela.
Pri kooperacijah in nado-
meščanju uvoza gre za dogo-
vore o sodelovanju med
osebnim delom ter industri-
jo in trgovino, za večjo izko-
riščenost domačega znanja,
inovativnost in kreativnost
osebnega dela ter za organi-
zirano vključevanje v proiz-
vodne in tržne procese. Na-
ma Ljubljana bo prvič pova-
bila k sodelovanju obrtnike
tekstilne stroke.
Borza rabljenih strojev bo
posredovala povpraševala
in ponudbo rabljenih strojev
kot viška ali manjka v proiz-
vodnih procesih, kjer prihaja
do preusmeritev dejavnosti
in bo v času sejma delovala
neprekiixjeno.
V	računalniški ponudbi bo
Mladinska knjiga predstavi-
la nov računalnik Atari in si-
stem računalniške obdelave
nalog v večjih obratovalni-
cah in drobnem gospodar-
stvu.
V	prodaji izdelkov za širo-
ko potrošnjo pa bo mogoče
kupiti n^različnejše blago in
predmete zasebnih izdelo-
valcev in industrije.
Obiskovalcem Celjskega
spomladanskega sejma bo
ob vsem tem na voljo še za-
baviščni park, poskrbeli bo-
do tudi za gostinske usluge,
glasbo, razvedrilo in po-
dobno.
Javna radijska oddala v
Dramljah
Naše uredništvo in gostilna Senegačik v Dramljah
pripravljata v soboto, 31. tega meseca javno radijsko
oddajo, ki bo na trgu med cerkvijo in gostilno s pričet-
kom ob 20. uri. V programu bodo nastopili: Andrej
Šifrer, ansambla Celjski instrumentalni kvintet s pev-
cema in Nočna izmena, člani Žveplometra, zbor, har-
monikar in še kdo.
Po oddaji bo zabava s plesom na kateri bo igral
celjski instrumentalni kvintet. Vabjeni!
Regresi še kar po starem
Sindikati že nekaj let ponavljajo staro
pesem o delitvi regresa za letne dopuste,
ki se je pa očitno nikjer nočejo naučiti.
Namesto, da bi polovico denaija za letni
oddih dobili vsi v enakem znesku, ostalo
polovico pa v odvisnosti od materialnega in
socialnega položaja delavca in njegove dru-
žine, od zdravstvenega stanja, težjih delov-
nih razmer in nadpovprečnih delovnih re-
zultatov, je večinoma glavni ali celo edini
kriterij še vedno višina osebnega dohodka
delavca.
Način določanja regresa in višina zneskov
se med posameznimi delovnimi organizaci-
jami v celjski občini močno razlikujejo. Naj-
nižji regres imíóo letos delavci Prevozništva
Celje - od 6700 do 11800 dinarjev. S 6700
dinaijev začenj^o tudi v Avtomotorju, ven-
dar je tam najvišji regres 16.750 dinaijev.
Njuni povprečji - 8400 din in 13.473 dinarjev
sta od najvišjega povprečja - 32.200 dinarjev
v poslovni skupnosti za malo gospodarstvo
Formator, krepko oddaljeni.
MRP
Danes smo v Radečah
v zadnjih letih so v kr^evni skupnosti Radeče
napravili veliko na področju komunalne infrastruk-
ture, zgradili so nekaj pomembnih objektov: telovad-
nico, preskrbovalni center, novo proizvodno halo v
Muflonu, v načrtu imajo razširitev telefonskega
omrežja, ureditev vodovoda in čistilnih naprav, novo
železniško postajališče in ... kaj bi naštevali.
O vsem tem in še več bomo skušali izvedeti novinarji
našega radija in časopisa na današnjem letečem ured-
ništvu po róùevni skupnosti Radeče. Zaključna priredi-
tev - ustni časopis - bo ob 19. uri v Domu kulture v
Radečah. Vabljeni Radečani in okoličani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Zahteva po dorečenosti usmeritev
13. kongres Zveze komunistov JugoslavlJe mora ¡asno pokazati pot naprej
Komunisti celjskega, za-
savskega in posavskega ob-
močja se zavedajo odgovor-
nosti, ki jo imajo za ustvar-
jalni prispevek k 13. kon-
gresu Zveze komunistov Ju-
goslavije, kongresu, ki mo-
ra začrtati pot iz krize in v
krepitev samoupravljanja.
To so pokazale tako razpra-
ve o kongresnih dokumen-
tih v osnovnih in občinskih
organizacijah kot tudi po-
svet delegatov in gostov za
kongres s teh treh območij,
ki je bil v Celju ob sodelo-
va^u sekretarjev občin-
skih komitejev in članov
centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije
prejšnji teden.
Clan predsedstva centralne-
ga komiteja Emil Štern je v
uvodni besedi spregovoril o
dosedanjih razpravah o kon-
gresnih dokumentih v Slo-
veniji. Poudaril je predvsem
zahtevo, da so kongresni do-
kumenti čimbolj jasni in do-
rečeni v svojih usmeritvah,
kar je bila tudi ena izmed
značilnosti razprav na posve-
tu. Razprava je podprla os-
novne opredelitve v temelj-
nih in posebnih kongresnih
resolucijah, udeleženci pa so
se poenotili tudi o ključnih
vsebinskih poudarkih, o ka-
terih želijo dodati na kongre-
su svoj delež v razpravah. To
so predvsem položaj in raz-
voj energetike, za kar bodo
skupno razpravo pripravile
revirske občine in občina
Velenje, družbenoekonom-
ski odnosi v agroživilstvu,
jugoslovanstvo, izkušnje de-
lovanja delegatskega siste-
ma ter opredelitve sodobne-
ga delavskega razreda. Ob
tem so se zavzeli tudi za di-
namično udeležbo v kon-
gresnih diskusijah in ne le za
sodelovanje s svojimi pri-
pravljenimi razpravami.
Komunisti celjskega ob-
močja pa so v dosedanjih
razpravah, ki sicer niso segle
do vseh osnovnih organiza-
cij, a so bile vsebinsko po-
globljene, kongresne doku-
mente prav tako ocenjevali,
da so dobra podlaga za na-
daljne delo zveze komuni-
stov, da pa jih bo potrebno
še doreči. Pojavljale so se
zahteve po večji samostojno-
sti gospodarstva, saj admini-
strirajte zavira ^egovo
ustvaijalnost, po večjem po-
udarku povezovanju zaseb-
nega in družbenega kmetij-
stva, po ponovni proučitvi
razvojnih načrtov energeti-
ke, po realni oceni razvoja
gospodaijenja v pogojih zu-
nanjetrgovinskih predpisov,
po jasnejši opredelitvi te-
meljnih idejno-političnih
izhodišč vzgoje in izobraže-
vanja, za širše vključevanje
drobnega gospodarstva v
združeno delo in za spodbu-
janje dobrih gospodarjev.
Slovenski komunisti ugotav-
ljajo tudi skladnost na svo-
jem kongresu sprejetega do-
govora s kongresnimi doku-
menti Zveze komunistov Ju-
goslavije.
MILENA B. POKLIČ
Protest mladih Laščanov
v občini Laško so dan mladosti počastili z vrsto
kulturnih in športnih dejavnosti. Okrog 50 mladih se
je udeležilo tradicionalnega srečanja mladih pobra-
tenih občin, ki je bilo tokrat v občini Trstenik. Ob
povratku pa so si ogledali še zaključno prireditev v
Beogradu. Ostali so se zbrali na osrednji prireditvi
ob mesecu mladosti v Radečah.
Za uvod v svečeno akademijo so pripravili protestni
pohod po ulicah Radeč z namenom, da opozorijo na
vse boj onesnaženo okolje, ki povzroča umiranje goz-
dov, ogroža eksistenco ljudi, izrekli pa so se tudi proti
gradnji jedrskih elektrarn in gradnji hidroelektrarne
na Vrhovem.
VLADO MAROT
Na posvetu so se zbrali delegati in gosti 13. kongresa Zveze komunistov Jugoslavija
celjskega območja, Posavja in Zasavja.
Festival dela in
mladine
Letos so v Titogradu pri-
pravili že 19. Festival dela
in mladine, ki so se ga ude-
ležili tudi mladi iz Celja.
Sodelovali so predvsem
učenci usmerjenega izo-
braževanja, nekaj pa je bi-
lo tudi mladih delavcev-
pripravnikov.
Mladi so celjsko občino
zastopali v sedemindvćOse-
tih od tridesetih poklicev,
ekipno pa so osvojili peto
mesto med 130 ekipami. V
posamičnem tekmovanju
je Vinko Viljevec osvojil
prvo mesto med tesarji, Jo-
že Jelene drugo mesto med
rezkalci, Vladislav Barič
tretje mesto med mizaiji,
Matej Kmetič četrto mesto
med kemiki, Zlatko Moč-
nik peto mesto med ple-
skaiji in Irena Turnšek še-
sto mesto med frizerkami.
I. F.
O usodi delavcev
Dokončni rok za likvida-
c^o velenjske delovne orga-
nizacije ÌHPH še ni določen,
vendar bi moralo priti do
nje najkasneje v prvi polo-
vici junija, ker se izguba po-
djetja, zaradi neizkorišče-
nih zmogljivosti, iz dneva v
dan veča. Velenjski izvršni
svet ob tem tedensko
spremlja, kako je z zaposlo-
vanjem delavcev te delovne
organizacije.
Število delavcev zaposle-
nih v HPH se je v zadnjem
tednu zmanjšalo iz 85 na 77
delavcev in je z vsakim
dnem manjše. V razreševa-
nje problematike se je vklju-
čila tudi velenjska Skupnost
za zaposlovanje, pred dnevi
pa je povabil na razgovor 3()
delavcev delovne organizaci-
je HPH tudi Ingrad Celje. V
kolikor bodo delavci zadosti
li zdravstenim in drugim
zahtevanim pogojem, jih bo
do v tem celjskem kolektivu
tudi zaposlili.
Velenjčani se skratka tru
dijo, da bi se čimmanj delav
cev delovne organizacy«
HPH znašlo na listi iskalcev
zaposlitve, vendar kot zaen
krat kaže, se vsi delavci t^
usodi ne bodo mogli izogniti
Koliko jih bo, je v tem tre
nutku težko reči, do odkloni
tve prve zaposlitve pa bodo
prejemali 36.000 din denarne
pomoči.
V. E
Kalcovostna
preobrazba
Iconjišice
občine
Na dnevni red seje
skupščine občine Slo-
venske Konjice prihaja
danes tudi predlog dol-
goročnega družbenega
načrta za obdobje do leta
2000.
Kot osnovni cilj dolgo-
ročnega gospodarskega
razvoja opredeljujejo v
konjiški občini kakovost-
no preobrazbo gospodar-
stva. Razvoj gospodar-
stva bodo gradili predv-
sem na razvojno in tehno-
loško zahtevnih, poslov-
no uspešnih, izvozno
konkurenčnih in hkrati
energetsko in surovinsko
manj zahtevnih progra-
mih. TrsOnejše in po-
membnejše bo izvozno
usmerjena le tista proiz-
vodnja, ki bo sposobna
na temelju domačih vi-
rov, zna^a in tehnologije
zagotoviti boljšo kako-
vost in znižati stroške.
Tudi v prihodnjem ob-
dobju bo glavna nosilka
ekonomskih odnosov s
tujino industrija, bolj pa
se bodo vključevan v
mednarodno menjavo tu-
di gradbeništvo, kmetij-
stvo, turizem, trgovina in
drobno gospodarstvo.
V obdobju do leta 2000
bo gospodarska rast v
večji meri kot v preteklo-
sti odvisna od produktiv-
nosti dela, manj pa od ra-
sti zaposlenosti, sćO so
možnosti ekstenzivnega
razvoja skoraj že izčrpa-
ne. Ob predpostavljeni
1,6 odstotni letni rasti za-
poslenosti v obdobju
1986-2000, bo za realizaci-
jo 4 odstotne rasti družbe-
nega proizvoda morala
produktivnost dela rasti
po 2,4 odstotni rasti. Pro-
duktivnost bo tako pri-
spevala od 60 do 70 od-
stotkov k prirastku novo
ustvaijene vrednosti ob-
čine Slovenske Konjice.
MATEJA PODJED
Varnejši promet na
žeieznišifi postaji
Celjska železniška po-
staja naj bi že prihodnje
leto dobila lepšo podobo,
predvsem pa naj bi bila
varnejša. Že letos naj bi
namreč začeli graditi pod-
hod pod tiri, podaljšali pa
naj bi tudi postane tire.
Celjska železniška posta-
ja - zgradba je stara že pri-
bližno 100 let - sprejme
vsak dan približno 12.000
potnikov, zato je nujno po-
trebno povečati njeno
funkcionalnost, hkrati pa
n^ bi olepšali tudi zunanji
videz zgradbe oziroma ga
približali prvotnemu.
Največjo pridobitev bo
vsekakor predstavljal pod-
hod pod tiri in s tem var-
. nejši prehod na drugi pe-
ron. Ta poseg je nujen zara-
di varnosti potnikov, hkra-
ti pa naj bi povečali tudi
varnost prometa na tirih.
Postojne tire bodo namreč
podaljšali proti jugu (v
smeri proti Laškemu), kar
bo omogočilo postavitev
elektro-relejnih varostnih
naprav, pri katerih je mož-
nost nesreče zaradi tako-
imenovanega človeškega
faktoija zmanjšana na mi-
nimum. V projekte je
vključena tudi ureditev de-
la postaje za avtovlake,
TTG pa n^ bi poskrbel za
boljšo, predvsem pa hitrej-
šo ponudbo vozovnic.
Po cenah iz preteklega
leta n^ bi za to investicijo
odšteli 1,67 mil^arde dinar-
jev, železničarji pa zagotav-
ljajo, da bodo že letos zače-
li graditi, postaja pa ngj bi
bila preurejena do sredine
prihodnjega leta.
Cinicarna mora zmanjšati vse emisije
Najpomembnejši sklep
predsedstva celjske občin-
ske konference Socialistič-
ne zveze, ki je skušala v po-
nedeljek skleniti javno raz-
pravo o obeh dokumentih
Cinkarne, je gotovo zahte-
va, da se dopolni predlog iz-
vršnega sveta, ki se je zav-
zel za omejevanje emisije in
ne za omejevanje proizvod-
nje tega celjskega kolek-
tiva.
Predsedstvo namreč zah-
teva, da v Cinkarni zmanjša-
jo emisijo v vseh agregatnih
stanjih in ne le emisijo škod-
ljivih plinov. Strokovnjaki
тоггцо tako predpisati Cin-
karni tudi zgornje meje za
onesnaževanje s trdimi in te-
kočimi odpadki. Le na ta na-
čin je namreč mogoče pre-
prečiti, da celotno onesnaže-
vanje okolja s strani Cinkar-
ne ne bo večje kot trenutno
je, kajti predlagana intenzifi-
kacija proizvodnje titanove-
ga dioksida brez dvoma po-
meni večje onesnaževanje.
Razmeije med bazno in
predelovalno industrijo se
mora izboljševati v korist
slednje. V Cinkarni mor^o
povečati delež sredstev, ki
jih namenj^o za raziskoval-
no delo in hitreje izboljšati
kadrovsko strukturo zapo-
slenih, ker je, glede na zah-
tevnost proizvodnje, nespre-
jemljivo, da je v kolektivu
zaposlenih več kot dve tretji-
ni delavcev z nedokončano
srednjo izobrazbo. Za vse na-
črtovane raziskave morajo
Cinkamaiji pridobiti mne-
nje najmanj dveh zun^ih
neodvisnih strokovnih insti-
tucij. Pripraviti тоггОо po-
datke, iz katerih bo razvidno,
če se splača vlagati toliko de-
narja v ekologijo, da bi zadr-
žali sedanjo proizvodnjo ali
pa bi bilo bolje, da bi ta de-
nar vložili v nove proizvodne
programe. Zaostriti тоггуо
varnostne ukrepe, tako da
bo vpliv človeškega faktorja
na morebitno onesnažei^e
čim manjši. In nenazadnje,
rekultivirati morgjo že izko-
riščena zemljišča, kakor tudi
nove površine, ki jih šele na-
meravajo izkoristiti za odla-
ganje odpadkov.
Predsedstvo se je tudi zav-
zelo za to, da izvršni svet
odobri vse predloge Cinkar-
ne, ki so se v dosedanji javni
razpravi pokazali kot ne-
sporni. Obenem je zahtevalo,
da raziskovalci seznanijo
javnost o rezultatih doseda-
njih analiz zdravja občanov,
ker ni sprejemljivo, da so z
njimi seznanjeni le strokov-
njaki. Čeprav bo celjska
skupščina danes obravnava-
la že predlog srednjeročnega
načrta celjske občine, to ne
pomeni, da bodo vanj avto-
matično vključeni tudi vsi
predlogi Cinkarne. O tem ali
bodo vključeni ali ne in kate-
ri bodo bo namreč odločila
šele javna razprava.
VILI EINSPIELER
Veliko govora je bilo tudi
o gradnji druge faze TiOj,
elektrolizi cinka in sežiga-
nju kislega gudrona, pri če-
mer se sprošča nevarni
PCB. Zato velja zapisati, da
je Marjan Freie, predsednik
kolektivnega poslovodnega
organa Cinkarne, zagotovil,
da se je Cinkarna v tem dol-
goročnem obdobju odpove-
dala izgradnji druge faze
TiOj in elektrolizi cinka in
da bodo v kolektivu prene-
hali s sežiganjem kislega
gudrona.
Ustaviti neupravičeno rast
ТиШ z ukrepi družbenega varstva ustaviti rast osebnih
dohodkov
Osebni dohodki v števil-
nih organizacijah rastejo
hitreje, kot dohodek delov-
ne organizacije in prihajajo
v vse večje neskladje z
usmeritvami letošnje reso-
lucije o družbenoekonom-
skem razvoju.
Vse več je delovnih organi-
zacij, ki zaradi pretiranih
osebnih dohodkov ost^^o
povsem brez eikumulacije.
Kako to zaustaviti, je bilo os-
novno vprašanje na posvetu,
ki ga je v dogovoru z republi-
ško konferenco sklical Med-
občinski svet socialistične
zveze Celje.
Na posvetu so sprejeli pro-
gram aktivnosti, ki bi naj
omogočile uskladitev razpo-
rejanja dohodka z resolucijo
za to leto. Uskladitev bi mo-
rala biti končana do konca
septembra, zanjo pa sc
predvsem odgovorni izvršit
sveti, občinske skupščine ir
sindikalni odbori, prav take
pa tudi ustrezni republišk
organi. Na posvetu je pred
stavnik republiškega komi
teja za delo odločno zahteval
ustrezno aktivnost delovnil:;
organizacij in poudaril, da ti
ste, ki osebnih dohodkov ne
bodo uskladile z rastjo do
hodka, čaka ukrep družbe^
nega varstva.
V razpravi so ob ocenjeva
nju razlogov, ki so privedb
do velikega neskladja osel>
nih dohodkov z resolucij"
poudarili, da je težko sprem
Ijati gibanje osebnih dohod
kov, ker panožni sporazunu
niso vedno usklajeni z reso-
lucijo.
Uspeh zaustavitve neuprj
vičene rasti osebnih dohod
kov je odvisen tudi od umir
janja rasti cen. Če bodo te
naprej tako strmo naraščaj
kot so v prvih petih letoànii"
mesecih, bo v delovnih or^ '
nizacijah le težko dosei-
skromnejšo rast osebnih dO"
hodkov. Res pa je, da s"
osebni dohodki v SlovenU'
že lani presegali rast cen
so se realno povečali le za '
odstotkov, v prvih treh leto^.
njih mesecih pa celo za 1
odstotkov. Tega pa ni ^^
mogoče upravičiti, so dej^''
na posvetu.
MILENA B. POKI^^'-
Odprta vrata Gorenja
V	petek so v Gorenju organizirali »dan odprtih vrat«, z
namenom, da pomagajo učencem in študentom pri njiho-
vih poklicnih odločitvah.
V	ta namen so izdali tudi posebno številko »Informa-
torja«, glasila velenjskega dela sozda Gorenje, v katerem so
predstavili dosedanji razvoj tega poslovnega sistema, nje-
govo organiziranost, poslovne dosežke, razvojno usmeritev,
kadrovsko in štipendijsko politiko, zadovoljevanje družbe-
nega standarda, ipd.
Te prve tovrstne manifestacije seje udeležilo približno 600
učencev višjih razredov velenjskih osnovnih šol in Centra
srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol ljubljanske in
mariborske univerze. Vsi so odšli iz Gorenja zadovoljni in z
novimi spoznanji, najbolj pa jih je pritegnil ogled laborato-
rija robotike, ki ga bo v kratkem odprla Gorenjeva delovna
organizacija Procesna oprema. Vehko zanimanja je bilo tudi
za ogled laboratorijev Gorenjevih delovnih organizacij Razi-
skave in razvoj in Gospodinjski aparati.
V. E.
29. MAJ 1886
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Srebrni znalci ZSMS
Ob dnevu mladosti so števil-
ni mladinci na Celjskem preje-
li srebme znake ZSMS za pri-
zadevno delo v mladinski or-
ganizaciji. Za pomoč in podpo-
ro pa so takšna priznanja dobi-
li tudi številni mentoiji in or-
ganizacije.
V Celju so srebrne znake
prejeli: Djurc^a Strsoglavec,
Janja Srebot, Cvetka Bobnič,
Tatjana Dolinšek, Brane Bre-
zovšek, Jani Starlekar, Erika
Simonič, koordinacijski svet
ZSMS DO Blagovni center
SOZD Mepc in Plavalni klub
Klima Neptun.
Laško: Violeta Ernestl, Dra-
go Zupane, Stane Kumelj, Sta-
ne Kmetič, Radio klub Laško,
KUD Anton Tane, Marija Gra-
dec, OO ZSMS Vrh, 00 ZSMS
Breze, OO ZSMS Vrhovo in
00 ZSMS Rimske toplice.
Srebrni znak ZSMS je prejela
iz vrst mentorjev Martina Lor-
ger iz OŠ Primož Trubar
Laško.
Mozirje: osnovna šola Šlan-
drove brinde Ljubno ob Savi-
ryi, Peter Zvipelj in Zlatko Sti-
glic.
Titovo Velenje: delavski
svet Sozd Gorer\je, DO RLV,
OOZSMS Staro Velerie,
OOZSMS Galvana Gorei^e,
Tine Kopušar, Dušan Jeriha,
Janez Dvornik, Zlata Zevnik,
Franc Rogelj šek, Vladka Koro-
šec, Zdenka Kodrič, Vlado Vr-
bič, Branko SmagiO in Rudar-
ska godba Velerye.
Žalec: Marta Smrdel, ^or
Kloar, Sorya Kupec, Jani Stu-
sej, Klavdija Kač, Andrej Za-
gožen, Agata Jelen, Miran
TYavnikar, Sorya Vaš, Simona
Vaši, Feliks Smodiš, Franc Je-
žovnik, Rdeči križ Žalec in
OOZSMS osnovne šole Pol-
zela.
Slovenske Konjice: Milan
Einfćdt, Anica Vehovar, Jožica
Majcen in Jože Goričar.
Imena mladih iz šmarske ob-
čine, ki so dobili priznanja,
smo že objavili, v Šentjurju pa
bodo srebme znake podelili
kasneje.
Brez
likvidnostnih
težav
Jutri se bo sestal izvr-
šilni odbor LE, Splošne
banke Celje, ki bo med
drugim razpravljal o Uk-
vidnostnem položaju
banke v aprilu. Ta ni ime-
la likvidnostnih težav in
je sproti poravnavala vse
svoje obveznosti, viške
pa celo posojala.
Med pomembnejšimi
akti bo jutri na dnevnem
redu tudi prenovljen Sa-
moupravni sporazum o
ustanovitvi temeljne ban-
ke LE Splošne banke Ce-
lje. Bistvena novost in ci-
^i, ki jih zasleduje novi
zakon, je v zagotavlji^u
večje bančne samostojno-
sti in odgovornosti usta-
noviteljic za upravljanje
in poslovanje banke.
UM
Še premalo je odgovornosti
Med dobitniki zlatega
znaka Zveze sindikatov
Slovenije s celjskega ob-
močja je tudi Avgust Dobri-
ha, obratovodja v dodelavi
nogavic v preboldski tek-
stilni tovarni.
Avgust Dobriha ni aktiven
samo kot funkcionar v sindi-
katih, pač pa tudi v kríyevni
skupnosti, kjer pravzaprav
ne mine akcije, da ne bi bil
zraven. Težko bi bilo našteti
vse dolžnosti, ki jih je oprav-
ljal, dejstvo paje, da mu veli-
ko delavcev zaupa predvsem
zaradi njegove neposredno-
sti in dobre volje, ki ga pre-
veva tudi takrat, ko bi že
marsikdo obupal, vrgel pu-
ško v koruzo. Avgust Dobri-
ha je zrastel v Preboldu, med
tekstilci in delavci, ki nada-
ljujejo tradicijo revoluci-
onarnih sindikatov. Že v
mladosti so ga bolele krivice
delavskega razreda in morda
je prav iz bolečin, ki izvirajo
iz rane mladosti, zrastel člo-
vek, kije pred kratkim prejel
n^višje republiško prizna-
nje sindikatov. Dobriha se
rad spominja svetovnega
kongresa sindikatov v Pragi
v šestdesetih letih, ko je bil
tudi vodja jugoslovanske de-
legacije. Takrat je s svojim
ravnanjem prispeval k temu,
da je premnogim dokazal tr-
den znač^ jugoslovanskega
delavca.
Avgust Debriha je še dan-
danes prepričan, da bi mora-
li sindikati igrati pomemb-
nejšo vlogo v naši družbi,
kot jo. Sindikat bi se moral
bolj vključevati v razvojne
usmeritve organizacij zdru-
ženega dela in družbe nas-
ploh, predvsem pa bi se mo-
ral boriti za to, da bodo eko-
nomske zakonitosti imele
večjo veljavo tudi v naši
družbi. Sindikati bi morali
več storiti za krepitev druž-
benoekonomskega polož£ya
delavcev, meni Avgust Do-
briha, več pa bi moralo biti
tudi tako osebne kot kolek-
tivne odgovornosti, pogoj za
to paje neposredna odgovor-
nost članstvu.
Zlati znak slovenskih sin-
dikatov ni edino priznanje,
ki ga je za svoje delo prejel
Avgust Dobriha iz Prebolda,
vsekakor paje dokaz, da nje-
govo delo doslej ni bilo za-
man in kdor pozna Avgusta
ve, da bo še dolga leta akti-
ven. Vsepovsod, ne samo v
sindikatih.
JANEZ VEDENIK
»Kmetijci za čiste račune«
Danes bo na zveznem sin-
dikalnem kongresu o agro-
živilstvu razpravljal tudi
Srečko Čater iz Podloga v
Savinjski dolini.
Srečko Čater je vodja
Hmezadove farme v Podlo-
gu pri Šempetru, sicer pa
član medobčinskega sindi-
kalnega sveta in republiške-
ga odbora za kmetijstvo, pa
tudi zveznega odbora za
kmetijstvo pri jugoslovan-
skih sindikatih.
Dinamičen predstavnik
generacije, rojene 1948. leta,
bo kot delegat na zveznem
sindikalnem kongresu povz-
dignil svoj glas za več reda v
agroživilstvu ter za varova-
lke zdravega življenjskega
okolja.
Kakšen bo torej vaš prvi
poudarek v pripravljeni
razpravi?
Čater: »V bistvu sta dva in
sicer o nemogočem dohod-
kovnem položaju v kmetij-
stvu ter o naši nemarnosti za
ekološka vprašanja. V Slove-
niji sicer imamo oprede\jene
naloge o razvoju agroživil-
stva in to celo do leta 2000,
nismo pa opredelili virov, iz
katerih bi lahko črpali sred-
stva. Trdim, da je kmetijstvo
vse od leta 1945 prispevalo
za razvoj industrije in bilo
vseskozi blažilec za zaščito
standarda, zato pa ni bilo
sposobno ustvariti lastnega
kapitala. To dejstvo je ob
izredni dispariteti cen zadalo
težak udarec vsej dejavnosti,
zlasti živinorejski in polje-
delski proizvodnji.«
Kot delegat delavcev v
agroživilstvu in njihovega
sindikata boste gotovo ziä-
tevali spremembe. Kakšne?
Čater: »Vzpostavitev ena-
kopravnih ekonomskih od-
nosov za kmetijstvo je prva
zahteva; k^ti, da smo lani
samo zaradi cenovnih dispa-
ritet izgubili 18 mi^ard di-
narjev, pa nam je bilo to na-
domeščeno z dvema milijar-
dama 300 milijoni v obliki re-
gresov, imenujem jaz poseb-
ne vrste krajo. Ne ¿ahtevamo
v kmetijstvu posebnih ugod-
nosti, ampak samo tisto, kar
je naše, brez privilegijev in
enakopraven položaj pri pri-
dobitvi in dehtvi ustvarjene-
ga dohodka z ostalimi gospo-
darskimi panogami.«
V svojo razpravo mislite
vstaviti tudi ekologijo. Za-
кш in kako?
Čater: »S pridobivanjem
hrane je njgtesneje povezano
varstvo okolja, sicer zdrave
hrane ne bomo mogli več
imeti. Ali pa jo bomo morali
uvažati, kakor na primer le-
tos, ko smo za uvoz hrane
načrtovali celo dve milijardi
dolarjev. To je nemogoče! Če
smo sposobni nsgti denar za
težko kemično ali drugačno
indust^o, bomo пцјргеј mo-
rali n^ti denar za obvarova-
гце življenjskega okolja, za
znanost, ki služi takšnim na-
menom, za čistilne in prezra-
čevalne naprave in podobno.
Zdravo okolje smo prejeli v
dediščino od svojih predni-
kov in na nas je, da ga ohra-
nimo za poznejše rodove, ne
pa da ga zasvinjamo za vse
večne čase.«
MITJA UMNIK
Brigadiru icmaiu
na Kozlansicem
»Za prihodnje leto naj re-
publiška konferenca mla-
dih pripravi seminar, da bo-
mo na vseh mladinskih de-
lovnih akcijah v Sloveniji
imeli poenoteno napisane
dokumente,« so menili v to-
rek na seji skupščine akcije
Kozjansko. Več kot uro in
pol so namreč razpravljali
le o oblikovanju posamez-
nih členov samoupravnega
sporazuma o delovanju
zvezne mladinske delovne
akcije in poslovnikov o de-
lu posameznih organov ak-
cije.
Sicer pa so člani skupščine
sprejeli in potrdili samou-
pravni sporazum in ostale
akcijske dokumente, prav
tako pa tudi delovni in fi-
nančni načrt ter program in-
teresnih dejavnosti. Od 9. ju-
nija bodo na Kozjanskem de-
lali brigadirji 12 mladinskih
delovnih brigad, delovišča
pa bodo v šentjurski, sevni-
ški in laški občini. Večjih
sprememb na seji skupščine
akcije ni bilo, izvedeli smo
le, da na Koqansko ne bo
prišla pionirska delovna bri-
gada. Prav tako pa še ni pov-
sem jasno, ali bodo brigadirji
delali po prvotnem osnov-
nem načrtu, ali pa bodo na-
¿rt še кдј spremiryali.
Delovna organizacija Elek-
tro Krško, ki je investitor
vseh elektrifikacijskih del v
sevniški, laški in šentjurski
občini, namreč nima dovolj
likvidnih sredstev. Zaradi te-
ga so vse tri izvršne svete ob-
činskih skupščin zaprosili za
^editne aranžmaje, ki bi jih
Elektro Krško kasneje od-
plačal. Če jim bo v občinah
Uspelo zagotoviti ta sredstva,
potem bodo brigadirji delali
Po osnovnem delovnem na-
crtu, drugače pa ga bodo za-
polnili z deli iz dopolnilnega
načrta.
Na prvi seji skupščine le-
|ošiije akcije Kozjansko so
tudi sprejeli sklep o konfe-
rencah delegacij, da bi tako
tudi v prihodnje zagotovili
Polno udeležbo na sejah.
IVANA FIDLER
Ponekod bo omejitev vpisa
Konec aprila se je zaključil
drugi prijavni rok za vpis v
prve letnike usmerjenega izo-
braževanja za prihodnje šol-
sko leto. Kljub naporom sve-
tovalnih delavcev v šolah in
strokovne službe skupnosti za
zaposlovanje, so še ostala ne-
katera nesorazmerja pri obse-
gu vpisa in prijavah učencev.
NekoUko lažje jih bodo lah-
ko rešili, ker je republiška izo-
braževalna skupnost ugodila
nekaterim zahtevam celjskega
koordinacijskega odbora za
poklicno usmerjanje in usmer-
jar\je vpisa. Tako bo na srednji
tehniški šoli Maršala Tita od-
delek več naravoslovno mate-
matične usmeritve in kovin-
sko predelovalne usmeritve.
Za oddelek maiy pa bo кетце
in oddelek maiy skrajšanega
programa v kovinski predelo-
valni usmeritvi. Ni pa še do-
končnega odgovora na, zahtevo
sredrye pedagoške šole po od-
delku več progama učitelj,
ravno tako čakajo na morebit-
no odobritev dveh oddelkov
več v tekstilno konfekcijskem
programu na sredryi šoli Boris
Kidrič. Tudi, če šola dobi dva
oddelka več, je prijav še vedno
toliko, da bo v vsakem prime-
ru uresničen sklep o omejitvi
vpisa ali po starem-sprejemni
izpit. Ravno tako bo omejitev
vpisa v programu elektroteh-
nik na sredrvji tehniški šoli.
O tem, ali bo omejitev vpisa,
bodo učenci seznanjeni naj-
kasneje do 1. јигцја.
Na ostalih šolah v СеЏи ni
večjih neskladij, vsekakor pa
gre omeniti še izredno skro-
men vpis in zato tudi še dovolj
vpisnih mest v gradbeni usme-
ritvi, na metalurgiji in v pro-
gramu elektroenergetik. Nek^
prostora paje še na sredryi ste-
klarski šoli v Rogaški Slatini.
Po podatkih s centra sred-
njih šol v Titovem Veler\ju je
tam v vseh vzgojnoizobraže-
valnih programih še prostih
vpisnih mest. Nć^jveč primary-
кцје prijav v rudarski in raču-
nalniški usmeritvi, saj sta po
dosedarvjih prijavah ta progra-
ma le polovično zasedena.
WE
POGLED V SVET
Mučni volilni boj na Avstrijskem
Sosednja Avstrija odšteva dneve
do druge runde predsedniških voli-
tev. V prvem krogu, kot vemo, no-
beden od štirih kandidatov ni dobil
absolutne večine glasov, se pravi
za kanček več od 50 odstotkov. Dr.
Kurt Waldheim seje tej meji malo-
ne docela približal; za zmago mu je
zmanjkalo le nekaj desetink od-
stotka.
Pred 8. junijem, ko naj bi se volil-
ci dokončno odločili, kdo bo pred-
sednik avstrijske republike, je vi-
deti, kakor da Waldheimu zmaga
ne more uiti. Drugi, socialistični
kandidat, dr. Kurt Steyrer je na-
mreč v prvem krogu toliko zaostal,
da ima le malo možnosti, da v fìna-
lu zgolj dveh kandidatov zmaga.
Reši ga le, če se neodločeni volilci
številčneje postavijo na njegovo
stran in če dobi dobršen del glasov
kandidatinje »zelenih« v prvem
krogu, Frede Meissner-Blau.
Toda pustimo volilne kombinaci-
je avstrijskim volilnim funkci-
onarjem. Prav gotovo je ob teh vo-
litvah pomembnejše vzdušje muč-
nega obdolževanja in predvsem
sprenevedanja. Povod za to je vse-
kakor dal dr. Kurt Waldheim. Za-
molčal je namreč sila pomemben
del svoje biografìje, pomemben del
vojnih let, o katerih je trdil, da je
študiral na Dunaju kot vojni inva-
lid, v resnici pa je bil poročnik ozi-
roma nadporočnik v štabu hitler-
jevske vojaške grupacije na Balka-
nu in je, sodeč po dokumentih, vsaj
vedel za krvave, okrutne obračune
s partizani in civilnim prebival-
stvom na Kozari, za deportacijo Ži-
dov iz Grčije v nacistična ubijalska
taborišča in še za nekatera čisto nič
nedolžna početja nacistov in Wehr-
machta med drugo svetovno vojno.
Glavni urednik vplivnega zahod-
nonemškega tednika Die Zeit Theo
Sommer je ondan zapisal, da Wald-
heim uganja s svojo biografijo cen-
timeter za centimetrom politični
striptiz, postopoma jo razgalja, ko-
liko mora. »Nikoli ni priznal dej-
stev, razen če niso in dokler niso
prepričljivi dokazi razbili njegovo
luknjičavo obrambo. V tem je glav-
na obtožba zoper Waldheima. Ne
gre za to, da bi bil vojni zločinec,
ampak za to, da je lažnivec.«
Naj se že s to analizo povsem ali
vsaj pretežno strinjamo ali ne, vse-
kakor drži, da mu v Avstriji ta in
takšen politični striptiz ni škodil.
Škandal mu je nasprotno koristil.
O tem priča 49,64 odstotka glasov,
ki jih je dobil in sedanje velike
možnosti za zmago. Rjavo ali rjav-
kasto pobarvana preteklost očitno
za marsikoga v Avstriji ni greh.
To je pokazala tudi gonja v av-
strijskem političnem življenju in
še posebej v nekaterih časnikih, ki
so jo zagnali ob odkritju spomeni-
ka borcem in pristašem NOE, ki so
med drugo vojno padli ali umrli
kot žrtve nacizma na avstrijskih
tleh. Zdaj je ogenj v strehi, ker seje
. slovesnosti udeležil član vlade, mi-
nister Lacina, ker je igrala vojaška
godba, in sicer žalno koračnico
»Kot žrtve ste padli«, ki so jo brž
preimenovali v Leninovo žalno ko-
račnico oziroma proletarsko korač-
nico.
Tako se hočeš nočeš ujema to in
ono. Na primer Waldheimova po-
pularnost (tudi zaradi njegove sla-
bo skrite preteklosti) in antiparti-
zanska gonja, napadi na vse tiste,
ki so se borili proti Hitlerju in na-
cizmu.
Položaj je torej mučen. Pa ne sa-
mo to. Tudi skrb in ogorčenje zbu-
jajoč.
Piše Jože dirceli
4. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Kakovost se da pridelati!
y konilškem Konusu Imalo »tim kakovosti'*
Samo kakovosten izdelek
lahko doseže konkurenčno
ceno in s tem tudi primeren
dohodek, zatrjujejo v Konu-
su v Slovenskih Konjicah in
pridajajo, da se kakovost da
pridelati. Na ravni delovne
organizacije so zato organi-
zirali tim kakovosti, ki je
odgovoren za oblikovanje
stališč in spremlj^e izva-
janja dogovorjenih nalog
pri izvajanju tega projekta.
V Konusu so pričeli uvaja-
ti integralno upravljanje ka-
kovosti kot sistem zagotav-
ljanja kakovosti že pred dve-
ma letoma. Osnovni cilji tega
projekta so predvsem zago-
toviti dokumentirano tehni-
ško-tehnološko kot tudi po-
slovno in organizacijsko de-
finicijo procesa proizvodnje
in poslovala, in to ne samo
z vidika sistema kakovosti,
temveč tudi vseh ostalih si-
stemov v delovni organizaci-
ji. S tem želijo znižati stroške
zaradi slabe kakovosti izdel-
kov in na drugi strani kako-
vost povezujejo z nagr^eva-
njem ter dosegajo kokurenč-
nost na trgu. ^
Na enakem principu kot
na ravni delovne organizaci-
je, so organizirani timi kako-
vosti tudi v tozdih. Razvojno
in programsko študijsko vlo-
go zagotavlja center kakovo-
sti, ki vodi, spremlja in nad-
zira funkcioniranje sistema.
Operativna kontrola zajema
podatke o procesu proizvod-
nje, o izdelkih in sredstvih za
delo. V laboratorijih oprav-
Ijíyo analizo surovin, izdel-
kov in polizdelkov za razvoj-
ne oddelke v tozdih in na
ravni delovne organizacije.
S testiranjem sistema so v
Konusu pričeli v delovni
enoti netkani materiali, zdaj
nadaljujejo z delom v delov-
ni enoti konit-flexie. Vseka-
kor pa so v Konusu prepriča-
ni, da bodo z realizacijo pro-
jekta dosegli višjo raven zna-
nja in s tem boljšo kakovost
dela, končni rezultat pa bodo
bolj kakovostni izdelki. To
so industrijsko razvite deže-
le, med njimi prednjači Ja-
ponska, spoznale že pred de-
setletji, ne samo v proizvod-
nem procesu, ampak tudi v
drugih poslovnih funkcijah
kot so bančništvo, trgovina
idr.
MATEJA PODJED
Novi
organi
banke
Predstavljamo nove organe banke petega
mandatnega sklica in vodilne funkcionarje ter
člane teh organov. Pri kadrovanju v posa-
mezne' organe banke je bilo upoštevano
načelo zastopanosti članov iz vseh občin in
področij poslovanja banke.
Zbor banke je izvolil za predsednika Tugo-
mira Pokorna, dipl. str. ing., Konus Slov.
Konjice in za podpredsednika Jožeta Bučarja,
dipl. ing. ekon., Etol Celje.
Izvršilni odbor sestavljajo: predsednik Jože
Jan, politolog, Gradnja Žalec, podpredsednik
Karel Kavšek, Papirnica Radeče in čjani: Ivan
Špes, Unior Zreče, Franja Košec, Železarna
Štore, Rado Marot, Alpos Šentjur, Daniel
Šoster, GG Celje, Ivan Sterleker, SSS Celje,
Robert Ceglar, Razvojni center Celje, Marija
Korošec, Hmezad, Franc Mlakar, KORS Rog.
Slatina, Ljudmila Cizej, Zlatarne Celje, Boris
Mihelčič, EMO Celje, Peter Tilinger, Kovino-
tehna Celje, Jože Gračner, SOZD Merx in Ida
Kvas, LIP Slov. Konjice.
Nadzorni odbor: predsednik Rudi Kajtner,
Merx, MPI Celje, podpredsednik Franja
Kobale, Gradnja Žalec in člani: Mitja Grčar,
Cestno podjetje Celje, Bogdan Knez, KK Šent-
jur, Leopold Razboršek, Comet Zreče, Marija
Novak, Metka Celje, Ivanka Cepuš, Predilnica
Laško, Marija Kovačec, Int. banka SOZD Merx.
Odbor poslovne enote za stanovanjsko
gospodarstvo: predsednik Ivan Šterlekar,
podpredsednik Sonja Knez, člani: Vlado Greš-
nik, Franc Hiršel, Boris Križmančič, Dominik
Leskovar, Nevenka Mulej, Brane Pucelj,
Leopold Rihtaršič, Sašo Šmalc in Minka Virt.
Kreditni odbor: predsednik Peter Tilinger,
Kovinotehna, podpredsednik Marjeta Krelj, LIK
Savinja in člani: Zvone Roje, Libela, Franc
Šrimf, Steklarna Rog. Slatina, Elizabeta Novak,
TIM Laško, Zdenka^Batistič, KK Šentjur, Marko
Kacafura, Ferralit Žalec, Erika Kerbavec, For-
mator Celje in Joža Kalar, Kostroj, Slov. Ko-
njice.
Bor v ofenzivi
Laški Bor se resno dogo-
varja o priključitvi kopr-
ske delovne organizacije
Tapetnik. Svoj pohištveni
program bi tako Bor lahko
dopolnil z oblazinjenim
pohištvom za specialno
ponudbo.
Nasledrya poslovna pote-
za pa bo sodelovanje z
Aprimexom, lesno firmo iz
Nairobija katere solastnica
je Kovinotehna. Preko te
firme пгу bi Bor nabavljal
različne vrste eksotičnega
lesa za potrebe jugoslovan-
ske lesne industrije.
Sicer pa so v Boru zadr-
žani pri napovedih za bo-
dočnost. V trimesečju so či-
sti dohodek povečali za
dvakrat, dohodek za polo-
vico, za 120 odstotkov so se
povečali stroški, obvezno-
sti iz dohodka pa za 78 od-
stotkov. Čisti dohodek je s
primerljivim obdobjem
večji le za 40 odstotkov. Ne-
koliko manjši so tudi oseb-
ni dohodki in v primerjavi
z lanskim trimesečjem so
narasli za 99 odstotkov, re-
alno pa za 15 odstotkov. Z
10 milioni akomulacije pa
so v Boru še vedno v ugod-
nejšem položaju kot ostala
lesno predelovalna indu-
strija.
WE
Povečal se je uvoz
y žalski občini prece! manjši Izvoz
v prvem četrtletju so orga-
nizacije združenega dela iz
žalske občine izvozile za do-
bro milijardo in osemsto mili-
jonov dinarjev blaga, kar je
za 4,2 odstotka manj kot v
enakem lanskem obdobju. Re-
solucijski cilj, ki zahteva
osem odstotno povečanje iz-
voza tako ni dosežen. Znižal
se je tudi delež prihodkov od
izvoza v celotnem prihodku iz
10,8 odstotka na 6,3 odstotke,
oziroma za približno štiride-
set odstotkov.
Največji izvozniki so bili
Hmezad Export-Import (651
milijonov dinaijev). Tekstilna
tovarna Prebold (276 milijonov
din^ev) in Keramična indu-
strija Liboje (226 milijonov di-
naijev). Izvoz na konvertibilni
trg je znašal milijardo 551 mili-
jonov dina^ev, kar je 6,2 od-
stotka manj kot v enakem lan-
skem obdobju. Konvertibilni
izvoz naj bi bil večji za devet
odstotkov, tako da tudi tu niso
dosegli resolucijskega cilja. V
regyi je bil konvertibilni izvoz
večji za sedem odstotkov, v re-
publiki pa za petnéòst. Največji
izvozniki na konvertibilni trg
so bili Hmezad Export-Import
(izključno izvoz na konvertibil-
ni trg). Tekstilna tovarna Pre,
bold (izključno konvertibilni
izvoz) in Keramična industrija
Liboje (122 milijonov dinar-
jev). Največji izpad izvoza na
konvertibilni trg so zabeležili y
Juteksu, Lik Saviryi, Sipu ter
v Sadeksu, močno pa so kon-
vertibilni izvoz povečali v 1ог-
du moške nogavice polzelske
tovarne nogavic, Agrini TOK
Mega ter v poslovni skupnosti
za hmeljarstvo.
Na klirinško področje so or-
ganizacije združenega dela iz
žalske občine izvozile za 262
milijonov dinaijev blaga ali za
9,4 odstotke več kot v enakem
lanskem obdobju. Največji kli-
rinški izvoznik je bila libojska
keramična industrija (104 miù.
jone dinaijev).
Zaradi slabših zunaryetrgo-
vinskih rezultatov je padel de-
lež skupnega izvoza v regiji iz
17 na 15 odstotkov. Tudi uvoz
se je močno povečal, vendar
manj kot v regiji. Gre pred-
vsem za večji uvoz opreme za-
radi visoke odpisanosti osnov-
nih sredstev in za uvoz repro-
materiala, kar je pogojeno s
strukturo industrije, ki je pre-
težno predelovalnega značka.
JANEZ VEDENIK
Nogavičarji se morajo bolj povezati
Skupa! na! Ш se dogovarlall o Izvoznih cenah svollh Izdelov
Deset glavnih proizvajal-
cev nogavic iz vse Jugosla-
vije se je prejšnji teden se-
stalo na Polzeli. Glavna te-
ma pogovorov so bile cene
nogavic, ki so med posa-
meznimi proizvajalci pre-
cej različne.
»Ob tem pa vsi proizvajalci
ugotavljamo,« pravi direktor
tovarne nogavic s Polzele,
Alojz Došler, »da cene vhod-
nih materialov narašč^o
precej hitreje kot cene konč-
nih izdelkov. No, na tem se-
stanku smo se dogovarjali
tudi o enotnejšem pristopu
glede postavljanja cen v iz-
vozu. Sicer pa ugotavljamo,
da v Sloveniji še dosežemo
dok^ solidne cene, ko pa se
sami zapadrvjaki pogsgajo s
proizvzgalci v drugih repu-
blikah, so cene po navadi
smešno nizke. Tako spet
ugotavljamo tipično jugoslo-
vansko značilnost, ko drug
drugemu konkuriramo na
tujih trgih in sami sebi zbija-
mo cene.«
Na polzelskem sestanku
so se dogovorili o enotnejše-
mu dogovaijanju z dobavite-
lji surovin, zlasti glede cen^
kakovosti in rokov dobav. V
bodoče pa bodo skušali pro-
izvsgalci tudi enotneje in po
kakovostnih vrstah nogavi-
čarskih izdelkov določati ce-
ne končnih proizvodov in ta-
ko enotneje nastopati na do-
mačem trgu. Se enkrat pa se
bodo nogavičaiji zbrali na
podobnem sestanku že v
kratkem.
Izdelki polzelske tovarne
nogavic so zaradi kakovosti
nekoliko dražji od ostalih
proizvsgalcev. Sestanek z
drugimi proizvsgalci je bil
sklican na pobudo Polzela-
nov in že samo po tem bi
lahko sklepali, da morda
prodćua upada, ker se Uudje
zaradi ротагхјкадја denaija
ггде pač odločgjo za več no-
gavic po nižjih cenah. Bržko-
ne pa to ne bo držalo, sîù so
nam na Polzeli postregli s
podatkom, da se je prodiga v
prvih štirih mesecih v pri-
meijavi z enakim lansl^
obdobjem povečala za kar
dvanajst odstotkov.
Problem je predvsem v
razkoraku med cenami
vhodnih materialov ter cena-
mi končnih izdelkov. V zad-
i\iih dveh letih je bila rast
cen vhodnih materialov za
sto odstotkov višja kot rast
cen končnih izdelkov, kar
seveda iz leta v leto slabša
gospodarske rezultate.
Če bodo proizvajalci bo^e
povezani, bi lahko lažje pre-
brodili marsikatero težavo,
meni direktor Alojz Došler.
Težko je biti konkurenčen
tudi na zahodnoevropskih
tržiščih. Na Polzeli klasične-
ga izvoza nimïgo več. Cene
doma predelanih materialov
za nogavice so namreč tako
visoke, daje na tiyem nemo-
goče biti konkurenčen,
uspešnejše poslovaixje pa za-
gotav^igo le dodelavni posli.
JANEZ VEDENIK
Železnica v težavah
Slabi poslovni rezaltati celiske ŽTO
Kljub temu, da celjski (ta-
ko kot slovenski) železni-
čarji dosegajo dobre delov-
ne učinke, pa so poslovni re-
zultati v prvih mesecih le-
tos precej slabi. Samo ŽTO
Celje je imel v prvih treh
mesecih letos 260 milijonov
dinarjev izgube, celoten ŽG
Ljubljana pa skoraj 2,9 mi-
lijarde din.
Gre pravzaprav za dva
vzroka: neekonomske cene
in prem^hen dotok sredstev
s sisa za železniški in luški
promet. Tako niso zalegla
vsa prizadevanja 1500-član-
skega celjskega kolektiva,
oziroma niti uspehi v prete-
klem letu, ko so prepeljali 5
milijonov potnikov in 3,7 mi-
lijonov ton blaga.
»Žal se bomo morali želez-
ničaiji odločiti tudi za neka-
tere ukrepe, ki verjetno pri
ljudeh ne bodo naleteli na
n^boljši odmev,« pravi v. d.
direktorja celjskega ŽTO
Bojan Trkaj. »Tako bomo
morali ukiniti nekatere pre-
mćdo zasedene vlake. Na na-
šem območju bo to vlak, ki
ob 6.45 uri odpelje iz Celja
proti Žalcu, ob 15.30 uri iz
Celja proti Žalcu, ob 15.30
uri iz Celja proti Titovem Ve-
lenju in ob 16.20 uri iz Tito-
vega Velenja proti Celju. Ti
vlaki bodo prenehah voziti
prvega junija, ko bo začel ve-
ljati nov vozni red na naših
železnicah, ukiniti pa smo
jih morah, ker smo z vozov-
nicami pokrih le 7 do 10 od-
stotkov stroškov.«
Poleg tega so železničarji
sprejeU tudi stroge ukrepe
glede novega zaposlovanja, s
posebnimi uslugami (hitrejši
prevoz ipd.) pa bodo posku-
šali speljati na tire še več to-
vornega prometa.
»Te posebne usluge tudi
nekoliko dra^e zaračuna-
mo,« pojasnjuje Bojan Тгкгд,
to pa nas pripelje do tega, da
postajamo s cenami nekon-
kurenčni v primerjavi s cest-
nimi prevozniki. Žato želez-
nič^i zahtevamo, da se ize-
načimo z njimi. Mi moramo
namreč sami graditi in vzdr-
ževati infrastrukturo (tire in
podobno), cestnim prevozni-
kom pa tega ni potrebno v
tolikšni meri. Poglejte, samo
obnova enega kilometra pro-
ge nas stane 100 milijonov
dinarjev.«
Železničarji vidijo del reši-
tve iz sedaiijega položaja, ko
zmanjkuje den^a za razšir-
jeno reprodukcijo, tudi v so-
vlaganju gospodarstva v na-
kup novih vagonov in sovla-
ganju za odpravo ozkih grl.
Celjsko gospodarstvo se je
tu že izkazalo v preteklih le-
tih s so vlagaj em v matični
industrijski tir ter zgraditev
ranžime postaje za Bežigra-
dom, zato računigo, da bo tu-
di v tem srednjeročnem ob-
dobju pomagalo odpravljati
ozka grla na železnici.
»Zavedamo se, da ne sme-
mo preveč zaostati v razvoju,
гакад tega kasneje ne bomo
mogli nadoknaditi«, meni
Bojan Тгкдј. »Prav zaradi te-
ga bomo kljub težkemu fi-
nančnemu polož^u vztr^ali
pri investicijah ki smo jih na-
črtovali in odpravljah ozka
grla, med njih sodi tudi celj-
sko železniško vozlišče, ki
nam sed^ odjedajo del do-
hodka.«	S. ŠROT
Nezanesiliv oliračun
Štorska železarna se zav-
zema za ukinitev izdelave
periodičnega obračuna za
prvo tromesečje, ker le-ta
povzroča nemajime stroške,
rezultati pa so v nekaterih
primerih nezanesljivi. Daje
temu tako, so v štorski žele-
zarni ugotovili letos, ko so
analizirali izgubo tozda Me-
hanska obdelava, ki je v pr-
vem tromesečju znašala ne-
kaj več kot 92 milijonov
din.
Tozd je z letošr^jim januar-
jem prevzel določene obvez-
nosti tovarne traktorjev, za-
radi česar je imel v prvem
tromesečju približno 8 mili-
jonov din izgube, kar je za
približno 30 milijonov din
manj kot je pokazal periodič-
ni obračun. Poleg tega je ve-
Uk strošek pomenilo ogreva-
nje hale traktorjev, več kot
40 milijonov din, ki je z apri-
lom odpadlo.
Do razkoraka prihaja tudi
pri načrtovanih prodajnih
cenah, ki jih je možno med
letom, v primeru vehke in-
flacije, korigirati, česar pa se
v štorski železarni v prvem
tromesečju še ne poslužuje-
jo. S takšnim popravkom
prodignih cen bi lahko v kO;
lektivu zmai^šali negativrú
finančni rezultat tozda Me-
hanska obdelava še za na-
daljnih 20 milijonov din. Pn
tem gre predvsem za prodaj-
ne cene ulitkov.
Nadare je tozd Mehanska
obdelava v marcu obdelal 87
ton valjev za izvoz na klirin-
ško področje, ki so bili stro-
škovno v celoti obremenjeni,
vendar, zaradi nepravočasne
odpreme niso bili plačani.
Ker so bili plačani šele po 15;
aprilu, v tozdu niso mogli
šteti plačane realizacije za
prvo tromesečje.
Kot rečeno, se štorska že-
lezarna pridružuje tistemu
delu slovenskega združene-
ga dela, ki se zavzema za uki-
nitev izdelave periodičnih
obračunov za prvo tromeseč-
je. Najpomembnejše v tem
trenutku pa je, da so v štor-
ski železarni, s to pogloblje-
no analizo ugotovili, da bo
tozd Mehanska obdelava
zaključil prvo polletje breZ
izgube.	V. Ë-
20. iflAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
>Kozlovska sodha< na Dobrni
Kralevna trgovina vso Itoli visi v zraku
če skušamo oceniti tiskov-
no konferenco na Dobrni, o
zazidalnem načrtu in lokaciji
nove trgovine, ki je bila ko-
nec prejšnjega tedna, se ne
moremo izogniti ugotovitvi,
da je šlo za čisto izgubo časa.
Krajevno vodstvo je ie v va-
bilu na tiskovno konferenco
obsodilo novinarje, da so v
večini primerov o problema-
tiki enostransko poročali. Os-
novni namen tiskovne konfe-
rence je bil zgrešen s tem, ko
so skušali prevaliti krivdo za
zaplete na Dobrni na novi-
narje.
Tako je bilo veliko preveč
govora o že znanih dejstvih in
boli malo o tem, кдј se je bi-
stvenega spremenilo od 27. fe-
bruarja do danes, da takratni
dogovor o lokaciji, s katerim
so soglašali tudi predstavniki
vodstva kr^evne skupnosti,
ne velja več. Takrat so se vsi, ki
lahko o tem karkoli odločijo,
dogovorili, da ШЏ bi bila nova
trgovina locirana na mestu se-
darle trgovine z mešanim bla-
gom, ki pa je zaenkrat ne bi
bilo treba porušiti. Za rušenje
je bil predviden le del stavbe, v
katerem ima trenutno Merxo-
va Kmetijska zadruga skladiš-
če. S to kompromisno rešitvijo
so soglašali tudi predstavniki
investitorja, sozda Merx, in
edini zadržek je bil, ali bo stav-
ba statično prenesla delno ru-
šer\je.
Na zadrgi skupščini krajev-
ne skupnosti Dobrna pa so
sklenili, da bodo zgadili trgo-
vino na lokaciji, ki je v skladu z
zazidalnim načrtom, v kolikor
ne bo izvedljivo, da porušijo
vse objekte, ki na lokaciji, kije
bila dogovorjena 27. februarja,
kazijo izgled Dobme. V tem
primeru bi morali porušiti tudi
sediiryo trgovino z mešanim
blagom in privatno hišo, ki sto-
ji za tem objektom. Sledr\ja re-
šitev je še boljša, vendar kot
kaže ne bo izvedljiva, vsíó tako
hitro ne, kot želijo krcani in
investitor, to pomeni, da so jo
v krajevni skupnosti predlaga-
li v glavnem zato, da jim nihče
ne bi mogel ničesar očitati, če
bodo zgradili trgovino na loka-
cyi, za katero se zavzemajo že
od samega začetka.
Kar zadeva kompromisno
rešitev iz 27. februarja je, po
besedah kr^yevnega vodstva,
neizvedljiva zaradi dolgega po-
stopka o spremembi in dopol-
nitvi zazidalnega načrta in za-
radi razpoložljivega denarja.
Izgovor krajevnega vodstva,
da niso vedeli, da bo zaradi za-
mika lokacije potreben posto-
pek o spremembi in dopolnitvi
zazidalnega načrta, se je izka-
zal kot neumesten. Da bo tak-
šen postopek potreben in da
zahteva precej časa, je bilo na-
mreč zelo jasno povedano že
februarja. Kljub temu so v kra-
jevni skupnosti odlašali in po-
stopka niso sprožili ter tako za-
mudili tri mesece. Nekoliko za
lase privlečena je bila tudi pri-
pomba Jureta Sadra, predsed-
nika Komiteja za urejarye pro-
stora in varstvo okolja pri celj-
skem izvršnem svetu, da se bo
postopek, zaradi letnih dopu-
stov, še bolj zavlekel. Obič^no
je temu sicer res tako, vendar v
primeru trgovine na Dobmi,
dopusti ne bi smeli igrati takš-
ne vloge.
Edini upravičen zadržek s
strani krajevnega vodstva je
tako lahko le potreben denar,
k^ti za kompromisno lokacijo,
ki je bila dogovorjena februar-
ja, bi ga bilo potrebno odšteti
več. Ob tem pa se je treba vpra-
šati, ali lahko v knyevni skup-
nosti, zaradi denarne stiske,
pristanejo na lokacijo, ki ne bi
prispevala k boljšemu videzu
Dobrne oziroma, ki bi ga dol-
goročno, zaradi izgradr^je dru-
gih potrebnih objektov, more-
biti celo skazila.
Tega se sicer v krajevni
skupnosti zavedlo, vendar je
želja, da bi dobili novo trgovi-
no, močnejša. Zato so priprav-
ljeni tudi popustiti pritiskom
investitorja, sozdu Merx, Kjer
pravijo, da lahko zgradbo le tr-
govino, katera lokacija je v
skladu z obstoječim zazidal-
nim načrtom Dobme. Še več,
po besedah Jureta Sadra, Joži-
ce Vengust, predsednice kra-
jevne konference Socialistične
zveze in drugih kr^evnih vodi-
teljev, Merx izsiljuje, da bo
gradil drugje, če se v krajevni
skupnosti ne bodo hitro dogo-
vorili.
Skratka, na probleme z loka-
СЦО nove trgovine na Dobmi je
treba gledati veliko širše kot
doslej, če so Celjani mislili res-
no, ko so v razvojne dokumen-
te zapisali, da bodo na Dobmi
razvijali zdraviliški turizem.
Prav tako se ni moč požvižgati
na pripombe Društva za var-
stvo okolja iz Dobme in Zveze
društev za varstvo okolja Slo-
venije. V kr^evni skupnosti se
bodo pač očitno morali naprej
temeljito pogovoriti z občin-
skimi načrtovalci razvoja in z
investitorjem, ki ga bodo mo-
rali, če ne bo šlo drugače, poi-
skati izven celjske občine.
VILI EINSPIELER
Na radeški osnovni šoii
odprii novo teiovadnico
»z dograditvijo telovadnice k osnovni šoli v Rade-
čah lahko z veseljem ugotivimo, da smo na vseh
šolah v občini ustvarili pogoje za sodobno telesno-
kulturno vzgojo«, je med drugim ob otvoritvi nove
telovadnice v Radečah dejal Jože Krašovec, predsed-
nik vzgojno izobraževalne organizacije občine
Laško.
Telovadnica v Radečah je zgrajena po vseh predpisa-
nih normativih za izvedbo telesne vzgoje v osnovni šoli
z okoli 600 učenci. Na površini kakšnih 1900 kvadrat-
nih metrov je telovadna dvorana, kjer lahko igrajo vse
igre z žogo razen nogometa, naenkrat pa bodo lahko
telovadili trije razredi. Urejeni so tudi vsi spremljajoči
prostori, garderobe, tribuno in umivalnice.
Telovadnica je bila zgróyena iz sredstev tretjega
občinskega samoprispevka. Od tega je šlo kar 70
odstotkov vseh sredstev. Ker je denar prihajal počas-
neje kot so rasle cene, so telovadnico dokončali leto
dni kasneje, kot so prvotno načrtovali.
S telovadnico ima radeška osnovna šola vse pogoje^
da preide na celodnevno osnovno šolo. Program celo-'
dnevne osnovne šole bodo postopno uresničevali tako,
da bosta naprej imela celodnevni pouk prva dva
razreda, nato do leta 1990 še tretji in četrti. Tako bi vse
osnovne šole radeškega območja imele celodnevno
šolo za nižjo stopnjo.
Pri zaključnih delih, izvajalec je bil Ingrad, so s
prostovoljnim delom sodelovale tudi delovne organi-
zacije in krcani Radeč. Res pa je, da so za telovadnico
namenili skoraj ves denar, ki je bil namenjen za občin-
ski program 3. občinskega samoprispevka. Zato bo
prva naloga, da v naslednjem samoprispevku, kije že v
pripravi, pričnejo graditi prizidek k osnovni šoli v
Rimskih Toplicah.
Telovadnica je prevelik vzdrževalni finančni zalog^
za samo osnovno šolo. Zato so stroške vzdrževanja
uredili s samoupravnim sporazumom, ki predvideva,
da bodo del teh pokrivale vse organizacije in športna
društva.
VIOLETA V. EINSPIELR
Čigav bo Škafarjev brib?
Na ákafarjevem hribu, se-
verno od žalske obvoznice
in desno od naselja Gotov-
Це leti ta hrib, nastja nova
stanovanjska soseska.
Zasebne stanovanjske hi-
še bodo kmalu vseljive in tu
bodo živeli prebivalci, ki
pač morajo soditi v kakšno
krajevno skupnost. Pro-
blem je namreč v tem, da
dve tretjini ozemlja Škafar-
jevega hriba po sedanjih
krajevnih mejah sodi h go-
toveljski krajevni skupno-
sti, tretjina, ki sega že v na-
selje Ložnica, pa h krajevni
skupnosti Žalec.
Pravzaprav bi bilo smeš-
no, da bi sosed, oddaljen
morda tri metre, sodil v dru-
go krajevno skupnost. Če bi
strogo upoštevali kr^evno
mejo, pa bi nastala tudi dva
primera, ko bi kuhinja bila v
KS Žalec, dnevna soba v isti
zgradbi pa v KS Gotovlje.
Kam torej n^ bi sodil Ška-
farjev hrib? Zary se potegu-
tóo tako Gotovljani kot tudi
Zalčani. Vsakdo ima svoje
več ali mai^ utemeljene ar-
gumente.
Besedo smo nsgpij dali
predsedniku skupščine kra-
jevne skupnosti Gotovlje,
Henriku Krajncu: »V dolgo-
ročnih dokumentih občine
Žalec in naše krsgevne skup-
nosti smo opredelili, da se
severno od obvoznice razvije
kr^evna skupnost Gotovlje.
Kakršna koli dn^ačna odlo-
čitev v zvezi s Skafarjevim
hribom bi te dolgoročne
smernice porušile. Naselje
Ložnica ter območje Škafar-
jevega hriba je izrazito kme-
tijsko in kmetje kooperantje
združuj^o svoje interese v
TZO Gotovlje, kar je prostor-
sko vezano na naš krgj. Šola
y Gotovljah je tako velika, da
je za otroke s Škafarjevega
hriba v njej dovolj prostora,
niedtem ko ga v žalski šoli
ni. Otroci s področja Ložni-
ce, vse tja do Petrovč oziro-
nia Arje vasi že sed^j obisku-
jejo podružnično šolo v Go-
tovljah. Vsi ti argumenti na-
ravno, tudi sociološko, pove-
^чј^јо te ljudi. V naši krajev-
skupnosti smo se dolžni
Zavzemati za interes naših
k^anov in prostorsko ure-
ditev tega območja in mi-
slim, da naših krsganov ne
bomo pustili na cedilu. Lju-
dje pa im^o pravico do sa-
moodločbe in o kakršnikoli
odločitvi se bo moral razpi-
sati referendum prizadetih
krîoanov tako iz dela goto-
veljske kot žalske kngevne
skupnosti.«
Kako pa gledsgo na to svar
v Žalcu? To smo povprašali
Cirila Prezlja, predsednika
KK SZDL v Žalcu. »Bistve-
no je, da je treba Škafarjev
hrib in naselje Ložnica zau-
žiti. V katero kríóevno skup-
nost пгџ bi potem sodilo to
združeno naselje, pa n^ bi se
odločili krajani sami. Kako
se je sploh začel problem
Škafarjevega hriba ? Vaški
odbor SZDL v Ložnici, ki so-
di h krioevni skupnosti Ža-
lec, je to vprašanje sprožil že
pred dvema letoma. Nobene-
ga dvoma ni, da je Škafarjev
hrib, kjer poteka pospešena
stanov^ska gradnja skupaj
z naseljem Ložnica že danes
zaokroženo naselje. To po-
dročje je enotno komunalno
urejeno. Leta 2000 bo tam
150 novih stanov^skih hiš
in takrat bo tam živelo okrog
800 prebivalcev, kar pomeni,
da bo nastopilo пекдј novih
problemov. Mislim na pre-
skrbo, vprašanje otroškega
varstva, področje splošnega
ljudskega odpora, družbeno
samozaščito in tako naprej.
To je vse tisto, kar narekuje,
da se Ložnica in Škafarjev
hrib morata združiti, sicer pa
menim, da je edino pravilno,
da se ljudje o tem, kam пдј
sodi to področje, odločijo na
referendumu.«
Ob vsem tem je treba zapi-
sati še nekaj. Ozemlje kr^ev-
ne skupnosti Gotovlje je še
pred izgradnjo obvoznice
zavzemalo dobršen del
ozemlja, ki danes sodi k žal-
ski krajevni skupnosti. Gre
za zahodni del Žalca od do-
ma SLO naprej in južno od
obvoznice. Eden izmed po-
glavitnih vzrokov, da se je ta
del priključil k Žalcu je bila
prav obvoznica in z njeno
dograditvijo je bil tudi spre-
jet sklep, ki je zapisan v ra-
zličnih razvojnih dokumen-
tih, da naj bi ta cesta delila
ozemlje dveh kr^evnih
skupnostih. H Gotovljam ta-
ko sodi tudi naselje atrijskih
hiš tik ob obvoznici, na nje-
nem severnem delu. Sicer pa
bi lahko ob vsem skupaj re-
kli, da si nekateri v tem pri-
meru delajo pravzaprav od-
večne skrbi. »Prizadeti« kra-
jani se pač naj sami na refe-
rendumu odločijo, v kateri
lüragevni skupnosti bi raje ži-
veli. Navsezadnje se bodo že
znali odločiti, kakšen je nji-
hov interes.
JANEZ VEDENIK
Foto: LJUBO KORBER
Samoupravni sporazum o medsebojnem strokovnem
sodelovalen sta podpisala Aleš lic, predsednik KPO Kovi-
notebne in prof. dr. Leo Gusel, dekan Viske ekonomske
šole mariborske Univerze.
Ziata
liarmonika
v laškem
Priprave na letošnje naj-
večje srečale »ft-ajtonarjev«
na Ljubečni že intenzivno po-
tekajo. V mesecu juniju se bo-
do zvrstila prva izbirna tekmo-
vanja. Eno takih priprav^ajo
15. junija tudi v Zdravilišču
Laško. Harmonikarji, ki želijo
preizkusiti svoje znanje in se
potegovati za nastop na finalni
prireditvi, na Ljubečni, пад po-
šljejo prijave do 10. junya na
naslov Zdravilišče Laško - za
Zlato harmoniko Ljubečna 86.
Ob tem velja povedati tudi
to, da bo predvidoma v mese-
cu juniju na prodaj ponatisnje-
na kaseta Zlata harmonika
Ljubečna, ki je v prvi nakladi
že koncem lanskega leta pošla.
Kovlnotebiia z univerzo
Podpisan samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju
z ¥EKŠ
Samoupravni sporazum o
medsebojnem strokovnem
sodelovanju, ki sta ga v po-
nedeljek podpisali celjska
Kovinotehna in Visoka eko-
nomska šola mariborske
Univerze pomeni trdnejšo
in višjo obliko sodelovanja
na področju znanstveno ra-
ziskovalnega dela.
. »Samoupravni sporazum
je rezultat dolgoročne usme-
ritve Kovinotehne, da z
znanstveno raziskovalnimi
in pedagoškimi inštitucijami
zastavi dolgoročno sodelova-
nje, pretok kadrov, znanj in
spoznanj med organizacija-
mi združenega dela in orga-
nizacijo, ki se ukvarja s pe-
dagoškim delom,« je ob pod-
pisu sporazuma dejal Aleš
lic, predsednik kolektivnega
poslovodnega organa Kovi-
notehne Celje. Takšno sode-
lovaje in povezov^e ute-
meljuje z ugotovitvijo, »daje
v Jugoslaviji potrebno
zma^ševati razkorak med
teorijo in prakso, ker sedanje
staje na tem področju v ve-
čini dejavnosti ni ugodno in
bomo zato težko dosegli raz-
vojne cilje, ki smo si jih za-
stavili in ki jih od nas terja
informacijska doba 21. sto-
letja.«
Kovinotehna ni edini pri-
mer, je pa eden redkih pri-
merov delovnih organizacij,
ki iščejo krepitev znanstve-
nega in kadrovskega poten-
ciala tam, kjer ta je oziroma
tam, kjer se ta kader obhkuje
in postaja potencialni nosi-
lec razvoja v kolikor ima za
to dane pogoje. To pa so izo-
braževalne inštituclje z nji-
hovim znanstveno razisko-
valnim delom. Kovinotehna
je v kratkem času postala
ena n^pomembnejših orga-
nizacij na področju trgovin-
ske izmenjave s tujino v Ju-
goslaviji, povprečna starost
zaposlenih je komaj nekaj
malega čez trideset let, ugod-
na je tudi kvalifikacijska
struktura zaposlenih. Toda
Kovinotehna hoče še več in
bolje. V sodelovaryu v
VEKŠ bo pridobivala po-
trebne kadre, usmerjala razi-
skovalno delo na šoli v pro-
grame, ki so zanimivi za raz-
vojne načrte Kovinotehne,
šoli bo pomagala z mentor-
stvom, svetovanjem in re-
cenzijami diplomskih in dru-
gih razvoj norazisko valnih
del. Sama fakulteta pa bo
svoje teoretične izsledke in
kadrovski potencial lahko
sproti preverjala in usmerja-
la v neposredno delovno
okolje. Teh možnosti pa ima
Kovinotehna s svojimi raz-
vejanimi poslovnimi stiki
nič koliko, saj ima preko ti-
soč poslovnih vezi doma in v
tujini.
WE
6. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Skrb za okolje ]c tudi skrb za človeka
Ekološka vprašania moramo reševati skupaj, ne v vsaki občini zase
»Za trgovino in nekaj me-
trov asfaltne obloge bi prav
zares prepoceni prodali 62
hektarov zemlje v Zatrav-
niku, kjer naj bi bilo načrto-
vano odlagališče sadre«, so
menili mladinci na nedavni
okrogli mizi o ekologiji, ki
so jo pripravili v Šentjurju.
Teh 62 hektarov zamočvir-
jenega zemljišča, ki sedaj
res ničemer ne služi, pa bi
lahko s pomočjo brigadir-
jev Zvezne mladinske de-
lovne akcije Kozjansko iz-
sušili in uredili v dobre
kmetijske površine.
Strokovnjaki, ki merijo
stopnjo onesnažnosti odpad-
ne sadre sicer zagotavljajo,
da ne onesneižuje okolja toli-
ko, da bi bila potrebna čistil-
na naprava. Mladinci pa so
to ugotovitev sprejeli dok^j
skeptično in menijo, da seli-
tev odpadnih surovin preko
občinskih meja nikakor ne
pomeni rešitve. V burni raz-
pravi so med drugim pouda-
rih, da ekologija ne pozna
meja in da bi se morah prav
vsi prizadevati za čistejše
okolje.
Sicer pa so mladinci ob
koncu okrogle mize sprejeh
tudi nekaj konkretnih skle-
pov. Menih so, da bi morah
združevati sredstva za nakup
merilnih naprav, in v občini
predvsem pozimi redno me-
riti stopr^o onesnaženosti.
Ugotavljajo namreč, da je
stopica onesnaženosti v
Šentjuiju zaradi slabo preve-
trene kotline, nizkih tempe-
ratur in večjega števila kuril-
nih dni, pogosto večja kot v
Celju. Mladinci so tudi pred-
lagali, da bi spremenili pred-
pise in zahtevali od delovnih
organizacij, n^ zajemno vo-
do nižje od svojega iztoka.
Tako bi se veijetno v večini
delovnih kolektivov bolj po-
trudih za čistočo. Mladinci
pa so dodali še to, da bi bilo
potrebno resneje razmishti o
razpisu takoimenoveinega
»ljudskega posojila« s kate-
rim bi zbrah dovolj sredstev,
da bi lahko poskrbeh za
gradnjo čistilnih naprav in
tudi siceršnja prizadevanja
za čistejše okolje.
»Za boljšo ekološko osveš-
čenost nas vseh«, so menih v
razpravi »pa bo potrebno še
veliko dela za množičnost v
ekoloških vrstah.« Poleg te-
ga pa bodo morah ekologi,
bolj kot doslej, k sodelova-
nju pritegniti tudi strokov-
njake, saj pogosto le z meri-
tvami in točnimi podatki
lahko dokažejo, da je naše
okolje preveč onesnaženo.
Okroglo mizo o ekologiji
je skupaj z medobčinskim
svetom mladih celjskega
območja pripravila občin-
ska konferenca ZSMS iz
Šentjurja. Povabili so šent-
jurske gospodarstvenike in
ostale odgovorne v občini,
predstavnika republiške
konference mladih in vseh
občinskih konferenc ter
celjskega sisa za varstvo
zraka, vendar so - kot kaže
prizadevanja šentjurskih
mladincev za čistejše okolje
vzeli nekoliko neresno.
Okrogle mize sta se poleg
šentjurskih in celjskih mla-
dincev udeležila le pred-
stavnik ribiške družine Va-
glajna in občinske komisije
za varstvo okolja ter pred-
stavnik republiške konfe-
rence mladih.
Po končani okrogh mizi so
v Šentjuiju pripravih tudi
demonstrativni pohod po
uhcah, na Titovem trgu pa so
prebraih tudi protestno pi-
smo. Pohoda se je udeležilo
nekaj nad 200 mladincev, v
pismu pa so spregovorili o
vseh najbolj perečih ekolo-
ških problemih v občini in
opozorili največje onesnaže-
valce окоЦа v naši regiji, da
bi morali bolj skrbeti za či-
stejše okolje. Mladinci so se
v protestnem pismu izrekli
tudi proti gradnji načrtova-
nih štirih jedrskih elektrarn
in opozorih, da se nesreča,
kakršna se je zgodila v Čer-
nobilu, ne bi smela več po-
noviti. Protestno pismo so
šentjurski mladinci poslah
občinski skupščini, občin-
skemu izvršnemu svetu, re-
pubUški skupščini, republi-
ški konferenci mladih in ko-
misiji za varstvo okolja.
IVANA FIDLER
Turizem smo ljudje
V Levcu so odprli zaklonišče
v soboto so v Levcu namenu predali zaklonišče za 200
ljudi. Objekt, ki je veljal štirideset milijonov dinarjev, bo v
mirnodobnem času namenjen občinskim blagovnim rezer-
vam. Denar za ta objekt so prispevali Nama, Lesnina, vzgoj-
novarstveni zavod in svet za ljudsko obrambo in družbeno
samozaščito Žalec. Izvajalec del je bil Ingrad Gradbena
operativa iz Žalca.
JANEZ VEDENIK, Foto: LJUBO KORBER
Kot kulturni dom
Ves prejšnji teden so v do-
mu Nine Pokom v Grmovju
med Veliko Pirešico in Galici-
jo trajale prireditve, ki so jih
združili pod enoten naslov te-
den kulture in športa.
Z obnovljeno graščino je za-
živelo tudi kulturno delo. Za-
čelo se je z ureditvijo stalne
razstavne zbirke akademskega
slikaija in kiparja Antona Her-
mana, sicer po rodu domačina
in nadaljevalo po njegovi za-
slugi ter zaslugi direktorice
Marije Trobec s prvo slikarsko
kolonijo. V njej (trajala je ves
teden z risanjem objektov v
pokrajini okoli doma) so
združno sodelovali učenci
enajstih osnovnih šol žalske
občine in štiije oskrbovanci.
Dela so ob koncu tedna razsta-
vili v spodnjih prostorih graš-
čine v Grmovju, vsem avtor-
jem izročili priznanja, v kultur-
nem programu na prostem
pod košatimi drevesi pa so na-
stopili učenci osnovne šole Ve-
lika Pirešica, ženski pevski
zbor društva invalidov Celje
pod vodstvom Bojana Drak-
sleija in godba na pihala z Li-
boj pod vodstvom Toneta
Uplaznika.
Zadnji dan tedna kulture in
športa so še pripravili pohod
ob spominskih obeležjih kraja
(27 udeležencev) in turnir v
malem nogometu, kjer so na-
stopile štiri ekipe (vrstni red
Triglav in Delfini oba Velika
Pirešica, Liboje in Vrbje). Po-
zabiti pa ne gre tudi nastopa
članov kolesarskega kluba Ža-
lec s krožno dirko, demonstra-
cijski nastop konjenikov iz Go-
tovelj in razstavo ptičev. Vsem
tem dejavnostim se je s svoji-
mi likovnimi deli pridružil še
akademski shkar Alojz Zavo-
lovšek iz Titovega Velenja. Pri-
jetno obnovljena graščina v
Grmovju tako ob prostoru za
oskrbovance postaja tudi zani-
mivo kulturno središče dveh
krajev z dokaj pestrim kultur-
nim utripom.
T. VRABL
Kmalu
pionirski zbor
Celjski pioniiji so v pone-
deljek prejeh kurirčkovo
pošto od vrstnikov iz Slo-
venj Gradca, v teh dneh pa
jo nosijo po občini, se
ustavlja o na posameznih
osnovnih šolah in pri spo-
minskih partizanskih obe-
ležjih. Vrstnikom iz Slo-
venskih Konjic jo bodo
predali v ponedeljek na
Stranicah, predigo pa bodo
pripravih osnovnošolci s
Frankolovega.
Laški pi( niiji so kurirč-
kovo torb 30 sprejeli na
svoje območje prav tako
danes (četrtek, 29. maj), v
ponedeljek pa jo bodo pre-
dah vrstnikom iz Šentjuija.
Šen^urski in konjiški pi-
oniri bodo tudi zadnji no-
silci kurirčkove torbice na
našem območju. Konec
prihodnjega tedna bo v
Spominskem parku Trebče
že zbor slovenskih pi-
oniijev.
I. F.
Franc Kiančnik
Ob kulturnem hramu v
Šmartnem ob Paki stoji
hiša, pravzaprav hišica z
zelenimi polkni, skozi ka-
tera v popoldnevih in ve-
čerih Uje glasba. Dvakrat
na teden se v sobi 76-let-
nega Franca Klančnika
zbero pevci domačega
moškega zbora in ob
spremljavi orgel pridno
vadijo, tako da zbor po-
znajo ne samo v doma-
čem kraju, ampak tudi
drugod. Letos se bodo
udeležili tudi pevskega
tabora na Stični.
Glasba se Francu
Klančniku pretaka po ži-
lah od mladih nog in kot
sam pravi, jo je podedo-
val po očetu. Kot mlade-
nič je eno leto študiral na
ljubljanskem konzervato-
riju, a ker pri hiši ni bilo
cvenka, je moral poprijeti
za očetov oblič in se izuči-
ti za mizaija. Še vedno
rad kaj naredi v mizarski
delavnici, a najbolj sre-
čen je v svetu glasbe.
Pred leti je z uspehom vo-
dil tudi mladinski zborna
šoli, vmes je ustanovil tu-
di ansambel Srnica, ki se
je imenoval po njegovi
lastni, najbolj uspeli
skladbi. Franc Kiančnik
je napisal veliko pesmi in
nekatere od njih z uspe-
hom prepeva zbor še da-
nes. Dirigent je neraz-
družljiv z zborom že več
kot tri desetletja.
S harmoniko namesto z
mitraljezom je Franc
Kiančnik odšel tudi v
partizane in danes pravi,
da si tedaj še misliti ni
mogel, kako lahko pesem
dvigne moralo borcev. V
partizanih je hitro ustano-
vil ansambel, kije nasto-
pil tudi v Unionski dvora-
ni v Ljubljani.
Po vojni so se v kraju
spet začeli zbirati pevci.
Sprva štiije, pet, potem
jih je bilo iz dneva v dan
več in tedaj je Franc
Kiančnik vzel zborovstvo
v svoje roke. Skor^ je ni
bilo in je ni prireditve v
kraju, da na nastop ne bi
povabili tudi moškega
zbora in skoraj ni krajana,
ki ne bi znal Franca
Klančnika povezati s pe-
smijo. »Prav to mi vliva
moč,« je dejal oni dan ob
obisku na njegovem do-
mu. Danes je v zboru 17
članov in mnogi so pod
Klančnikovo taktirko za-
čeli vaditi že v mladin-
skih vrstah in ostali zvesti
vse do danes, mnogi so se
priključili in pomladili
zbor kasneje. Tako živi
tradicija petja v kraju, ki
je nasploh znan po svoji
razvejani in živahni kul-
turni dejavnosti.
MATEJA PODJED
Sanjali smo boijši svet
Celjani smo doživeli tudi prvo mirovno stojnico, ki so jo pripravili člani občinskega
centra klubov OZN. Pred Tkanino so razstavih svoj propagandni material, v katerem so
mimoidoče seznanjali s svojim delom in prizadevanji za mir v svetu. Na ta način želijo v
centru povečati število članov, hkrati pa ljudi spodbuditi, da bi razmišljali o problemih v
svetu in doma. Tako so postavih tudi pano, na katerega so se lahko Celjani podpisali in s
tem izrazili svoj protest proti gradnji jedrskih elektrarn pri nas. Odziv je bil dober, rezultate
te mirovne stojnice pa nameravajo mladi poslati na republiško konferenco Socialistične
zveze v opozorilo, da Celjani do teh vprašanj niso ravnodušni.
TC, Foto: EDI MASNEC
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Elektrarna Vrhovo bo izven struge
Krajani Vrhovega so se
sprijaznili z dejstvom, da
bo na vrhovškem polju čez
dobrih pet let stala hidro-
elektrarna. To je pokazal
tudi razgovor, ki so ga imeli
krajani prejšnji teden s
predstavniki savskih elek-
trarn.
Ti so prišli na razgovor do-
bro pripravljeni in so kraja-
nom odgovorili na številna
vprašanja, ki so jih ti imeli v
zvezi z gradnjo hidroelek-
trarne. Očitno je bilo, da so si
predstavniki savskih elek-
trarn prizadevali v n£yvečji
meri ugoditi zahtevam кггуа-
nov. Ugotovili so, da je prva
varianta (gradnja elektrarne
izven struge) n^bolj spre-
jemljiva, ker bi z njo izgubili
пгцтапј rodovitne zemlje. V
končni fazi okoli 11 hektar-
jev, daje pa tudi možnost da
z zasipavanjem struge v pri-
bližno osmih letih po začet-
ku obratovanja elektrarne,
vrhovčani pridobijo dodatne
količine enako rodovitne
zemlje. Investitor se trudi,
da bi poiskal še druge mož-
nosti za pridobitev dodatnih
zemljišč za kmete z Vrhova
na področju sevniške obči-
ne. Z odškodnino, ki jo bo
dobila občinska zemljiška
skupnost (gre za sredstva od
50 do 100 milijonov din), pa
bi morali krajani sami pri-
praviti možnosti za meliora-
cije manj vredne zemlje na
področju krajevne skup-
nosti.
V razgovoru so krajani do-
bili tudi zagotovilo, da zaradi
načrtovanega drenažnega si-
stema ne bodo imeli proble-
mov s podtalnico in da torej
ni bojazni, da bi kdaj v pri-
hodnosti podtalnica poško-
dovala dodatne kmetijske
površine.
Problem onesnaženosti
Save ni v pristojnosti elek-
trogospodarstva, je republi-
ški problem, ki sta ga repu-
bliški komite za varstvo oko-
lja in zveza vodilnih skupno-
sti dala v svoj program. Že
prihodnje leto naj bi glavni
onesnaževalci pričeli graditi
čistilne naprave. Vprašanje
pa je, ali bodo ti lahko zago-
tovili 70 odstotkov potreb-
nih sredstev (ostalo bo šlo iz
sredstev vodne skupnosti) za
ekološko sanacijo Save.
Odprto ostaja tudi vpraša-
nje cen kmetijskih zemljišč.
Za vrhovčane so dosegli tre-
nutno najvišjo odkupno ce-
no, to je 700 din za kvadratni
meter zemlje. Krajani se s to
ceno ne strinjajo in zahteva-
jo najmanj 1000 dinarjev za
kvadratni meter.
Razgovor, ki so ga imeli
krajani s predstavniki sav-
skih elektrarn je bil vseka-
kor koristen, videlo se je, da
im^o tudi ti posluh za pro-
bleme krajanov in da želijo
pred gradnjo vendarle rešiti
najbolj pereča prašanja.
Sicer pa se tudi savskim
elektrarnam mudi. Že okto-
bra пгу bi pričeli s priprav-
ljalnimi deli, spomladi pa naj
bi za¿eli graditi elektrarno,
katere investicijska vrednost
je okoli 20 milijard dinarjev.
VIOLETA V. EINSPIELER
Uspešni teritoriaici
Enota teritorialne obrambe
iz celjske občine, ki so jo pred
štirimi leti poimenovali po
Franju Vnmču-Buzdi, je tudi
na usposabljanju prejšnji te-
den dokazala, da je ena naših
najboljših tovrstnih enot,
hkrati pa so se, podobno kot
na prejšnjih v^ah, stkala šte-
vilna nova prijateljstva med
krajani in teritoriaici.
šlo je pravzaprav za zahtev-
no osnovno usposabljanje, ki
je bilo povezano z več manjši-
mi vajami, za^uček usposab-
ljanja pa je bil na Dobmi, kjer
so podelili prizn^a najbolj-
šim teritorialcem in enotam.
Ena izmed značilnosti enot
teritorialne obrambe je tudi
njihova povezanost s krajani.
Enota Fr^o Vrunč-Buzdo je
že na prejšr^ih vajah vzposta-
vila številne stike s krajani,
med tokratnim urjetyem pa so
jo najlepše sprejeli krajíini
Lanšperka, Hramš in Šmartne-
ga v Rožni dolini.
V Lanšperku so domačini
speldi okusen domač kruh za
pripadnike teritorialnih enot,
lepo pa so jih sprejeli tudi v
Hramšah, kjer so z^urili ta-
borni ogenj in pripravili krajši
kulturni program.
Izkazali so se tudi v Šmart-
nem v Rožni dolini, Цјег so
krajani sodelovali na mitingu;
nastopili so mladi člani šmar-
skega prosvetnega društva, na-
rodno zabavni ansambel
Šmartinski fan^e, v enoti pa so
na hitro sestavili tudi oktet, ki
ga je vodil Peter Selčan. Tako
je miting, kljub neresnosti
Frontnega gledališča iz Tmo-
velj, ki je zadr\ji trenutek odpo-
vedalo udeležbo, uspel.
Ves čas urjenja so v enoti ak-
tivno delovali aktivi ZSMS in
zveze komunistov, izdajali pa
so tudi list Teritorialec.
S. Š.
Celjski teritoriaici, pripadniki enote Franjo Vrunč-Buzdo so uspešno opravili šest-
dnevno osnovno usposabljanje.
Postaje RK so potrebne
Pred dobrim letom je v
celjski občini začela z de-
lom prva postaja RK v kra-
jevni skupnosti Nova vas.
Do danes je ustanovljenih
že 15 postaj v KS, letos jih
mislijo ustanoviti vsaj še
pet. Večina postaj RK delu-
je enkrat tedensko po uro
ali dve, največkrat v pro-
storih KS.
V delo teh postaj, ki je v
celoti prostovoljno, vključu-
jejo aktiviste RK, člane ko-
misije za socialno delo v KS,
krcane ki so zaposleni kot
strokovni sodelavci v občin-
skem centru za socialno delo
in krajane, ki so po poklicu
socialni delavci ter krajane,
ki so po poklicu zdravstveni
delavci (to so srednje in višje
medicinske sestre). V treh
postajah RK so v delo vklju-
čili tudi zdravnike.
Večina ustanovljenih po-
staj se dobro povezuje in
redno sodeluje s komisijo za
socialno delo, društvi upo-
kojencev, podmladkom
Rdečega križa na območju
vsake krajevne skupnosti.
Prve ocene po dobrem letu
so spodbudne. Krajani jih
potrebi^ejo in jih tudi redno
obiskujejo. Predvsem to ve-
lja za mestne KS, dočim je
na podeželju obiska manj za-
radi razdrobljenosti in odda-
ljenosti krajevnih skupnosti,
^udje se veliko težje odloči-
jo za obisk postaje RK, če je
ta oddaljena več kot petnajst
minut.
Pos^e RK, ki so bile v
celjski občini ustanovljene
med prvimi, so že močno
vpletene v prizadevanja in
premagovanja težav za tiste
strukture krajanov, ki so jim
zaostrene socialne razmere
že močno načele socialno
varnost.
S pomočjo občinskega
zdravstvenega varstva in so-
cialnega skrbstva so postaje
RK opremljene z osnovno
opremo (omarica prve po-
moči, merilec in kartice za
kontroliranje krvnega priti-
ska, osebna tehtnica, poštni
nabiralnik in napisna tabla).
Izkušnje postaj RK, ki de-
lajo že leto dni kažejo, da bo
poleg sedanjega dela potreb-
no uvesti še dodatno. To naj
bi bili redni obiski ostarelih
in osamljenih ljudi, bolnih in
invalidnih oseb v naseljih in
vaseh, ki so več kot dva kilo-
metra oddaljene od sedeža
postaje RK.
V	KS Štore že urejajo tako,
da bo postaja delo vaia vsak
neparni teden na sedežu KS,
ki je v starem delu kraja in
vsak pami teden v zdrav-
stvenem domu, ki je v no-
vem naselju Štor in je odda-
ljena dva kilometra od sede-
ža KS. Poleg tega ta krajevna
organizaija RK pripravlja
možnost, da bi te postaje de-
lovale tudi v večjih vaseh, ki
so oddaljene več kot tri küo-
metre od sedeža KS oziroma
zdravstvenega doma.
Postaje počasi prevzemajo
vlogo koordinatorja za so-
sedsko pomoč ter nego na
domu. V sosedsko pomoč
poskušajo uvesti (KS Nova
vas) tudi občasno varstvo
otrok za nekaj ur dnevno.
V	KS Slavko Šlander na-
vezuj èj o prve stike s patro-
nažno službo, z željo da bi jih
ta redno obveščala o kraja-
nih, ki so izpuščeni iz bolniš-
nice in so potrebni nege na
domu. Aktivisti bodo tistega
krajana obiskali in ugotovili
potrebo po sosedski pomoči
za časa zdravljenja na domu.
Pomoči so potrebni tudi sta-
rejši ljudje in sicer v gospo-
dijstvih, ki jih sami ne mo-
rejo več voditi.
ZDENKA STOP AR
RK akcila zbiranja obiačil
Rdeči križ Slovenije organizira že devetnajsto
akcijo zbiranja oblačil, obutve posteljnine, pohištva,
šotorov in tekstilnih odpadkov, ki bo hkrati po vsej
Sloveniji. Akcija bo danes 29. maja, od 17. do 19. ure.
Zbirna mesta bodo krajevne skupnosti, v strnjenih
naseljih oddajte svežnje pred vhodna vrata do 17.
ure.
Darovano blago bo razdeljeno družinam in posamez-
nikom, ki jim je taka pomoč potrebna, del blaga pa
bodo organizacije RKS shranile za pomoč ob naravnih
in drugih nesrečah. Prosijo za čimveč otroških oblačil,
perila, posteljnine ter šotorov, ker tega blaga najbolj
primanjkuje. Ob tej priložnosti lahko oddate tudi tek-
stilne odpadke.
Akcija RK je vključena v teden solidarnosti, ki se
prične v ponedeljek, 2. junija.
MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek - še za leto 1985
OBČINA CELJE
Tobačna tovarna Lj. TOZD Tobak СеЦе	85.310
POZD-OKT	100.000
OBČINA VELENJE
REK - Preh. rač. obveznosti iz doh. in OD	617.991
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
Imenšek Mihael, fotograf. Strma c. 2/a	1.200
SKUPAJ VPLAČANO DO 8/5-1986	199,810357
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
CELJE	82,670.713
VELENJE	35,930.511
ŽALEC	22,013.874
SLOVENSKE KONJICE	16,648.361
LAŠKO	13,880.602
ŠMARJE	13,596.363
MOZIRJE	7,849.426
ŠENTJUR	5,329.735
SEVNICA	1,890.771
SKUPAJ:	199.810.357
Enodnevni zaslužek - prva vplačila za
leto 1986
OBČINA CELJE
SZDLCeUe	47.612
ZSS Občinski svet Celje	79.463
ZZBNOVCeUe	12.034
OK ZKS Celje	67.276
MS ZKS Celje	27.234
MS SZDL Celje	13.861
OK ZSMS Celje	29.786
Celjske lekarne Celje	391.722
Dom upokojencev Celje	233.637
ZŠAM СеЦе	123.664
WO Zarja Celje	351.943
WO Anice Černejeve Celje	299.176
Skladiščno transportni center Celje	389.363
OK ZVRS Ceüe	7.035
GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD GE Celje	1.368.292
OBČINA ŠMARJE
TOZD pekarna in slašč. Rogaška Slatina	157.982
OBČINA VELENJE
Zdrav, center T. Velenje, TOZD Lekarna	63.073
Zdrav, center T. Velenje, TOZD Bol. Topolšica	298.839
Zdrav, center T. Velenje, TOZD Zobozdr.	231.600
Zdrav, center T. Velenje, TOZD Zobozdr.	445.361
Zdrav, center T. Velenje, TOZD Naravno zdrav. Topol-
šica	153 149
Zdrav, center T. Velenje, TOZD DSS	111.015
OBČINA LAŠKO
GG Celje-TOK Laško	65.000
Konfekcija Kora Radeče	419.031
GGCeHe-TOK Laško	102.000
OBČINA SLOV. KONJICE
Obč. org. RKS Slov. Konjice_101.130
Skupaj vplačano do 22. 5.1986_5.581.278
REKAPITULACIJA PO OBČINAH
Celje 3,442.098
Velenje 1,303.037
Laško 577.031
Šmarje 157.982
Slov. Konjice_101.130
Skupaj vplačano do 22. 5. 1986	5,581.278
NA KRATKO
Bohor žari v Solkanu
Mala slikarska kolonija Bohor žari deluje v Šentjurju že
deseto leto. Nastala je ob pobudi likovnega pedagoga Iva
Brodeja in akademskega slikarja Goceta Kalajdžiskega ter
vključevanju številnih organizacij v Šentjurju. Pred časom je
kolonija prejela občinsko priznanje OF. V teh letih je prerasla
občinske meje, saj se za likovne stvaritve otrok iz vse Slovenije,
ki se vsako jesen zberejo v Šentjurju in rišejo na tematiko iz
NOB, zanimao tudi drugod. Izdelke iz kolonije so doslej razsta-
vili v številnih mestih Srbije, v teh dneh pa so na ogled v otroški
galeriji na osnovi šoli v Solkanu.	-pç
Žalski planinci grade dom na Bukovici
Kljub mnogim težavam so planinsko kočo na Bukovici lani
zgradili do prve plošče. Najbolj vneti člani žalskega planin-
skega društva so opravili več kot 2000 prostovoljih delovnih
ur, od tega pa kar tretjino sam gospodar koče.
Da lahko gradnja poteka, so zgradili bivak, tovorno žičnico ter
nabavili traktor. Spodbudno je, da so lani na pomoč pri izgradnji
koče na Bukovici priskočili žalska krajevna skupnost, telesno-
kulturna skupnost občine Žalec ter združeno delo. O uspehih in
nalogah tega društva so govorili tudi na letni konferenci, ki so se
je udeležili tudi predstavniki Planinske zveze Slovenije. Zaradi
izgradnje planinske koče so se morali lani odpovedati preneka-
teremu izletu, pa čeprav je bila izletniška dejavnost še pred leti
zelo značilna za to planinsko društvo. Kolikor bo le mogoče,
bodo tudi letos izvedli nekaj izletov.	IVAN JURHAR
Tekmovanje ekip prve medicinske pomoči
Oddelek za ljudsko obrambo občine Laško in Občinska orga-
nizacija Rdečega križa sta pripravila četrto tekmovanje ekip
prve medicinske pomoči civilne zaščite in Rdečega križa.
Tekmovanje so izvedli v nedeljo dopoldan na igrišču osnovne
šole v Laškem v počastitev dneva Rdečega križa in Civine
zaščite. Tekmovanja seje udeležilo 11 ekip iz kr^evnih skupno-
sti in delovnih organizacij. Prvo mesto je osvojila ekipa civilne
zaščite krajevne skupnosti Radeče L, đmgi so bili iz KS Rečica,
tretji pa iz Papirnice Radeče.
Prvouvrščena ekipa se bo udeležila republiškega tekmovanja,
ki bo 14. junija v Zagorju ob Savi.	VM
8. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Več pozornosti za
nadarjene učence
v našem izobraževalnem si-
stemu namenjamo vse prema-
lo pozornosti nadpoprećno in-
telig:entnim in sposobnim
učencem, je bila ena od ugoto-
vitev na tiskovni konferenci
Zveze organizacij za tehnično
kulturo, ki so jo v CeUu pri-
pravili pred republiškim sre-
čanjem mladih tehnikov. Sre-
čanje se bo pričelo jutri do-
poldne na Srednji tehniški šo-
li maršala Tita, slovenski os-
novnošolci pa bodo v devet-
najstih različnih panogah
tekmovali še v soboto.
Sicer pa poskušajo v osnov-
nih šolah težave pri poučeva-
гци tehničnih dejavnosti čim-
bolj celovito reševati. Zavod za
šolstvo je pri izdelavi učnih
programov tehnični vzgoji že
namenil več pozornosti, zatika
pa se pri pom^ka^u denaija
za nakup učnih pripomočkov
in ostale opreme ter učiteljih.
РокИс učitelja tehničnega po-
uka je namreč že nekaj let defi-
citaren, v šolah pa si pomagćOo
tudi z mentoiji iz združenega
dela. Uveljaviti poskuš«yo
predlog, da bi delovne organi-
zacije svojim strokovnjiöcom
omogočile mentorstvo v os-
novnih šolah v okviru njihove-
ga rednega delovnega časa.
Ponekod - gre predvsem za ra-
čunalništvo, modelarstvo,
elektroniko in kmetijstvo - jim
to že uspeva. Zanimanje os-
novnošolcev za tehnične de-
javnosti se je zadrya leta spet
povečalo. Letos je na občin-
skih srečanjih mladih tehni-
kov sodelovalo že nekaj več
kot 20 tisoč učencev, na repu-
bhškem srečarvju pa jih priča-
kujejo približno 300. Tehnično
vzgojenim in usposobljeni
mladi strokoviyaki, ki zaen-
krat še guUjo osnovnošolske
klopi, pa zaenkrat predstavlja-
jo približno desetino sloven-
skih učencev.
IVANA FIDLER
Deicieta s hitrimi prsti
Republiško tekmovanje družboslovcev v strojepisju in
stenografiji so letos pripravih na Srednji družboslovni šoli v
Celju. Tekmovanja se je udeležilo osem šol, vsaka s šestimi
tekmovalci. Gre za tradicionalno prireditev ob dnevu mla-
dosti, ki je hkrati priložnost, da se srečajo učitelji teh stro-
kovnih predmetov. Letos so se v strojepisju nabolje odre-
zaU učenci iz Murske Sobote, v stenografiji pa ekipi iz Nove
Gorice in Kopra. Med posamezniki je bila najboljša strojepi-
ska Suzana Setorič iz Murske Sobote, lanska zmagovalka
Celjanka Teodora Glušič pa je bila četrta, séu ji je nagnal
pisalni stroj. Med stenografkami je bila n^boljša Vesna
Kobal iz Nove Gorice, Celjanka Boža Hren pa je zasedla
trinajsto mesto.
TC, Foto: TONE TAVČAR
Preicop vojalcov na ceijsicem poicopaiišču
Precej prahu je dvignil
prekop vojakov I. svetovne
vojne na celjskem mestnem
pokopališču, ki so ga opra-
vili od sredine aprila do
maja.
Opazovalci na kup zmeta-
nih izkopanih desk s posmrt-
nimi ostanki pač niso vedeh
za кгд gre. Situacijo je pojas-
nil direktor Pokopahške
službe Franc Kelhar: »Že la-
ni smo opravih prvi del pre-
kopa, zdeg drugega, v nasled-
il ih letih pa bomo to štorih
še s prekopom žrtev II. sve-
tovne vojne ter uredih skup-
no kostnico na zgornjem de-
lu pokopahšča. Tu, kjer so
bih doslej pokopani vojaki,
pa bomo zemljišče ustrezno
uredih in pripravih za seda-
nje pokope. Pri prekopu ni
bilo nobenih nepravilnosti,
s^j je vse potekalo pod nad-
zorstvom ustreznih sanitar-
nih in higienskih služb. Po
navodilu smo morah vse iz-
kopane deske posuti z ap-
nom ter posušiti. Prostor
smo ogradih in označih, tako
da dostop ni bil možen. Bilo
ni tudi nobenega smradu,
kot so nekateri trdih.«
Sanitarni inšpektor Stane
Preložnik: »Pred začetkom
izkopa si je ves postopek
ogledala ustrezna komisija iz
Beograda, tako da je tudi po
mednarodnih merilih za
takšne izkope bilo vse v re-
du. Zavod za socialno medi-
cino in higieno zavod je se-
stavil ekipo, ki je bila stalno
prisotna pri izkopu, mi pa
smo delo spremlj^ občasno
in ni bilo opaziti nobenih ne-
pravilnosti ali nevarnosti za
okohco. Tudi pieteta do po-
kojnih s takšnim načinom iz-
kopa ni bila okrnjena. Pro-
stor je bil ustrezno ogr^en in
ves izkop ter nov pokop v
skupno kostnico je tekel pa
za to veljavnih predpisih.«
T. VRABL
NA KRATKO
Za čiste zobe
Na republiškem tekmova-
nju »ZA ČISTE ZOBE« so le-
tos prvič tekmovali tudi
učenci iz osnovne šole Primo-
ža Trubarja Laško. V akciji so
sodelovali vsi učenci nižje
stopnje in 5.e razred na višji
stopnji.
Namen akcije je vcepiti otro-
ku navado in potrebo po čišče-
nju zob.Ocenjevali so čiščenje
zob doma. Ob tem so ugotav-
ljali, da je uspeh akcije dal že-
lene rezultate, saj so bih proti
koncu akcije redki z nečistimi
zobmi.
Na priložnostnem zaključku
akcije so podelUi bogate prak-
tične nagrade in priznanja, ki
so jih poleg Občinske zdrav-
stvene skupnosti prispevah še
Merxov tozd Prodaja Laško,
Zdravilišče Laško in Pivovar-
na Laško.
Sestra Marta Sprogar iz
Zobne ambulante na šoh nam
je povedala, da nameravajo
prihodnje šolsko leto akcijo
razširiti tudi na višjo stopnjo,
pri tem pa je kot glavna nosil-
ka akcije izrazila zahvalo vsem
tovarišicam tekmovalnih ra-
^edov.	^
Prenovijena mrlišica
vežica v Bočni
Poleg novega športnega
igrišča, fasade na zadružnem
domu in asfaltne prevleke od
glavne ceste proti prihodnje-
mu igrišču, so si v Bočni zada-
li še nalogo, da do občinskega
praznika Mozirja, to je do sep-
tembra, temeljito preuredijo
še mrliško vežico.
Prenove je resnično potreb-
na, s^ dosedanja niti ni elek-
trificirana, pa tudi voda ni na-
peljana. Po načrtih jo bodo bi-
stveno povečah, napeljali va-
njo vodo in elektriko, povečali
ostrešje in napušč. Zaenkrat še
ne vedo, ali bodo razpisali kaj
udarniškega dela, ah pa bodo
vse zmogli z denaijem, ki se je
v te namene nabral v blagajni
krajevne skupnosti Bočna.
Vsekakor bi kazalo razmish-
ti tudi o udarniškem delu, kćgti
na ta način bi počenih gradnjo
oziroma prenovo, bilo bi to tu-
di psihološko-pohtično deja-
nje in končno, na podoben na-
čin so v Bočni preuredih tudi
gasilski dom z večnamensko
dvorano.	UM.
Pionirii gasiici v
Radečaii
Občine Obsotelja gojijo sre-
čanje pionirjev gasilcev v ok-
viru 48 Občinskih gasilskih
zvez Slovenije in Hrvaške.
Letos bo že 19. tovrstno sre-
čanje. Organizacija za tokratno
srečanje je v rokah Občinske
gasilske zveze Laško. Izvedh
ga bodo v Radečah 28. junija.
Pričakujejo, da se bo srečala
udeležilo oícrog 2000 pioniijev
in drugih gostov.
Organizacijski odbor je že
pripravil okvirni program za
srečanje. V dopoldanskem ča-
su nameravajo udeležence sez-
naniti z zgodovino in obeležji v
občini Laško, popoldan pa bo
vehko srečanje na stadionu v
Radečah v slogu iger brez meja
na temo: PREPREČUJMO
POŽARE.
Občinsko	^
tekmovanie gasilcev
Pri občinski gasilski zvezi
Laško vsako leto pripravijo
občinsko gasilsko tekmova-
nje članic, članov in vetera-
nov. Letošnjega tekmovanja,
ki so ga izvedli na stadionu v
Radečah se je udeležilo 21 ga-
silskih desetin iz gasilskih
društev v krajevnih skupno-
stih in industrijskih gasilskih
društev.
Prvič sta sodelovali dve de-
setini in sicer iz Gasilskega
društva Breze in ženska deseti-
na iz Papirnice Radeče. Med
člani A skupine do 800 litrov
so bili prvi gasilci iz Jagnjeni-
ce pred Radečami, Vrhovim,
Laškim in Brezami. V B skupi-
ni pa GD Radeče pred Vrho-
vem. Pri članih A skupine 600
ht. so bih prvi člani GD Rečica
pred Sedražem in Jagnjenico,
Vrhom in Svibnim.
Med industrijskimi gasilski-
mi društvi A skupine do 800
htrov so bih prvi gasilci iz
BOR Laško, v B skupini pa je
bila prva desetina iz Papirnice
Radeče pred TIM Laško. Med
članicami so bile prve iz GD
Radeče pred Sedražem in Pa-
pirnico.
Med veterani, kjer sodeluje-
jo tekmovalci starejši od 50 let,
so zmagah gasilci iz Gasilske-
ga društva Radeče, drugi so bi-
Ü Laščani in tretji Vrhovljani.
Pri tekmovalnem odboru so
nam povedah, da je bilo letoš-
nje tekmovanje najpopolnejše
doslej, zlasti po tehnični
opremljenosti, prav tako pa so
zadovoljni z udeležbo in pokri-
tostjo celotnega področja obči-
VLADO MAROT
REKLI SO
Antonija Zlovše, zaposle-
na v Tovarni nogavic na
Polzeli:
»Priznarye, ki sem ga pre-
jela od Občinskega sindikal-
nega sveta Žalec kot delavka
v neposredni proizvodnji, mi
vehko pomeni. Menim, da je
prav, da se tudi nam, nepo-
srednim proizvEyalcem priz-
na delež, ki ga prispevamo za
splošno družbeno dobrobit.
Delam kot klasificirka v ple-
tilnici nogavic že cehh 24 let.
Delo je odgovorno, vendar
ga z veseljem opravljam.«
T. TAVČAR
Dan mladosti v vrtciii
Dan mladosti so v 18 vzgojno varstvenih enotah žalske
občine proslavili s krajšimi kulturni programi na katerih so
malčkom obrazložili pomen tega praznika, poleg tega pa so
imeli številne aktivnosti v obliki iger, izletov in pohodov. Na
Polzeli so pripravili več športnih aktivnosti, na posnetku pa
vidimo malčke pri igri odbojke.
T. TAVČAR
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
SINDIKAT DELAVCEV ZAPOSLENIH PRI OBRTNIKIH
CELJE IN ŠENTJUR
Prijave za organizirano ietovanje ziiirajo še jutri
Zadnji dve leti in tudi letos so se v
osnovni organizaciji sindikata delavcev
na področju samostojnega osebnega de-
la potrudili, da bi čimveč delavcem za-
gotovili možnost organiziranega letova-
nja. Ker nimajo svojih počitniških
zmogljivosti, je to nekoliko težje - a za
letošnje poletje so v sodelovanju s turi-
stično agencijo TTG in sozdom Merx za-
gotovili dovolj prostora v Rabcu in Bio-
gradu na moru.
V treh letih so v okviru sindikalne orga-
nizacije sicer privarčevali dovolj denaija
za nakup ene počitniške prikolice, vendar
pa je izvršni odbor sprejel odločitev, da ta
sredstva letos namenijo za nakup počitni-
ških zmogljivosti po sistemu »polno za
prazno«. Z eno samo počitniško prikolico
bi namreč imeh prevelike stroške vzdrže-
vanja, težav z organiziranim letovanjem
delavcev pa ne bi rešili.
Osnovna organizacija sindikata delav-
cev na področju samostojnega osebnega
dela pripravlja v juniju strokovno ek-
skurzijo. Pri oblikovanju programa so
upoštevali želje delavcev, kam in kdaj
se bodo odpravili na ekskurzijo, pa bodo
pravočasno sporočili v posamezne obra-
tovalnice.
Menijo, da bi potrebovali vsaj štiri ali
pet počitniških prikolic, ki bi jih namesti-
li v kampe ob istrski obali. Lani so v
organizirano akcijo za nakup prikolic pri-
tegnili tudi celjsko Obrtno združenje,
vendar je začetno zanimanje obrtnikov
kmalu splahnelo in le 28 od 733 obrtnikov
je prispevalo denar v sklad za nakup pri-
коИсе. V osnovni organizaciji sindikata
delavcev na področju samostojnega oseb-
nega dela so se odločili, da z akcijo ob
podpori Obrtnega združenja nadaljujejo
tudi letos.
Letos v Rabac In Biograd na
moru
Organizirano letovanje delavcev na po-
dročju samostojnega osebnega dela bo le-
tos v zasebnih sobah v Biogradu na moru
Na progi Celje-Biograd na moru so or-
ganizirali tudi avtobusni prevoz z enotno
ceno 5.000 dinarjev za koriščeni sedež.
Rabac: tukaj so delavcem na voljo tri
in počitniških prikoUcah v Rabcu. V sin-
dikatu so pravočasno poskrbeli za dobro
obveščenost in v vse obratovalnice poslali
obvestila s prijavnicami za letovanje. Si-
cer pa je delavcem v obeh letoviščih na
voljo sedem desetdnevnih počitnic, v
Rabcu jih čakajo tri prikolice, v Biogradu
na moru pa so zakupili tri zasebne sobe.
Biograd na moru: delavci lahko organizi-
rano letujejo v eni dvoposteljni in dveh
troposteljnih sobah v privatni hiši. Pre-
hrana je organizirana v restavraciji Merx
v središču Biograda, blizu obale. Polni
penzion za eno osebo pa bo dopustnike v
različnih terminih veljal:
počitniške prikolice s tremi do štirimi le-
žišči, prehrana pa je organizirana v bliž-
njem motelu Narcis. Cene polnega penzi-
ona pa so naslednje:
Novo Iz »Delavca«
v četrti številki Delavca, časopisa za
delavce na področju samostojnega oseb-
nega dela, je bilo objavjenih nekaj novo-
sti, ki jih morajo poznati obrtniki in pri
njih zaposleni delavci. Gre za usklajeva-
nje delovnih pogodb, novi zneski pa ve-
ljajo od 27. aprila naprej.
Tíajniqa akontacija za najenostavnejša
dela znaša sedaj 35.350 dinarjev, za kvali-
ficirane delavce 60.095 dinarjev in za dela,
ki jih opravljajo delavci z visoko izobraz-
bo 95.445 dinarjev.
Vse več delavcev in obrtnikov v zad-
njem času sprašuje, kako je z višino zne-
skov nadomestil oziroma povračil delav-
cev in drugih materialnih pravic. Tudi tu-
kaj so novi zneski.
In še prijetne želje za letošnje poletje!
V osnovni organizaciji sindikata delav-
cev na področju samostojnega osebnega
dela želijo vsem delavcem in obrtnikom
sončne, vesele in čimcenejše počitnice.
Le spočiti in zadovoljni se bodo na delo
vrnili pripravljeni na nove delovne na-
loge.
Regres za prehrano znaša 10 do 15 od-
stotkov poprečnega osebnega dohodka v
Sloveniji za leto 1985, kar pomeni naj-
manj 5.497 in največ 8.245 dinarjev.
Regres za letni dopust znaša 30 do 50
odstotkov poprečnega osebnega dohodka
v Sloveniji za leto 1985, kar je najmanj
16.113 in največ 26.856 dinarjev.
Novi pa so tudi zneski nagrad delavcem
ob upokojitvi. Le-ti zdaj znašajo najmanj
2 ali največ 3 poprečne osebne dohodke v
Sloveniji, ki so bil izplačani lani. Delavci
ob upokojitvi tako prejmejo najmanj
107.422 in največ 161.133 dinarjev.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Lep uspeh akademskega zbora
Uspel koncert ob peti obletnici APZ Boris Kidrič
Dobra misel in trda volja
sta pred petimi leti botro-
vala nastanku Akademske-
ga pevskega zbora v Celju,
ki so ga poimenovali po se-
kretarju SKOJ Borisu Ki-
driču. Mladi delavci, štu-
dentje in dijaki so se z vso
zavzetostjo lotili dela pri
zboru in uspeh ni izostal. To
pričata tudi srebrna plake-
ta mesta Maribor na tekmo-
vanju Naša pesem 1984 in
drugo mesto na letošnjem
tekmovanju Radia Ljublja-
na Amaterski zbori pred
mikrofonom.
Dragica Žvar, ki vodi zbor
od začetka, sprva ni imela
lahkega dela. Iz množice
mladih je bilo treba izbrati
tiste, ki so želeli prepevati in
nadaljevati tradicijo dobrega
petja tovrstnih zborov v Ce-
lju, čeprav je ta zbor nekje na
meji med mladinskimi in
odraslimi zbori.
Tudi minuli samostojni
koncert, ob peti obletnici, je
pokazal, da zbor pridno dela
in da ima še veliko možnosti
za še boljše rezultate. V pr-
vem delu koncerta so pevci
zapeli pesmi znanih sklada-
teljev od Gallusa, Č^jkov-
skega, Adamiča, Bardoša,
Mokranjca do Kreka. Drugi
del koncerta so pričeli s pri-
jetno priredbo brazilskih
ljudskih pesmi, ki so ga na-
daljevah z domačimi narod-
nimi skladbami. V vse to pa
se je z nevsiljivimi recitacija-
mi vključeval gledališki igra-
lec Bojan Umek.
Obiskovalci, v sicer ne po-
polnoma polni dvorani Na-
rodnega doma v Celju, so na-
grajevali zbor z glasnimi
aplavzi, tako da je moral po
končanem koncertu zapeti
še nekaj pesmi. Med njimi pa
smo za mnenje o koncertu
zaprosiU Franja Bohinca in
Jožeta Firsta.
Franjo Bobinac: »APZ
Boris Kidrič je s koncertom
potrdil, da dosedanji uspehi
na tekmovanju v Mariboru
in na radijskem tekmova ju
niso bili naključni. Publika
je program lepo sprejela, tu-
di tistega zahtevnejšega.
Nasploh je treba rečj. da ima
dirigentka Dragica Žvar pri
izbiri programa srečno, ozi-
. roma spretno roko. Zbor ima
lep zvok, vendar nekje med
zvokom mladinskega in
odraslega. Zato bi vključitev
vsaj nekaj starejših pevcev
ta zvok prav gotovo še izbolj-
šala.«
Jože First: »Pevci so peli
zelo intenzivno in to je bil
veijetno vzrok, da so nekoli-
ko višali. Vendar jim tega ni
mogoče šteti v slabo, saj so s
tem pokazali, da so se potru-
dili in lepo izpeljali pesmi do
konca. Prav gotovo je zbor
zmožen doseči v bodoče lepe
rezultate.«
F.P.
Izšla ie
monografija
o Celju
Včeraj je bila v Narod-
nem domu v Celju slav-
nostna predstavitev fo-
tomonografije avtorja
Ivana Stoparja. Sprejem
je organizirala skupšči-
na občine Celje ter založ-
ba Motovun.
Knjiga o Celju je pisana
v obliki eseja, kar pome-
ni, da avtor ni našteval sa-
mo gola dejstva, ampak je
osvetlil na novo najpo-
membnejše dogodke iz
celjske zgodovine, ob
lyih pa ni pozabil na da-
našryi trenutek, saj pred-
stavi bralcem vso paleto
bogatega sodobnega celj-
skega gospodarskega,
kulturnega in družbene-
ga življenja. Odlične foto-
grafije mnogih avtorjev
dopolnjujejo besedilo.
Knjiga o Celju je izšla v
slovenskem, srbohrva-
škem, nemškem in angle-
škem jeziku.
Kulturna
karavana
v Doboiu
v dvorani Radničkog uni-
verziteta v Doboju, mestu, po-
brateriim s СеЦет, je v soboto
z uspehom gostovalo kulturno
umetniško društvo Zaija Tr-
novlje s svojo uspešnico - Go-
goljevo Ženitvijo, v režiji Šte-
fana Žvižeja. Celjani so bili
gostje članov kulturnega dru-
štva AP 17. april že petič.
Srečanje s starimi prijatelji
je bilo nadvse prisrčno, pristno
in tovariško. Gostitelji so pri-
pravili kratek kulturni pro-
gram in skrbeli za dobro po-
čutje v pobratenem Doboju.
Na predstavi se je zbralo
okoh 250 gledalcev, ki so z več-
kratnimi aplavzi dokazah, da
pri predstavi, kakršna je Zaiji-
na in komediji, kakršna je Go-
goljeva Ženitev, ni jezikovne
pregrade. Zato je bil večer toli-
ko lepši. Člani obeh društev so
izmenjali mnenja in izkušnje o
svojem delu in si želeli še več
sodelovalna. Štefan Žvižej pa
je podelil priznanja in plakete
zaslužnim članom kulturnega
društva AP 17. april za r\jihov
prispevek na kulturnem po-
dročju in prispevek k razvija-
nju dobrih medsebojnih od-
nosov.
LH
Studenčkovili 10 let
s samostojnim koncertom je minuli teden Oktet Studenček iz Ostrožnega proslavil
deseto obletnico svojega delovanja. Pred polno dvorano Narodnega doma so se predstavili
z umetnimi in narodnimi pesmimi domačih in tujih avtoijev. O delu in pomenu te vokalne
skupine je spregovoril Drago Medved, predsednik OK SZDL Celja, Marjan Lebič pa je
članom podelil Gallusove značke. Vodja okteta Ivo Knez je prejel zlato značko, Anton
Kovač srebrno, ostali pa bronaste. Na fotografiji stojijo: Ivo Knez, Vojko Cvikelj, Milan
Knez, Anton Kovač, Jože Repar, Andrej Bremec, Ivan Krušič, ki je nastopil namesto
obolelega Friderika Kodele ter Jože Plahuta. (Foto: Tonica).
Lepo so zapeli
Na rob šenUurskI pewski rewißl
Revija pevskih zborov
»Naša beseda« 86 šentjur-
ske občine je bila letos na
predvečer Dneva mladosti
na Ponikvi.
s 24 pevci je nastopil mo-
ški pevski zbor iz Planine, ki
ga vodi Milena Gubenšek, z
28 pevci moški pevski zbor
iz Dramelj, ki ga vodi prof.
Edi Goršič, pa 38 članski mo-
ški zbor skladateljev Ipav-
cev iz Šentjurja, Id ga vodi
isti zborovodja in najštevilč-
nejši ponkovški moški pev-
ski zbor z 39 pevci, ki ga vodi
prof. Franc Klinar. S skup-
nim številom 119 pevcev šti-
rih moških zborov smo lah-
ko v občinski Zvezi kultur-
nih organizacij zadovoljni,
stremeti pa je za tem, da to
število ne bi zanihalo navz-
dol in da bi bil dotok mlajših
pevcev reden. Menimo, da bi
ne bilo napak, če bi vsi pevci
moških zborov zapeli skup-
no eno do dve pesmi, saj ima
taka masovnost tudi svoje
čare.
V ZKO pojeta tudi dva
ženska pevska zbora in to
starejši iz Šentji^a s 25 pev-
kami, ki ga vodi prof. Franc
Klinar in mlajši iz Dramelj z
20 pevkami, ki ga vodi mla-
da, obetavna dirigentka
Alenka Goršič. Oba zbora sta
zapela zelo prikupno, podčr-
tati pa velja, da so si Sentjur-
čanke pred dobrim mese-
cem pripele bronasto plake-
to mesta Maribor.
Profesor Edi Goršič je pev-
ke ženskega in moškega zbo-
ra iz Dramelj združil v kre-
pak 48 članski mešani pev-
ski korpus, ki je poslušalce
močno pritegnil. Revija ni
imela tekmovalnega značka,
ryen namen je bil le manife-
stirati lepoto in moč pesmi v
občini.
Če pomisUmo, da je skup-
no vseh 174 pevcev in pevk s
svojimi zborovodji vložilo v
petje mnoge stotine ur vaj je
dolžnost nas poslušalcev, da
jim za vloženi trud in njihove
lepe uspehe izrečemo iskre-
no zahvalo.
ERNEST REČNIK
Tamburaši slavijo
Tamburaški simfonični orkester ŽPD France Prešeren
iz Celja slavi letos sicer 40-letnico svojega delovanja,
vendar segajo prvi začetki organiziranega igranja na
tamburico še v prejšnje stoletje.
Prvi tamburaški zbor je bil namreč ustanovljen že leta
1892 in se je imenoval Sokolski tamburaški zbor. Najprej
gaje vodil dr. Albin Kapus, za rgim pa še dr. Hinko Šuklje,
dr. Vladimir Ravnikar in drugi. Po drugi svetovni vojni je
tamburaše zbral Janko Hočevar in sicer v sindikalni
podružnici SKUD France Prešeren. To so bili predvsem
ljubitelji tovrstne glasbe in iz tega ansambla je potem z
mladimi močmi zrastel današnji orkester.
Leta 1978 je orkester prevzel Srečko Cizeü, ki ga vodi še
danes. Mladi dirigent, je pod vodstvom izkušenega Janka
Hočevarja, in skladatelja prof. Janka Gregorca hitro
napredoval in tako je orkester prerastel kvintni način
igrarvja. Zato je orkester leta 1982 nabavil nove instru-
mente s kvartno uglasitvijo, kar je seveda pomenilo, da so
morali začeti skorajda znova. V naslednjih letih so osnov-
nim tamburaškim instrumentom priključili še godala in
pihala kar je še razširilo izrazne možnosti tega orkestra.
Da sodi orkester med najboljše, ne samo v Sloveniji
temveč v Jugoslaviji, pove tudi srebrna plaketa, ki jo je
osvojil na Festivalu tamburaške glasbe Jugoslavije leta
1981 v Osijeku. Temu so sledila tudi povabila na razna
gostovanja po domovini in tudi v Avstrijo in Zvezno repu-
bliko Nemčijo.
Orkester tudi sam skrbi za podmladek, saj ima svojo
šolo za tamburaške instrumente, za ostale pa jim poma-
gajo učenci celjske glasbene šole.	F. P.
Na današnjem koncertu, ki se bo pričel ob 20. uri v
dvorani Narodnega doma, bodo predstavili dela znanih
skladateljev, kot so Mozart, Čajkovski, Strauss, Bach,
Gregore in Gotovac. V drugem delu pa bodo igrali naj-
bolj priljubljene evergreene tega desetletja. Kot gost bo
nastopila Alenka Goršič.
Dežela smehljaja
Aldo Spoldl ¥ Likovnem salonu Celje
Aldo Spoldi je italijanski umetnik, ki ga kritika
uvršča v postmoderno generacijo, saj odkriva v njego-
vem delu vrsto, za takšno uvrstitev nujno potrebnih
eklekticizmov. A pustimo kritikom njihovo veselje in
obrt, saj tudi avtor v »Komentarjih k slikam« pravi, da
se »delo zmerom norčuje iz kritike; ves čas je zunaj in se
krohoče.« Posvetimo se raje smehu, ki naj bi bil po
Spoldiju izid ogleda njegovih del.
Smeh je v svojem jedru simbolna destrukcija, ki jo
poroča določena napaka. Zato v likovni umetnosti dolgo
časa ni bil cenjen, saj ne vzbuja patetičnih občutkov estet-
skega ali etičnega ugodja. Ker razkriva tisto kar občudova-
rye pri-kriva, ga je dominantna, zahtevam ideologij podre-
jena umetnostna kritika, vselej odrinjala na rob. Šele z
nastopom moderne umetnosti seje, ob redkih predhodnih
izjemah (Bosch, Brueghel, Goya, Hogarth, Daumier),
odprlo nekaj več prostora tudi zar\j, a to predvsem skozi
humor, ne pa tudi satiro, ki je še vedno področje alterna-
tivnega in ideologijam vsega sveta neljubega pogleda na
mehanizme živ^ervja.
Spoldi ne skriva težnje, da bi njegove slike izzvale smeh,
krohot, kajti za^ je napaka, ki navdihuje njegov smisel za
humor, prav slikarstvo samo. Njegov obstoj v današnjem
času in prostoru, ko se ta pradavna umetniška dejavnost
zaradi izkoriščenosti vseh svojih možnosti nezadržno spre-
mirya v anahronističen privesek sodobne vizuelne kul-
ture. Istočasno pa »Komentari k slikam« tudi pričajo, da
je Spoldi izšel iz konceptualistične izkušnje, ki je slikar-
stvu vdahnila razmišljanje: pamet. Nenehna umovanja
sodobne likovnosti o svoji utemeljenosti in smislu spremi-
гхјсцо ustvarjalno prakso v ilustracijo teorije, kar govori o
izpraznjenosti avtentičnih doživetij; to pa ne pomeni nič
drugega kot vakuum identitete. Identiteta kreativnega
procesa se zaradi človekovega vse večjega odmika od
Narave in dejstva dogajajoče se informacijske revolucye,
seli na področje simbolne realnosti, kar odpira človeštvu
neslutene možnosti imaginacij. Seveda pa ne smemo pre-
zreti, da gledano skozi prizmo ideology odpira takšna
selitev identitete tudi možnost povečane manipulacije z
ljudmi. Ob čedalje тагц vidni materialni resnici, postav-
lja ideologija idealne laži za zveličavne cilje svojih potreb.
Upati je, da takšna teoretična in retrospektivna sub-
stanca sodobne umetnosti ni neizogiben izraz program-
skih zasnov človeškega »razvoja«, kajti v tem primeru
moram opozoriti na izredno berljivost belih, nedotakrye-
nih platen Spoldijevega rojaka, pokojnega P. Manzonija.
»Ustvarjati ne pomeni nič! Trelaa je živeti!« je dejal ome-
ryeni Manzoni in se ubil v prometni nesreči. Krohot, kot ga
želi Spoldi, je ob takšnem in še mnogih podobnih prime-
rih, ki nujno so v zavesti postmodemizma, seveda nemr
goč. Možen je le smehljaj. Smehü^ ob pogledu na, .
ironično distanco obarvano, slavljenje napake.
Vsekakor globok poklon razmišljanju slikarjev in priza
devar\ju kritikov; a Slika jim še vedno izmika svoj rep.
BORI ŽZUPANČIČ
Stavbenik Soiness v SLG
v Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo jutri ob p
osmih zvečer zadnja premiera letošnje sezone. V prevoc
Boruta Trekmana in v režiji Francija Križaja bodo uprizo
dramo Henrika Ibsena Stavbenik Soiness, ki govori o prei
dih in nesporazumih med generacijami, o monumental,
zarisani podobi starajočega se ustavarjalca, ki mora svc
nostalgično srečanje z mladostjo plačati s smrtjo. Sceno
zasnoval Marjan Kravos, kostume Cveta Mimik. Igrali boc
Janez Bermež, Anica Kumer, Jagoda Vajt, Olga Kacjan k
gostja, Miro Podjed, Stane Potisk in Zvone Agrež.
Llnliartova značka francoskemu
krožku
člani francoskega gleda-
liškega krožka, ki ga na
Srednji družboslovni šoli v
Celju uspešno vodi prof.
Slavko Deržek, so letos pri-
pravili bogat program in ga
v celoti uresničili. Z Malim
vitezom in francoskim šan-
sonom so se z uspehom
predstavili ne samo v Celju,
ampak tudi v Ljubljani, Za-
grebu in Beogradu, kakor tu-
di v drugih krajih v Sloveni-
ji. Zveza kulturnih organiza-
cij Slovenije je pred dn<
odlikovala francoski krož
z zlato Linhartovo značko
»posebno kultivirano obh
žanrskega nastopa.«
Pohvalo zaslužijo prav
člani krožka za zavzeto de
ki je dalo odhčne rezultate
za dostojno predstavitev š
v СеЦи, Sloveniji in Jugos
vlji. Z uspehom so nasto]
tudi v ponedeljek zvečei
dvorani Narodnega dom;
Celju.
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Srečanje
planincev-
transverzalcev
v soboto, 24. maja je bilo
v organizaciji PĐ Železničar
Zagreb v Zagrebu prvo sre-
čanje planincev-transver-
calcev is vse Jugoslavije.
Zagrebško društvo je pred
desetimi leti pričelo z akcijo
za čim večji obisk posebej
označenih planinskih poti
ter uvedlo tudi pojem plani-
nec-transverzalec (ime, ki ga
№ predlagal pokojni prof.
Sumljak so povzeh po prvi
takšni poti od Maribora do
Kopra. Planinci lahko s hojo
po teh poteh osvoje razhčne
stopixje, značke in sedćg tudi
diplome. Za prve tri stopnje
je potrebno opraviti 30 poti
(na vsakih deset ena repubh-
ška, ki jih je le 7). Srebrno
značko dobi, kdor je preho-
dil 50 in zlato za 100 opravlje-
nih poti.
Po podatkih za leto 1985
ima PD Zabukovica 74 takih
planincev (prvo mesto v Slo-
veniji), Ljubljana-matica 28,
Maribor-matica 24, Železni-
čar Celje 11, Polzela 8, Aero
Celje 6, Žalec 2, Titovo Vele-
nje in Vitanje po enega.
V Matkov škaf
Planinsko društvo Solčava in komisija za planinstvo
pri ZTKO Mozirje prirejata v nedeljo, 1. junija vsako-
letni pohod v Matkov škaf. Zborno mesto je ob 8. uri pred
gostiščem Žohar v Logarski dohni, skupen odhod paje ob
9.30 od lovske koče LD Solčava v Matkovem kotu. Pod
Mrzlo goro je približno 22 metrov snega. Cesta je prevozna
do lovske koče, parkiranje paje možno tudi pri Kočnaijevi
žagi.Od lovske koče do škafa je še približno uro in pol
hoda. Hoja ni zahtevna in jo zmore vsakdo, potrebni pa so
planinski čevlji. Po pohodu bo pri planinski koči planin-
sko гцјагуе.
Kulturni spomeniki mesta Celje
Turistično društvo Celje organizira danes ob 12. uri v
dvorani Društva inženirjev in tehnikov na Tomšičevem
trgu predavanje o kulturnih spomenikih mesta Celje.
Predaval bo dr. Ivan Stopar, strokovni sodelavec
Zavoda za spomeniško varstvo Celje, udeleženci pa si
bodo pod njegovim strokovnim vodstvom po predavanju
vse znamenitosti starega mestnega jedra tudi ogledali. S
kulturnimi spomeniki Celja želijo v turističnem društvu
СеЏе seznaniti predvsem delavce, učence in občane, ki se
v življenju in pri delu srečujejo s tujimi in domačimi gosti.
Srečanje turisUčniii društev v Socki
Turistično društvo Strmec je tudi letos organizator
družabnega in športnega srečanja nekaterih turističnih
društev celjske občine in regije, ki bo v nedeljo, 15.
junija v parku pri osnovni šoli v Socki. Srečala, ki se bo
pričelo ob 14.uri, se bodo udeležili predstavniki turističnih
društev iz Celja, Dobrne Frankolovega, Slovenskih
Konjic, Vitanja, Vojnika, Žalca in Strmca, ki se bodo
pomerili v nekaterih športnih in družabnih igrah. Osnovni
namen prireditve je krepitev vezi in izmenjava izkušer^i
pri delu turističnih društvenih delavcev. Program bo vodil
Mito Trefalt, po srečanju pa pripravljajo tudi zabavo s
plesom. Svoje znanje bodo prikazale tudi kmečke ženske
iz Strmca in Socke, ki bodo pripravile razstavo in prodajo
domačih slaščic.
Miss žalske noči in srečanje
kresničariev
v okviru velike turistične prireditve Želska noč, ki bo
28. junya 1986, pripravlja Turistično društvo Žalec izbor
MISS Žalske noči in srečanje kresničarjev Slovenije.
Za MISS Žalske noči sprejema Turistično društvo Žalec
prijave do 10. junija 1986. Zmagovalko in spremljevalki
čakajo bogate in zanimive nagrade, ki jih bosta prispevala
LIK Savinja Šempeter in MIK Prebold.
Za srečanje kresničaijev pa se lahko prijavite vsi, ki ste
rojeni 21. junija (na prvi poletni dan). Prijave zbira Turi-
stično društvo Žalec, poleg kraja bivanja pa je prijavi
potrebno priložiti fotokopijo rojstnega hsta. Udeleženci se
bodo v družabnem delu srečanja pomerili v gasilskih veš-
činah.
Majhne in velike skrivnosti turizma
Mladi novinarji na OŠ Vere Šlander na Polzeli so glede na akcijo Gospodarske
zbornice Slovenije, ki je razpisala borzo idej za čimboljši turistični progra v kraju,
organizirali okroglo mizo z naslovom »Majhne in velike skrivnosti turizma.
Pri okrogli mizi so sodelovali predstavniki Turistične zveze Slovenije, zveze turističnih
društev Celje, TD Mozrije, Žalec, Hortikulturnega društva Prebold, predstavniki gostinstva
in turizma občine ter predstavniki krajevne skupnosti. Okrogla miza je osvetila naslednja
izhodišča: Namen in pomen akcije Turizem smo ljudje, vloga turističnih društev pri
spodbujanju, oziroma razvoju turizma v regiji, občini, kraju, predstavitev gostinsko-turi-
stičnih dejavnosti v žalski občini in možnost razvoja turizma v KS Polzela.
Učenci pri raznih krožkih na šoli so konkretno raziskali stanje turistične dejavnosti na
Polzeli in na osnovi rezultatov že opravili določeno akcijo, predvsem pa oblikujejo številne
pobude in ideje, predloge za izboljšanje turistične privlačnosti kraja. Na okrogli mizi so se
zavzeli za ustanovitev turističnega društva, na Polzeli, s pomočjo katerega se bo dalo
doseči, da bi bila Polzela lepša in turistično privlačnejša in da bi čez nekaj časa lahko turisti
rekli, da imajo na Polzeli poleg vzorne šole tudi lepo urejen kraj.
Okroglo mizo so vodil mladi novinarji na osnovni šoli, Leopold Pere iz Gospodarske
zbornice Slovenije pa je pokazal nekaj filmov o uspehu lanskoletne akcije Slovenija moja
dežela.
TONE TAVČAR
S specializacijo prodajnih
programov boljše poslovanje
z blagovnico Gorica rešili težave v osnovni preskrbi
krajanov novega naselja
v Potrošnikovi temeljni org^izaci-
ji združenega dela Prodaja Šoštanj
skrbijo za osnovno preskrbo krajanov
Šoštanja - in skupaj z Ero - tudi za
krajane Titovega Velenja, Šmartnega
ob Paki in Gabrovk. V tozdu Prodaja
Šoštanj imajo en^st poslovalnic, po-
leg trgovinske dejavnosti pa imajo tri
bifeje in v blagovnici Gorica tudi re-
stavracijo, kjer je mogoče dobiti tople
obroke.
V tozdu Prodaja Šoštanj je zaposle-
nih približno 160 delavk. Pretežno žen-
ski delovni kolektiv, sćg je med zaposle-
nimi le 7 moških, paje tudi dokaj mlad,
saj poprečna starost ne presega 30 let.
V Prodni Šoštanj pravijo, da se zelo
trudijo za dobro izobrazbeno sestavo
zaposlenih. Kljub urejenemu sistemu
izobraževanja in štipendiranja, pa jim
to vselej ne uspeva. Občina Velenje je
namreč gospodarsko tako močna, da še
vedno odpira precejšnje število novih
delovnih mest. V trgovinski dejavnosti
se sicer trudijo, da bi dobre delavce
obdržali, vendar jim to pogosto ne
uspeva. V zadn|em času so sicer tudi v
tozdu Prodaja Šoštanj povišali osebne
dohodke, tako da so proti koncu letoš-
njega tromesečja v poprečju že presegli
70 tisoč dinarjev, vendar je v trgov-
skem pokhcu še vedno velika fluktu-
acija kadrov.
V okviru tozda Prodaja Šoštanj skr-
bijo za osnovno preskrbo občanov, pro-
dajajo gospodinjske potrebščine, sadje
in zelenjavo, tehnično blago in gradbe-
ni material, tekstilno blago in pohištve-
ne programe. Največji obseg prodaje,
približno 60 odstotkov, so zabeležili v
prodaji živil. Prav tako pa so tudi naj-
bolj zadovoljni s poslovanjem prav v
prodaji živil. Sicer pa so s povečanjem
prodaje v tozdu kar zadovoljni, sa je
fizični obseg prodaje v okviru tozda po-
rasel za slabo četrtino.
Veliko so vložili v razvoj
Skoraj 5 tisoč krajanov v novem na-
selju Gorica pri Titovem Velenju je bilo
ob selitvi brez trgovine. Prav zaradi te-
ga so v tozdu Prodaja Šoštanj pravočas-
no pričeli razmišljati o gradnji nove
blagovnice, kjer bi se lahko oskrbovali
krajani novega naselja. Živilski odde-
lek blagovnice so tako odprli že leta
1981, v celoti paje bila zgrajena lani. V
tozdu Prodaja Šoštanj so tako pridobili
2900 kvadratnih metrov novih površin,
od tega čistih prodajnih površin nekaj
nad 1000 kvadratnih metrov, v živil-
skem oddelku pa 450 kvadratnih me-
trov prodajnih površin. V okviru bla-
govnice Gorica je odprta tudi restavra-
cija, kije skupaj s kuhinjo velika nekaj
nad 700 kvadratnih metrov.	'
Prav z gradnjo novih trgovin so v
tozdu Prodaja Šoštanj tudi uspeli spe-
cializirati svoje prodajne programe. V
Šoštanju imajo poleg blagovnice še tr-
govine, kjer prodajajo sadje, zelenjavo,
delikatesne izdelke, znižano tekstilno
blago in pohištvene programe. Kupci
se tako lažje odločajo za nakup, saj je
tudi prodano blago pregledneje razvrš-
čeno.
Poleg specializacije prodajnih pro-
gramov pa so v okviru tozda Prodaja
Šoštanj za boljše poslovanje in pope-
stritev svoje ponudbe že pred časom
uvedli tudi akcijske prodaje in predsta-
vitve izdelkov posameznih proizvajal-
cev. Zaposleni v trgovinah pravijo, da.
se njihov trud ob pripravi posameznih
akcij za popestritev prodaje tudi obre-
.stuje.
V okviru tozda Prodaja Šoštanj redno
opravljajo vsa vzdrževalna dela v svojih
poslovalnicah. V svoje razvojne načrte
pa so zapisali tudi gradnjo oziroma pre-
ureditev klasične trgovine v starem de-
lu Titovega Velenja v trgovino s samo-
postrežnim načinom prodaje. Načrtuje-
jo, da bodo do leta 1990 pripravili vse
potrebne načrte, zatem pa pričeli z obno-
vitvenimi deli.
3 Jože Brinovšek, direktor tozd Prodaja
r Šoštanj.
Pri gradnji nove blagovnice v Gorici pri Titovem Velenju so v tozdu Prodaja Šoštanj
upoštevlai tudi vse urbanistične zahteve in zgradili takšno poslopje, ki se lepo
vklaplja v okolje.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Svetovna ponudba hmelja ie velika
HmeU sicer aobro poganja, pa MJub lemu pretiranega opilmizma meti hmeljarji za
lotos ni
Na majski skupščini po-
slovne skupnosti za hme-
ljarstvo Slovenije so ugod-
no ocenili minulo srednje-
ročno obdobje v hmeljarje-
nju, tako po uresničitvi za-
stavljenih nalog, kot po
ekonomičnosti hmeljarje-
nja. Hmeljarji so povečali
produktivnost po hektaru,
ki je sedaj na svetovni
ravni.
Po mnenju predsednika iz-
vršilnega odbora skupnosti
Jožeta Brežnika so tudi na-
črti v naslednjem srednje-
ročnem obdobju ambiciozni,
čeprav za letos minimalno
povečujejo površine tako, da
lahko računamo v Sloveniji s
hmeljem na 2.500 hektarih,
kar п£ц bi dalo 4.500 ton pri-
delka hmelja. Do konca
srednjeročnega obdobja pa
se bodo površine povečale
na 2.750 hektarov, pridelek a
na 4.850 ton.
Hmelj je vse težje prodaja-
ti na tujem, ker je svetovna
ponudba takšna, da strokov-
njaki računajo skoraj z eno-
letno svetovno zalogo hme-
lja. Domači hmeljarji izvaža-
jo na tuje tričetrt vsega pri-
delka hmelja, zato jih skrbi
trg, ki je s hmeljem zasičen,
pri preostali četrtini hmelja,
ki ga porabi domača, jugo-
slovanska pivovarniška in-
dustrija, pa ne dosegajo do-
hodkovno tako ugodnih cen
kot na tujem. To pomeni, da
seje ob večji konkurenci ozi-
roma ponudbi, povečala tudi
zahteva po kakovosti (.manj
primesi in razdrobljenosti)
in drugačni sortni sestavi.
Trgovci v svetu želijo predv-
sem kupovati aromatične
sorte hmelja
Slava goldinga ne
mine
če bi torej upoštevali zani-
manje trgovcev s hmeljem,
potem lahko ugotovimo, da
doživlja savinjski golding
spet svojo renesanso. Pojava
si v hmeljarski skupnosti še
ne znajo povsem razložiti.
Ugotavljajo pač, da se zani-
manje trgovcev in pivovar-
narjev spet obrača k aroma-
tičnomu goldingu, s katerim
varijo pivo. Vse kaže, da gre
takšno pivo bolje v promet
oziroma ostaja okus potroš-
nikov zvest aromatičnim
sortam.
To seveda zahteva tudi od
naših hmeljarjev v Savinjski
dolini, kjer pridelajo tričetrt
vsega slovenskega hmelja,
ustrezno preusmeritev. Na
dva načina so to že določili
kar na skupščini poslovne
skupnosti za hmeljarstvo
Slovenije, pravi Jože Brež-
nik in sicer tako, da bodo
spodbudili večjo pridelavo
aromatičnoga hmelja, zlasti
goldinga tudi z večjo odkup-
no ceno (za 30% več), po dru-
gi strani pa bodo skušali zao-
striti kakovost, zmanjšati
primesi in razdrobljenost
hmelja.
Spremeniti sortni sestav
kar čez noč ni mogoče, saj je
hmelj kultura s trajnim nasa-
dom, vendar so se hmeljarji
na svoji skupščini odločili za
takšno dolgoročno naravna-
nost pridelave, ki jo je treba
začeti takoj.
Toča Je letos že
tolkla
Letos je celjsko območje
toča obiskala že štirikrat, kar
je izredno nenavadno za ta
letni čas. Toča 3. maja je
»obiskala« tudi hmeljske na-
sade v Savinjski dolini. Vle-
kla je čez predele od Žalca
do Šempetra, neybolj je pri-
zadela hmeljišča okrog Pod-
loga, kjer je povsem uničila
poganjke, ki so večinoma že
bili napeljani. Pognali so si-
cer že drugi poganjki, zava-
rovalnica je opravila predce-
nitev, kakšen bo pridelek, pa
bo znano šele ob obiranju.
Tudi drugi obisk toče 7.
maja je povzročil škodo, na
prvi pogled sicer manjšo, v
resnici pa bo zaradi nje izpad
pridelka večji prav zaradi te-
ga, ker je bil hmelj že v drugi
razvojni fazi. Hmelj zaradi
toplega in vlažnega vremena
prav sedaj hitro poganja kvi-
šku, tako da so ga hmeljarji v
prvih fazah, čiščenja in navi-
janja, komaj obvladovali.
Gospodarska
računica ni najboljša
Na računico gledajo hme-
ljarji letos z dvomi, najprej
zaradi obilne svetovne po-
nudbe hmelja, ki povzroča
padanje cen na zunanjih tr-
gih tudi povpraševanja po
hmelju praktično ni. Od
predvidenega letošnjega pri-
delka 4.500 ton hmelja v Slo-
veniji, kakšnih 1.000 ton še
ni prodanega.
Drugi razlog za nič veselja
s pridelkom, ki sicer dobro
kaže (če ne bo prišlo kaj
vmes) so domače kmetijske
in splošne zadeve (nerealen
tečaj dinarja, premajhne
spodbude za izvoznike, z no-
vim deviznim zakonom se je
zmanjšal tudi devizni do-
hodek).
Zato hmeljarji od kmetij-
ske politike pričakujejo
možnosti za ugodnejša poso-
jila, nižjo obrestno mero ta-
ko za naložbe kot za obratna
sredstva, večje izvozne spod-
bude in nenazadnje tudi
ukrepe, ki bi zmanjšali neka-
tere prispevke in dajatve,
kar bi vse skupaj bistveno
lahko izboljšalo položaj ozi-
roma ekonomiko pridelova-
nja hmelja.
MITJA UMNIK
Jarek št XI je lepo zaraščen s travo, na dobršnem
Pančurjevega travnika pa je le zbita zemlja. Bo ujel 7ij
vsaj še otavo?
FOTO: EDI МА8Ц
Za nekoga je tudi 15 arov pol grunta
z melioracijami gremo nad zemljišča, a včasih tudi nad človeka_
»Jezi me, da pri melioraci-
jah enkrat razkopljejo tukaj,
drugič drugje. Komaj za njimi
pospravim, pridejo spet ko-
pat. Del ne opravijo do konca.
Letos sploh ne bom mogel ko-
siti na travniku, ker je že od
lani ves zvožen, po drenaži so
mi pustili samo zbito zemljo,«
je začel v nas streljati očitke
kmet Franc Pančur, ko smo
ga obiskali v Zadobrovi na
domu.
Da bi lažje razčistili, kako je
z mehoracijami in hidromeh-
oracijami v celjski Zadobrovi,
smo se k Pančurju napotih kar
štiije; poleg podpisanih dveh,
sta bila z nami še agronoma, v
Kmetijski zadrugi Celje pose-
bej zadolžena za melioracije v
celjski občini. Zvonko Tane in
Síindi Kuzman.
Na 15 arih le zbita
zemlja
Lani je območna vodna
skupnost Savirxja-Sotla v okvi-
ru mehoracijskih del v Zado-
brovi tik pod hišo FYanca Pan-
čuija uredila večji odvodni ja-
rek, na katerega so nato po
Pančurjevem travniku speljali
tudi drenažne cevi. Za dovoz
drenažnega gramoza so seveda
uporabljah travnik, pa tudi za
odvoz zemlje. Pančur z deh na
svojem zemljišču ni zadovo-
ljen iz večih razlogov: najprej
ne verjame, da bodo drenažne
cevi res zajemćde močvaro v
tleh in jo vodile v glavni od-
vodni jarek. Drugič ga boh, ker
ima na pribhžno 15 arih sedaj
le zbito zemljo oziroma ilovico
z nekaj gramoza povrh. Tretjič
pa ga moti to, da dela po meh-
oraciji ne uredijo dokončno.
Pančurjevih 15 arov res ni
vehko, vendar je vse relativno,
tudi ta trditev. Pančur ima ko-
maj dva hektara obdelovalnih
površin, ki mu ob bomi pokoj-
nini invahdsko upokojenega
delavca LIK Savinja s 40.000
dinarji in ob bolehni ženi, ob
dveh kravicah in nekaj vrta,
vendarle omogočata nekakšno
socialno varnost. Torej je zary
tudi 15 arov veliko zemljišče.
Čeprav si je že naložil nekaj
več kot sedem križev na pleča,
še uspeva obdelovati svojo
zemljo, zato bi rad iz nje poteg-
nil vsako biljko trave. V tem ga
razumem, hkrati pa je tudi to
res, da kakšnega pomembnega
statusa pridelovalca hrane ni-
ma; prej bi zanj lahko rekh, da
zase in v splošno prehrambeno
bilanco prispeva mar^jši delež.
Odgovori na očitke
Agronom Tane: »Lani jeseni
smo v okviru načrtov mehora-
cij zastavih tudi dela v Zado-
brovi in pri Pančurju na njego-
vem svetu. Kar zadeva stro-
kovnost drenažiranja se s Pan-
čuijem ne štrikam, trdim pa,
da se na tako ilovnatem svetu
učinek hidromehoracij pokćiže
šele čez čas. Pravzaprav je naj-
prej začela z jarkom št. XI ob-
močna vodna skupnost, mi
smo se pojavih šele kasneje.
Travnik so Peinčurju uničih to-
rej že oni in bi oni morah po-
skrbeti za sanacijo uničenega
kosa travnika.«
Pančurju sta agronoma kar
ob našem obisku izročila ne-
kaj kologramov semena za
travo in deteljo, ki jo bo lahko
uporabil na svojem travniku
oziroma potem, ko bo travnik
urejen, preoran.
Frac Pančur: »Zakaj pa ste
tohko gramoza vozili prav čez
moj travnik? In to kar z vehki-
mi buldožerji, saj se je vedelo,
da bo travnk potem uničen?«
Zvonko Tane: »To je pač da-
vek melioraciji, ki bo koristna
tudi in predvsem za vas, Pan-
čur. Nemogoče je tudi narediti
skladišče drenažnega materi-
ala pri vsakem kmetu posebej,
tedió bi bilo uničenega še več.
Mi bomo ta del uničenega trav-
nika tudi sanirali, pa upam, da
boste kakšno košnjo še ujeli
tudi letos. Izkušnje pri podob-
nih delih imamo takšne.«
Franc Pančur: »Če bi imel
dovolj močan traktor, najbrž bi
moral biti goseničar, ne bi ča-
kal na milost ali sosedsko po-
moč. Sam bi preoral in posejal.
pa ne bi bil odvisen Od čakanja
na ureditev tega travnika.«
Res je, da bi svoj travnik
Piinčur že davno počedil, če bi
to zmogel, kajti tam, kjer so
mlćgši ljudje pri hiši, so to tudi
v Zadobrovi že naredih. Pan-
čur s svojo bolehno ženo pa je
povsem odvisen od tuje pomo-
či in sodelovanja. Zadruga iz
Celja bi tudi takoj poravnala
račun za traktorske ure in pre-
oravarxje, vendar...
Morda bo ta zapis premaknil
stvari tudi na Pančurjevem
travniku, morda je to naredil
že obisk pri njem, ah pa se je
ogliisil kakšen sosed, pa Pan-
čurjev travnik preoral. Če že
ne bo цје1 letos sena ah otave,
bo vsiO vrgel v zemljo kaj ovsa
ah pšenice.
Pančur je odvisen od svojih
njiv in travnikov, četudi je i
skupaj za tržno zanimivo j
delavo ah prirejo premalo. '
da dovolj zanj in ryegovo že
ki sta brez svojih otrok, ki st
življenju veliko pretrp
Zemlja v Zadobrovi, ki je
pozidana, je že tako težka
ilovnata, skoraj bolj prime
za opeko, kot za pridelavo
vinja ah prirejo. Mehoracijf
potrebno in strokovno deh
veqamemo, da to znamo O]
viti, četudi na težkem zem
ču, kjer je učinkovitost do
krat res vprašljiva. Toda,
znamo pri tem upošte
тгшј izvajalsko, pa bolj čl(
ško plat problemov, podobi
kot je Pančuijev. Za svoji (
kravici bi rad kosil.
MITJA UMNIK, FOTO: t
MASN
Perspektiva je v
združenju zemljišč
»Pogoji gospodarenja
Kmetijskega kombinata
Šentjur so bili v letošnjih
prvih mesecih enaki kot la-
ni«, ugotavlja direktor
Stanko Lesnika, »le da so
obresti še višje, nekoliko
ugodnejše pa so cene
krmil.«
Vse temeljne organizacije
Kombinata so tako v prvi šti-
rih mesecih poslovale pozi-
tivno, pri tem pa so imeh ne-
kaj težav zaradi cen mesa v
začetku leta, s^j je klavnica
izgubila del dohodka. Večje
težave pričakujejo, s£g jih je
prizadela prepoved izvoza
govedi, kuncev in јгцс na za-
hodno tržišče po nesreči v
Černobilu. Posledice pa so
že čutih pri proizvodnji mle-
ka, ki je bila manjša zaradi
prehoda na suho krmo.
Kljub vsemu pričakujejo, da
bodo uresničih zastavljene
načrte, čeprav rezultati ne
bodo posebno dobri.
Tudi pri uresničevanju
srednjeročnih načrtov kom-
binata bo n^več odvisno od
splošnih ekonomskih pogo-
jev, v katerih bo delalo kme-
tijstvo, od poslovanja same-
ga Kombinata ter od finanč-
nih virov bank. Vehko pa
pričakujejo tudi od enotnega
zakona, s katerim bi uredih
sistemsko zbiranje sredstev
za mehoracije in druge
agrarne posege, za pospeše-
vanje proizvodnje, urejanje
preskrbe ... Zakon, če
bodo v republiki sprejehj
d^al osnovo za interven!
družbe na področju kmi
stva in od tega je v precej!
ji meri odvisno, kako bod
kombinatu uresničih nao
V	klavnici so si zasta
dve pomembni nalogi: sp!
obnavljati objekt in odp
Üati 02Ља grla v proizvoc
še pomembnejša pa je ni
ga, ki пго bi jo uresničih i
рдј s potrošnimi sredi
Skupaj bi vlagah v proizii
njo, rejcem pa dah večjo j
terialno spodbudo, da b|
l^e odločah za gradnjo ^
jih zmogljivosti. Menijo
mreč, daje perspektiva k
tijstva koncentracija z
Ijišč, pri čemer lastnina n
stvena.
V	lastni proizvodnji s
kombinatu omejeni za
površin, vendar iščejo n
možnosti z mehoracijam
kooperaciji pa načrtu
številne adaptacije in pi
čanje proizvodnje. Take
že opravih vehk del meU
cij vogliOnske dohne, ki
uspešno opravlja njihov 1
transport. V trgovini pa
jo predvsem urediti spec
zirano prodajalno kmeti,
mehanizacije za Kozjans
Vsi ti načrti n^ bi ve
več kot 2 milijardi dinaJ
to pa № za Kmetijski koi
nat iz Šentjurja že kar pr(
šen zalogeO-
T. CV
Ljutomerske kmetice na ohisku pri celjskih
Kmetice iz Ljutomera oziroma njihov aktiv kmečkih žensk že vrsto let prijateljuje s
celjskimi kmeticami. Medsebojno izmenjujejo obiske in izkušnje. Minuli teden so bile
Ljutomerčanke na obisku v Celju, kjer so si ogledale em^lirnico v EMO. Turnškovo
usmerjeno živinorejsko kmetijo na Hudinji (na posnetku Edija Masneca), Stari grad in Celje
ter popoldne preživele s celjskimi kmeticami v Lokrovcu. Za dobro razpoloženje sta
poskrbela harmonikar Marjan Lipovšek ter trio Mikula z Ljubečne.
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Znakov ni biio
Predsedstvo SZDL Vran-
sko je na svoji seji med dru-
gim obravnavalo oceno iz-
vedbe proslave ob dnevu
OF.
Ocenjujemo, da je kulturni
del proslave v celoti uspel, za
kar gre zasluga Prosvetne-
mu društvu Edi Golob Vran-
sko in izvajalcem. Ob tej pri-
liki smo nameravali tudi po-
deliti bronaste značke osvo-
bodilne fronte in priznaroa,
krajanom ki jih je predlagala
komisija za priznanja pri KK
SZDL Vransko.
Vabljenim priznanj in
značk nismo mogli podehti,
ker jih OK SZDL Žalec ni
pravočasno pripravila. V
zvezi s tem tudi ugotavlja-
mo, da je pisanje novinarja
Novega Tèdnika tov. Janeza
Vedenika v zvezi s podelitvi-
jo priznanj na Vranskem ob-
jektivno.
FRANC SUŠNIK,
KK SZDL Vransko
Dinos ni
pomagai
Ker se bliža čas šolskih
izletov, smo se z učenci do-
govorili, da si bodo nekaj de-
narja prislužili med drugim z
zbiranjem stekla.
V bližini šole na Gomil-
skem se je prevrnil tovor-
njak poln steklenic, razbito
steklo paje kar obležalo tam.
Učenci so z dobro voljo po-
brali steklo ob cesti, s tem
tudi počistih okolje in pobra-
li odpadne steklenice in ko-
zarce po vasi.
Tri dni pred аксцо, v pone-
deljek, smo zaprosili celjski
Dinos za kontejner. Obljubili
so ga za sredo. Ker ga v četr-
tek še vedno ni bilo, steklo
pa je bilo že zbrano pred šo-
lo, smo ponovno klicah. Ko
smo se predstavili, je usluž-
benka na drugi strani vzdih-
nila: »Že spet tečnarijo iz šo-
le Gomilsko!«
Kljub prošnji vodilnemu
uslužbencu, da imamo ste-
klo že zbrano, narn je ta po-
vedal, da s kontejnerjem ne
bo nič. Posmehljivo je še pri-
pomnil, n^ rajši zbiramo pa-
pir in brez pozdrava odložil
služalko.
Vse bi še razumeli, če nam
ne bi že pred аксцо obljubili,
da bomo kontejner dobili.
Kako naj pojasnimo učen-
cem, da je bil njihov trud
zaman?
UČENCI IN KOLEKTIV
ŠOLE GOMILSKO
Koraižen
zbiraiec
Mislim, da bi bilo prav, da
se oglasim tudi jaz za pesmi
Poštenje pri mleku in Koraj-
žen kmet, saj sem bil priza-
det pri teh dogodkih.
Nič čudnega, da je nataka-
rica P.V. opisala dogodek v
zbiralnici mleka v Slatini, saj
se je o tem mnogo reizprav-
Ijalo. Spraševala je inšpek-
torske službe, kaj se je v res-
nici dogajalo, namesto njih
pa je odgovor kar sam zbira-
lec Šibal.
Pravi, da sem kar sam po-
vedal, koliko imam mleka in
da sem klical inšpektorje,
kontrolorje in milico. 16. ja-
nuarja sem prinesel v zbiral-
nico mleko v dveh posodah
in Šibal mi ga je nameril 36
in 33 htrov, to pa je zame 69
htrov. Naslednji dan pa je
zbiralec povedal, da mu je
manjkalo 15 litrov mleka. V
soboto, 18. 1. pa me je nato
vprašal, koliko mleka sem
imel v četrtek. Povedal se
mu, da 69 litrov, za kar sem
imel tudi priče.
Drugi dan je mleko zbirala
njegova žena, ki mi je dejala,
da so našli tistega, ki jih je
goljufal pri mleku. Zahteval
sem, da mi pokaže, na koliko
so popravili številke za četr-
tek. Nazadnje mi je le poka-
zala in ugotovil sem, da so
mi za tisti dan vzeli 5 litrov
mleka. Vzel sem zvezek in
rekel, da oni goljufajo in
jemljejo drugim mleko. Zve-
zek sem vzel zato, da bi do-
kazal kontrolorju in pospe-
ševalcu, da nisem kriv jaz,
pač pa zbiralec Šibal.
Ker mi naslednji dan ni
pustila zliti mleka v zbiralni
bazen, sem ga zlil po njej v
prisotnosti vseh, ki nosijo
mleko. Šibal pravi, da sem
zbiralko žalil. Gotovo je ne
bi, če me ne bi napadala.
Ugotovili smo tudi, da ni
imel pravilne mere za mleko
in zahtevali smo kontrolo in-
špektorja. Ta je mero vzel in
zahteval uradno mero te-
meljne organizacije koope-
rantov. Ker je bila uradna
mera točna, je začel zbiralec
riato trditi, da je bilo prej
mleka manj zato, ker hlapi iz
bazena. Ker nismo verjali,
smo po zbiranju zbiralnico
zaklenili, ključ na vzeli. Zve-
čer pa smo lahko dokazali,
da mleko ne hlapi, tako kot
je trdil Šibal.
Zbiralec je priznal, da mi
je vzel 5 litrov mleka in da
me je po krivem obsodil, da
sem ga osleparil. S 1. mar-
cem pa smo dobih posebne
bloke, tako da imamo sedaj
dokaz za oddano mleko. Ža-
lostno pa je, da inšpekcijske
službe niso prej reagirale na
nezadovoljstvo kmetov.
IVAN PEVEC,
Slatina
Res posei
stoietja?
v naših sredstvih obvešča-
nja lahko vse bolj pogosto
zasledimo naslov Posel sto-
letja, pri čemer teče beseda o
izvozu avtomobilov Jugo v
ZDA. Navadno navajajo šte-
vilke, ki bi nas morale pre-
pričati, da gre za dober po-
sel, piše se, da gre v ZDA
prodaja Juga izvrstno in da
Zastava ne more ugoditi
povpraševanju. Zanosa ne
zmanjša niti tako majhna te-
žava, kot je ustavitev prodaje
Juga za en mesec zaradi pre-
slabo pritrjenega vijaka. Piše
se tudi o velikem zaslužku
Zastave s tem izvozom.
Verjetno pa bi bilo potreb-
no stvari pogledati še z dru-
ge plati. Prvo vprašanje je
seveda, koliko Zastava de-
jansko dobi za en izvožen Ju-
go. V maloprodaji v ZDA,
kot vemo, stane 3,990 dolar-
jev inje na ta način пгусепеј-
ši avto na ameriškem tržišču.
Zastava dobi po nekaterih
podatkih 2.200 dolarjev, po
drugih celo le 2.000 dolarjev
za avto. Če to preračunamo v
dinarje, je to med 70 in 80
starimi milijoni. Ob tem se
pojavlja še nekaj drugih
vprašanj. Jugo za ZDA pro-
izvajajo najboljši delavci Za-
stave, biti mora brezhibno
sestavljen in je torej vrhun-
ski izdelek tovarne, pa je
vseeno za polovico cenejši
kot Jugo, namenjen za jugo-
slovansko tržišče. To očitno
ni v skladu z zdravo logiko,
kajti Američani na tak način
izkoriščajo najprej delavce
Zastave, saj kupijo proizvod
pod dejansko ekonomsko
ceno, potem pa še ostale ju-
goslovanske kupce, saj vsi,
ki kupujejo Jugo pri nas,
pravzaprav krijejo razliko v
dejanski in tržni ceni Juga za
Ameriko. Na ta način kot de-
žela, ki se otepa z velikimi
gospodarskimi težavami,
omogočamo Američanom,
da pridejo na lahek način do
avtomobila. Paradoks torej,
ki se mu lahko reče tudi »iz-
voz za vsako ceno« ali pa
»posel stoletja«.
Pred dnevi smo lahko v ča-
sopisju prebrali, da je Zasta-
va sklenila dolgoročno po-
godbo z ameriškim partner-
jem, po kateri bo do leta 1990
v ZDA izvozila 295 tisoč vo-
zil Jugo, Zastava 102 in Za-
stava 103. Posel bo vreden
pol milijarde dolarjev. Torej
bodo avtomobili iz Zastave
še cenejši in še naprej bo ju-
goslovanski delavec, ki mora
delati kar 40 mesecev, da
lahko kupi Jugo, pomagal
ameriškemu, ki to lahko sto-
ri z enomesečnim zasluž-
kom. Mislim, da komentar ni
potreben.
JOŽE STRNIŠA,
Podplat
Turizem smo
iludje
Tovarišica D. Z. je 8. maja
v NT pod parolo Turizem
smo ljudje, zgostila precej
zeleno-čmega razmišljanja o
turizmu.
Res je, da kot potrošniška
družba z balkansko mentah-
teto še zmerom v svoje oko-
lje odlagamo mnogo odpad-
nih snovi, ki bi jih lahko zbi-
rali in sortirali ter koristno
uporabljali.
Občine oziroma krajevne
skupnosti naj enkrat letno
organizirajo odvoz nerabne-
ga pohištva, strojev, tekstila,
ipd. Na primerna mesta naj-
postavljo zabojnike za papir
in steklo. Posebej je treba
zbirati stare gume, odpadno
olje, kemične snovi, zdravila,
akumulatorje, itd. Občane
pa n^ pismeno seznanjajo
kdaj in kje naj to ali ono od-
dajo.
Odmetavanje v gozd ali ce-
lo v vodo naj bo prepoveda-
no in tudi kaznivo.
Predsedniki občin in drugi
odgovorni ukrepajte takoj,
kajti mnogo je že zamuje-
nega.
JOŽE RABUZA,
Jurklošter
Hvaia zvezi
borcev
Občinski orjganizaclji zve-
ze borcev iz Žalca se zahva-.
ljujem, da so nam omogočili
brezplačen oddih članov v
domu Zveze borcev Sloveni-
je v Banjolah.
Zanesljivo se vsi, ki smo
bili na tem oddihu od konca
aprila do začetka maja stri-
njajo z menoj, da se naši or-
ganizaciji javno zahvalimo,
saj nam je omogočila res pri-
jetno bivanje.
MIHA PLASKAN,
Žalec
kovinotehna
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
prosta dela in naloge
1.	referent za sodno izterjavo
2.	ključavničar 11.
3.	razmnoževaiec na ofset strojih
Pogoji:
pod 1.: - VI. ali V. stopnja strokovne zahtevnosti
pravne ali ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj na področju financ
p<^ 2.: - VI. stopnja strokovne zahtevnosti - ključav-
ničar
-	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
pod 3.: - II. stopnja strokovne zahtevnosti ustrezne
smeri
-	1 leto delovnih izkušenj
Vaše ponudbe pričakujemo v 10. dneh od dneva
objave.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je
potrebno poslati na naslov: KOVINOTEHNA Celje,
Mariborska c. 7. Kadrovski oddelek._
Želite kupovati ceneje?
Kje?
V trgovinah Savinjsicega magazina
Kaj?
Razne vrste l<el<sov, salam, zelenjavnih
konzerv, paštet in vina.
Kakšne so ugodnosti
ob nakupu?
Navedeno blago dobite do 25% ceneje
že danes, pa jutri, pojutrišnjem . . .
še priporočilo: Trgovine Savinjskega magazina obiščite še danes!
PRIREDITVE
V	LETNEM GLEDALIŠČU V GRIŽAH bo v soboto,
31.maja gostovalo Kulturno umetniško društvo Anton
Tane iz Marija Gradca. Ob 20. uri se bodo predstavili s
svatovskimi običaji, starimi več kot 100 let, to folklorno
postavitev pa so imenovali Ohcet bo, ohcet.
V	DVORANI ZDRAVILIŠKEGA DOMA V ROGAŠKI
SLATINI bo danes ob 20. uri na Večeru folklore nastopila
domača folklorna skupina Minerali.
V	soboto, 31. maja pa se bo ob 20. uri v Zdraviliški
dvorani pričela Javna radijska oddaja, ki jo pripravljata
Radio Ljubljana in radio Graz iz Avstrije. Na prireditvi
bodo sodelovali številni priznani glasbeniki iz Avstrije in
Slovenije.
V	DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo jutri ob
20. uri predstava Amaterskega gledališča iz Škal. Uprizo-
rili bodo delo Smrt predsednika hišnega sveta.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK IZ TITO-
VEGA VELENJA organizira v sredo, 4. junija ogled opere
Giuseppa Verdija Nabuco v Ljubljanski operni hiši. Pri-
jave sprejemajo do zasedbe avtobusa, ki bo odpeljal v
sredo ob 16.30 uri izpred avtobusne postaje.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO IZ VOJNIKA
pripravlja v nedeljo, 1. junija 12. revijo domačih ansam-
blov ter Drugi turistični dan, povezan s kramarskim sej-
mom. Dopoldan, se bodo v okviru prireditev ob Turistič-
nem dnevu predstavili Moški pevski zbor, godba in
ansambel Francija Zemeta, popoldan ob 16. uri pa se bo
pričela revija domačih ansamblov, na kateri bodo sodelo-
vali ansambli iz celotnega celjskega področja.
NA FESTIVAL NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV
VABIJO TUDI V TOPOLŠICO. Prireditev, ki jo organizi-
rajo Terme Topolšica bo v Dolini meseca, ob 16h, če pa bo
slabo vreme, pa v hotelu Vesna. Po uradnem delu bo
nastopil tudi ansambel Savinjskih 7 z Rudijem Šantlom.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI je
odprta razstava likovnih del Vilme Kac. Razstava bo
odprta do 8. junya.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU si lahko še do sobote,
31. maja ogledate razstavo likovnih del italijanskega umet-
nika Alda Spoldya.
V	DVORANI GLASBENE ŠOLE V CELJU bo danes zak-
ljučna predstavitev solistov Glasbene šole, ki se bo pričela
ob 19. uri. Na njej bodo najboljši posamezniki predstavili
izbrani program, ki so ga naštudirali v tem šolskem letu.
KLUB KULTURNIH DELAVCEV IVAN CANKAR IN
SLAVISTIČNO DRUŠTVO CELJE organizirata v soboto,
31. maja kulturno ekskurzijo na Avstrijsko Koroško, z
ogledom kulturnih spomenikov. Odhod iz Celja bo v
soboto ob šestih gutraj, pryave za ekskurzijo pa sprejema
prof. Božena Orožen, Knjižnica Edvarda Kardelja, tel.: 26-
664.
V	DVORANI NARODNEGA DOMA V CELJU bo v
soboto, 31. maja ob 19. uri Deseto jubilejno srečanje pev-
skih zborov delavcev SOZD-a Slovenskih železarn.
Prihodnji teden v četrtek, 5. junija pa bo v dvorani
Narodnega doma skupni koncert Moškega pevskega
zbora KUD France Prešeren iz Vojnika in Mešanega pev-
skega zbora Aero Celje. Koncert se bo pričel ob 19.30.
RAZSTAVA ROČNIH DEL V POČASTITEV ZVEZ-
NEGA KONGRESA SINDIKATOV
V	zgornjih prostorih Muzeja revolucije v Celju so odprli
izbomo razstavo ročnih del, posvečeno 10. kongresu
Zveze sindikatov Jugoslavije.
Občinski Sindikalni svet СеЦе je v predkongresni aktiv-
nosti tudi to pot, s pomočjo Zveze kulturnih organizacij
Celje, delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi
ter društvi organiziral izborno razstavo ročnih del v poča-
stitev 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Organi-
zatorji so si, s pomočjo kustosinje celjskega likovnega
salona Alenke Domjanove in umetnostne kritičarke Mar-
len Premšak-Seveneve ogledali rćizstave ročnih del v
delovni organizaciji Komunala Celje, razstavo ročnih del
žena gasilk, gasilskih društev občine Celje, razstave ob
tednu starejših občanov v Domu upokojencev СеЦе ter v
krajevni skupnosti Lava in Rudija in pa razstavo ročnih
del v kulturnem domu v Trnovljah ob prazniku te kra-
jevne skupnosti. Na izborni razstavi v celjskem Muzeju
revolucije pa je sedaj prikazano 63 eksponatov vezenja,
pleterya, kvačkanja, makramejev, slik in drugih ročnih
del.
Razstavo si lahko obiskovalci ogledajo še do sobote 31.
maja, dnevno od 9. do 12. ter od 14. do 17. ure.
Ž. B.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
Za več znanja v naravi
¥ Celju so se uspešno pomerili slovenski taborniki
v Lokrovcu je na posebej
pripravljenem prostoru v
petek zvečer ob prekrasnem
majskem večeru zagorel
simboličen taborni ogenj.
Rumeno rdečkasti plameni
so z iskricami izgorevajočih
svežih smrekovih vej pohi-
teli proti nebu. Tako kot ta-
borniki, ki so se iz vse Slo-
venije zbrali v Celju na tra-
dicionalnem srečanju, ki ga
po različnih krajih prireja-
jo že od leta 1954 dalje.
Taborniki vseh starosti že-
lijo vedno več гпадја in zato
se v naravi stahio preizkuša-
jo. Tako je bilo tudi v Celju,
kjer so bih tri dni, prehodih
pa so po za njih neznanih
gozdnih poteh več deset ki-
lometrov, spoznavaU naravo,
iskah pravo orientacijo, po-
stavkah zasilne bivéike, ku-
hah hrano, streljaM z zračno
puško in počeh še marsikaj
takšnega, kar bi moral znati
vsak človek.
V Celju seje zbralo 61 ekip
s preko 400 tekmovalci, ki
jih je vodil okoh 60 članski
organizacijski odbor. »Pove-
ljeval« mu je Edo Vranjek,
predsednik ZTO Celje s čla-
ni dveh celjskih taborniških
odredov - Dveh levov in II.
grupe odredov. Oboji zaradi
predpisov za takšna tekmo-
vanja niso smeh nastopiti,
bodo pa se po besedah Eda
Vranjeka dobro pripravih za
srečale prihodnje leto, kjer
пгО bi nastopih z maksimal-
nim številom osmih ekip.
»Žal je bilo na letošnjem
tekmovanju v taborniško
partizanskem mnogoboju
vehko diskvahfikaclj,« pri-
poveduje Edo Vranjek. »Ta-
ko med štirimi ženskimi eki-
pami, imenovemih klubovke,
ni bila niti ena uvrščena in je
pokal ostal pri nas.
V končni uvrstitvi taborni-
kov in tabornic ter klubov-
cev in klubovk (starejši čla-
ni) je bilo uvrščenih 31 ekip,
s celjskega območja pa so se
uvrstiM takole: 10. odred Bi-
stre Savinje Šempeter, 14.
odred Zelena Rogla Zreče,
19. odred Jezerskega zm^ja
T. Velenje, 23. odred Puste-
ga gradu Šoštanj in 26. odred
heroja Bračiča Slov. Komi-
ce. Med tabornicami je bil
OBS Šempeter en^sti med
petnajstimi ekipami, med ta-
borniki pa OBS Šempeter
tudi enEosti, OZR Zreče tri-
najsti, OJZ T. Velenje dva-
indvajseti, OPG Šoštar\j se-
demindvajseti, OHB Slov.
Konjice enaintrideseti in
dvaintrideseti.
Edo Vranjek: »Splošne
ocene po tekmovemju so za
nas ugodne. Vsi so bih zado-
voljni z lokacijo, prevozi,
opremo in vsem, kar sodi
zraven. Edina pripomba je
bila na težko progo, žal pa je
to tudi eden izmed pogojev
za dokaz taborniške sposob-
nosti.«
Da taborniki celjskega ob-
močja niso tako slabi, kot ka-
žejo zadnji rezultati, je dokaz
v številnih priznanjih, ki so
jih od repubhške zveze dobi-
h za delo v lanskem letu:
odred Bistre Savinje iz Šem-
petra je dobil trak »Partizan-
ski odred 85«. Takšen trak so
na zaključku v Lokrovcu do-
bih tudi člani odreda Dveh
levov iz Celja, kasneje pa ga
bodo še odreda Pusti grad iz
Šoštanja. Celjani so dobih
priznanje iz rok predsednika
slovenskih tabornikov Jane-
za Korošca.
Edo Vranjek: »Taborniško
delo v Celju živi. Razumeva-
nje smo dobih tudi pri pred-
sedniku Tonetu Zimšku, ki
je bil sam nekoč tabornik.
Branka Vidmarjeva iz
Šempetra: »Za nastop smo
se dobro pripravljali in
uspeha smo veseli, saj smo
najboljši na celjskem ob-
močju. V taborniške vrste
bi se moralo zaradi po-
membnosti vključiti še več
mladih.«
Povezati se moramo še z
vzgojno varstvenimi ustano-
vami, da ustanovimo skupi-
no n^mlajših, to je murnov.
V njih je prihodnost in naše
skupno dobro delo.«
Pod smrekami v Lokrovcu
je zdaj mir. Taborniki so se
vrnili na svoje domove, od
koder se koncem vsakega
tedna znova in znova vračajo
v naravo.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Mile Pavlovič, prej pred-
sednik področne zveze ZTS
Celje, zdaj član častnega
razsodišča: »Lepo je videti
preko 400 mladih, kako se
ukvarjajo s stvarmi, ki jih
bodo še potrebovali. Ob
vsem veselju ob tabornem
ognju so zbrano pristopili k
reševanju nalog. S celjske-
ga obmčja je nastopilo pet
odredov s šestimi ekipami:
odred jezerskega zmaja iz
T. Velenja, odred Pustega
gradu iz Šoštanja, odred
Heroja Bračiča iz Sloven-
skih Konjic, odred Bistra
Savinja z dvema ekipama iz
Šempetra in odred Zelena
Rogla iz Zreč. Predstavniki
celjskih taborniških odre-
dov zaradi predpisov kot
domačini niso nastopili, so
pa pri organizaciji opravili
pomembno delo.*
Republiška konferenca
zveze tabornikov Slovenije
predlaga odred II. grupe
odredov Celje za plaketo
Zveze borcev kot edinega
kandidata! To priznanje naj
bi taborniki omenjenega
odreda dobili ob letošnjem
dnevu borcev!
Na otvoritvi srečanja slo-
venskih tabornikov je zapel
pevski zbor 1. celjske čete
pod vodstvom Pavleta Bu-
kovca, ob tabornem o^u
pa je ob sproščeni pesmi ta-
bornikov na harmoniko
igral Anton Kamenšek.
Takšno usposabljanje in preverjanje zn^a sredi nepoz-
nane narave je vedno dobrodošlo, zlasti pa še v primeru
najhujših nesreč.
Letošnje slovensko srečanje tabornikov v Lokrovcu pri Celju so na otvoritvi pozdravili
tudi (od leve) bivši predsednik tabornikov Slovenije Robert Bobinec, častni predsednik
slovenskih tabornikov Sergej Kraigher, predsednik Medobčinskega sveta SZDL Filip
Beškovnik, Darinka Jošt, Lidija Šentjurc, predsednik skupščine občine Celje Tone
Zimšek in ostali.
Dela je bilo med dolgim pohodom (30 km) veliko
Najboljši so
slabo obnaš
Po nastopu najboljših košarkarjev v
Rogaški
Zelena Rogla je bila ves te-
den prizorišče prvih priprav
najboljših jugoslovanskih
košarkarjev za nastop na sve-
tovnem prvenstvu v začetku
julija v Španiji. Jugoslovan-
ski košarkarji so se prebili v
svetovni vrh pred več kot
dvajsetimi leti in v njem ra-
zen nekukratnih izjem tudi
ostajali. Žal pa sedanja repre-
zentanca ni več tisto, kar je
bila, zato morajo biti pripra-
ve še toliko temeljitejše. Pri-
šlo je do zamenjave igralcev,
mladi še niso uveljavljeni.
Rogla kot prvo mesto priprav
je bila zgolj namenjena nabi-
ranju moči in polnjenju pljuč
s svežim zrakom.
Žoga je bila tokrat bolj ob
strani, razen v petek, ko so se
košarkaiji Jugoslavije brez
Dalipagiča in Radovanoviča
(prišla sta na priprave šele v
soboto, dva (hii pred odho-
dom) odpeljah z avtobusom v
Rogaško Slatino in med seboj
v belih in modrih dresih odi-
grah prijateljsko propagandno
tekmo. Nova dvorana ob šoh
je bila pohia, prevladovah pa
so otroci in mladinci, ki jim
košarka v novo razvijajočem
se centru veliko pomeni. Nji-
hova ženska ekipa Kors Roga-
ška uspešno nastopa v II. zvez-
ni hgi, kjer so osvojile drugo
mesto, žehjo priti celo v prvo
zvezno hgo. Lep uspel
segh tudi moški, ki so ,
uvrstih v prvo republij
Dobro del^o po šolah
veliko zanimarge za í
prav tako paje zanimaj
med delovnimi organij
in telesno kulturno sk
jo. Zato ni čudno, da s
telji košarke v Rogai
boljše košarkarje spi
vsem spoštovanjem, jil
rih (Zlatarne Celje in
salon Titovo Velenje),
vitelj paje bilo Zdravili
gaška Slatina. Po pri
uvodu, kjer ni m£^kal
kanja, igranja na instn
ploskanja in skandiraj
tekma pod vodstvom
kov Galuna iz Sloven
strice in Tanjška iz Се^
la. Navdušenci na tribi
so kmalu poštah nej
saj so se košarkarji mei
merih vse prej kot to\i
reprezentance, pač pa 1
(ije, ki drug drugega m
jo. Sodnika sta že nam
srečanje prekiniti, vei
zmagal zdrav razum, sí
za »prijateljsko propagi
tekrno, ki naj širi dobei
naši košarki v slehenw
slovansko vas! Posebej
Ijiv je bil najboljši k(
Dražen Petrovič, se i
vzdržati provokacn. O
so onemeh, Krešo Cosi
samo miril sodnika. i
Odmor. Želimo razgova
Visoka nota i
PrešernovcI so z uspebom tekmovali v
Vsako mednarodno pevsko
tekmovi^e pomeni dvojno
nalogo in dvojno odgovor-
nost: pokazati je treba zna-
nje, ki v vsakem primeru mo-
ra potrditi zaupanje priredi-
telja, ki te na tekmovanje va-
bi ali pa se mora potrditi
zbor, če se je prijavil sam. In
drugo: kakršnakoli je že žiri-
ja, ki uradno ocenjuje nasto-
pe tekmujočih, občinstvo v
dvorani začuti in pričakuje,
da bo slišalo visoko noto po-
slanstva, ki jo vsak zbor v
barvah svoje domovine pri-
naša na tekmovalni oder - pa
je vseeno ali je to obvezni ali
prosti program.
Tours, mesto v čudoviti
francoski pokrajini Touraine,
jugozahodno od Pariza, ki je
žitnica in vrt Francije, ima že
staro festivalsko tradicijo. Za
lažjo primerjavo: v Celju poz-
namo MPF - nekaj takega je
za odrasle zbore Tours. Mešani
pevski zbor France Prešeren
iz СеЦа je torej bil v Toursu 17.
in 18. maja na Recontres inter-
nationales de chant choral,
kjer je sodelovalo štirinajst dr-
žav iz domala vse Evrope. Pre-
šernovci, ki so lani slavih 90-
letnico zbora, so se merih med
izbranci iz zahodne in vzhod-
ne Evrope. Nekatere države
kot Italija in Madžarska, ter se-
veda Francija, so poslale na
tekmovanje po dva ah več zbo-
rov. Znano je tudi, da zlasti
vzhodnoevropske države poši-
ljajo na takšna tekmovanja od-
lične zbore, ker o tem odloča
ministrstvo.
Mešani pevski zbor Fri
théâtre, kjer je potekaU
1086
NOVI TEDNIK-STRAN 15
Pred tekmo še priznanja za trenerja Krešimir ja Ćošića, nje-
govega pomočnika Janeza Drvariča, tehničnega vodjo Vinka
Brajlovića ia ostale člane vodstva ter igralce, dobili pa so
priznanja ceiJskUi Zlatarn in Modnega salona iz Titovega
Velenja.
ićem in ixjegovìm pomočni-
lom Janezom Drvaričem (oba
ta že vodila ljubljansko Smelt
Wimpijo) sledi odgovor: »Po
idmoru, zd£o imamo se-
tanek!«
! Odšli so, se po пекдј ininu-
ph vrnili ter nadaljevali s tek-
»0, ki je bila pravo nasprotje
rvemu polčasu. Čosičeva
kgojna lekcija je menda zale-
|a. Vendar kljub temu smo
bbili slab vtis, kako se košar-
aiji med seboj ne morejo in
) ni dobro. Končni rezultat
14:96 za bele.
V ponedeljek so košarkaši
zapustili Roglo in se napotili v
Mežico na nad^evanje pri-
prav. Čosič je bil s pogoji za
delo na Rogli kljub nekaj
dnevnemu slabemu vremenu
zadovoljen. Ali pa je tudi lah-
ko brez skrbi zaradi odnosa
med inaici od katerih sam in
mi velüco pričakujemo na sve-
tovnem prvenstvu v Španiji?
Rogaški nastop zlasti v prvem
polčasu jim po obnašanju ni
bil v čast in ponos!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Ribolov le vse bolj potisnjen v ozadje
člani ribiške družine ifoglajna dajejo prednost uresničevanju gojitvenih načrtov
Vloga in delo ribičev sta se z leti precej spreme-
nila; ribolov je vse bolj potisnjen v ozadje, največ
časa pa ribiči porabijo za uresničevanje svojih goji-
tvenih načrtov. Zaradi onesnaževanja in regulacij se
je namreč sposobnost naših voda za biološko repro-
dukcijo tako zmanjšala, da bi bile brez vlaganj vode
že zelo siromašne z ribami.
Ribiška družina Vogligna
ki šteje 350 članov, je samo
lani vložila v Vogl^jno in nje-
ne pritoke ter Shvniško jeze-
ro пекгц manj kot 30.000
mladic krapa in skoraj 7000
mladic drugih rib. Poleg te-
ga pa še več kot 4 tone odra-
shh rib in več kot 300.000 za-
roda.
Podusti v spodnjem
toicu Voglajne
»Včasih so bile naše vode
precej bolj bogate,« pravi 58-
letni Boris Malee, kije že od
začetka, polnih 31 let pred-
sednik ribiške družine Vo-
glajna. »Spominjam se, da je
neki ribič ujel v VogUgni pri
Tovarni traktorjev kar 77 po-
dusti. Leta 1954 so v Storah
postavih plavž in ribe so po-
ginile. Sam sem bil najbolj
glasen, pa so me odpravih z
besedami: »Кдј pa si mishš
mule, da bomo fabriko zaprh
in ribe gojih?!« V tistih letih
se je tudi začelo intenzivnej-
še zastrupljanje naših rek in
potokov.«
Miselnost glede onesnaže-
vanja seje danes precej spre-
menila. Vehko po zaslugi ri-
bičev in tudi v štorski Žele-
zarni danes drugače razmi-
šljego, čistilne naprave, ki so
jih zgradih, pa so pripomo-
gle, da so v tistem delu Vo-
gliane spet ribe. Ne tako šte-
vilne jate kot pred leti, a ven-
darle.
Žal pa marsikje ni denaija
za takšne posege, kljub pro-
testom ribičev in tudi drugih
še vedno dopuščamo siro-
mašenje naših voda. Zadnja
leta so to n^pogosteje meh-
oracije in regulacije.
»Če se bo tako nadaljeveilo,
kmalu ne bomo imeli v naši
družini nobene biološko re-
produkcijsko sposobne vo-
de,« meni Milan Štraus, ki v
družini skrbi za pravne zade-
ve. »Pri vsaki regulaciji se
zmanjša dolžina vodotoka za
polovico, vodna masa za 70
odstotkov in zmožnost biolo-
ške reprodukcije za 90 od-
stotkov.«
Ponovna naselitev
mren, platnic in
iiniev
»In medtem, ko je bila vča-
sih naravna drst zelo lepa,
danes ne gre več brez vla-
ganj. Sicer pa je čudno, da
sploh katera riba še živi. Po-
glejte, kohko nasehj je zrast-
lo v zadnjih letih in vsa imsyo
speljane v vode neprečišče-
ne odplake,« dod^a Boris
Malee. »Prišli smo tako da-
leč, da smo morah prepove-
dati turistični ribolov v Vo-
glajni, nekatere ribe, pa so
začele izginjati iz naših vod.
Zato smo se odločili, da bo-
mo v vode, s katerimi uprav-
ljamo, ponovno poskušah
nasehti platnice, mrene in
linje.«
Sicer pa ima družina od
približno 60 hekta^ev teko-
čih vod, s katerimi upravlja,
polovico že uničenih zaradi
onesnažev^a in regulacij.
N^slabše je v Kozarici, Šen-
tvidskem potoku, Pešnici,
obeh Ponikvicah, spodnjem
toku Voglajne in Vzhodni
Ložnici. Ribiči so izračunah,
da bi imeh v Vogliuni in pri-
tokih ter v Shvniškem jezeru
na leto 11 ton prirastka, kar
znese po sedaiyih cenah pri-
bližno staro mi^ardo dinar-
jev. Če ne bi bilo onesns^e-
vanja in drugih posegov, se-
veda.
Člani ribiške družine Vo-
glcOna sicer vehko tarn^o -
tako kot tudi drugi ribiči -
toda hkrati so se tudi sami
lotih dela; že za to srednje-
ročno obdobje so si zastavih
precej smele načrte. Približ-
no 3 milijone dinaijev, ki so
jih dobih pri izvensodnih po-
ravnavah zaradi pomorov
rib, so odstopih delovnim or-
ganizacijam, da bi uredile či-
stilne naprave in se v prihod-
nje izpgnile takšnim pomo-
rom. Žal doslej v nobeni od
teh delovnih organizacij še
niso začeh graditi čistilne na-
prave.
Ribogojnica na
Siivnišicem jezeru
Drugi del načrtov zajema
ribogojstvo. Na vzhodnem
delu Shvniškega jezera bodo
vzrejali krapovske mladice.
Usposobili so že ribogojce,
seveda pa bodo tudi ta dela,
tako kot vsa druga opravila v
družini, opravih prostovolj-
no. Računajo, da bodo tako
imeli dovolj krapovskih mla-
dic za lastne vode in nekaj še
za ostale družine v celjski ri-
biški zvezi.
Namerava o narediti večji
red tudi z zasebnimi ribniki;
v šentjurski občini jih je kar
46 in le dva sta zgrajena s
soglasjem ribiške družine.
»Včasih so bila določila
glede ribolova bolj ohlap-
na,« pravi Boris Malee. »Se-
daj pa sprejemamo vse več
prepovedi oziroma omeji-
tev ribolova, ker je repro-
dukcijska sposobnost voda
zelo zmanjšana.«
»Leta naz^j temu področju
pravzaprav nismo posvečah
nobene pozornosti, čeprav
so lahko takšni zasebni rib-
niki precej nevarni zaradi
nalezljivih bolezni, ki se lah-
ko razši^o med ribami,«
meni Milan Štraus. »Zato
smo se odločih, da bomo ri-
biči nosilci razvoja sladko-
vodnega ribištva v občini;
vse ribnike, ki izpolnjujejo
pogoje, bi po vezah v enoten
proizvodni proces vzreje.
Načrtujemo pa tudi, da bo-
mo za ribogojstvo usposobih
nekatere vode, ki so sed^ z
ribiškega vidika nezani-
mive.«
Člani ribiške družine Vo-
glajna vsako leto opravijo
pribhžno 15.000 ur prosto-
voljnega dela. Glede na načr-
te, ki jih imajo, bodo tudi v
naslediyih letih pogosto
»udarniško« pljuvali v dlani.
Se sreča, pravijo, da je bolj
malo takšnih članov, ki jih
zanima samo ribiška pahca,
ampak je večina pripravlje-
na poprijeti za delo.
S. SROT
Foto: F. BOGADI
»Ribiško družino smo
ustanovili leta 1955,« se
spominja Boris Malee, ki je
ribič že 36 let. »Rekli so mi,,
naj zberem vsaj 15 članov in
ustanovim ribiško dmüno.
Ustanovni sestanek je bi! v
gostilni Vrzel.«
Ribiška družina Voglajna
je tesno povezana z Železar-
no Štore, saj kar 70 odstot-
kov njenih članov dela v tej
delovni organizaciji. Znat-
na je tudi flnančna in druga
pomoč, ki jo Železarna daje
ribičem.
Člani ribiške družine Voglajna so začeli urejati ribiški dom pred 11 leti, doslej pa so za
obnovo pri dozidavi stavbe terza urejanje okolja opravili že več kot 52.000 ur prostovolj-
nega dela. Ribiči so si že leta 1972, ko so merili, kolikšne površine bo zavzemala nova
akumulacija, ogledali prostor, kjer bi lahko imeli svoj dom. Železarna Štore je odkupila
staro kmetijo in jim kasneje tudi zelo veliko pomagala pri urejanju doma; gre pravza-
prav za turistično rekreacijski objekt, ki ga poleg ribičev koristijo tudi delavci Žele-
zarne, vsako leto pa pride tudi precej izletnikov. Borko Vrečko, kije predsednik odbora
za izgradnjo doma, zagotavlja, da bo dom letos izgotovljen, do konca pa bodo uredili tudi
okolico doma.
(lanstva
v Toursu pred Grand
m
-K--
Na prvem sobotnem koncer-
tu obveznega dela so Prešer-
no vci pod vodstvom Edija
Goršiča (letos 25 let nepreki-
njenega dela pri zboru) zapeh
Gallusov Mirabile mystrium,
Srebotnjakovo Balado ter Hri-
stovovega Starega ženina. V
popoldanskem delu koncerta
prostega programa pa so pred-
stavih Vrabčevo Polka je uka-
zana, Pahoijevo Pa se shš in
Berdovičev Lindjo. V tem de-
lu koncerta so se uvrstih tudi v
finale, kjer so zapeh^ Ježevo
Igr^ Kolce, Mirkovo Žalovale
so rožice (sohsta Alenka Gor-
šič in Franc Zapušek) ter Pol-
ka je ukazana.
Tekmovanje je bilo razdelje-
no na več kategorij in v četrti
so bih mešani zbori. Med de-
vetimi mešanimi zbori, koh-
kor jih je sodelovalo na tekmo-
vanju v Toursu, je MPZ
F. Prešeren zasedel peto me-
sto, med vsemi štirin^stimi,
ki so sodelovah na tekmova-
nju pa četrto mesto, kar je brez
dvoma zelo lep uspeh. Na stra-
ni zbora je bilo občinstvo, kije
navdušeno pozdravilo naše
pesmi in glasbeno barvitost
zbora, ki je bil posebnost tudi
zato, ker je bil med redkimi
zbori, ki je pel brez notnega
gradiva, kar je na zahodu res
velika redkost.
Ko so Prešernovci odšli na
pot, so pričakovah uvrstitev
nel^e na sredini. Zato so se
uspeha - uvrstitve v finale, ze-
lo vesehh. Naj mi bo dovolje-
no na tem mestu izraziti dvom
v realno oceno, ker bi si zbor v
primerjavi "z drugimi, zaslužil
vs^ mesto višje. A to je stvar
žirije in še to sem zapisal laič-
no in brez vednosti dirigenta.
Nig mi oprosti, kakor tudi žiri-
ja v Toursu. Občinstvo pa je
začutilo visoko noto poslan-
stva, toplo, navdušeno je poz-
dravilo pevce in aplavz ni po-
nehal, dokler zadnji pevec ni
zapustil odra. Prešernovci in
Celje ter naša pevska kultura
so bih zastopani na visoki rav-
ni. Delo ni bilo zaman. Ustvar-
jalni zanos ima pač svoja niha-
nja: Mirabile mysterium je res
v izvedbi ostal skrivnost na
nekaterih mestih, je pa zato
Beilada ob poslušanju vzbujala
mravljince na koži od ponosa
in samozavesti. Polka, Pa se
shš, Igr^ kolce - to pa je bila
prava simfonija glasov v pri-
meijavi z zbori iz zahodnega
dela Evrope. Zbor je dobil vi-
soke ocene za izvedbo, sicer
pa je bila značilnost ocenjeva-
nja našega zbora v tem, da so
bih vehki razponi med n^niž-
jo in najvišjo oceno.
Za zborom je vehk delovni
uspeh. Še večji je, če upošte-
vamo, da so pevci potovali na
koncert več kot 24 ur nepretr-
goma v avtobusu, da so bih v
Toursu nameščeni po skupi-
nah v osmih hotehh in da or-
ganizacija internega prometa
na tekmovanju še zdaleč ni bi-
la na takšni ravni kot smo je
v^eni v Celju. Trdo delo ni
bilo zaman. Tudi ne ob povrat-
ku, ko so pevci v notredamski
cerkvi zapeli Mozartov Ave ve-
rum, pa tisti nastop v Latinski
četrti, kjer je na splošno zgra-
žanje in protestiranje številnih
turistov z vsega sveta franco-
ska policija »razpustila« zbor,
ki pa je pri ljudeh pustil v pr-
sih občutek topline - vselej ve-
ljavni internacionalizem hu-
manizma. Visoka nota!
DRAGO MEDVED
16. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
V ponedeljek
ob 17. uri!
Končno je srečanje či-
sto zares pred nami. V
ponedeljeli 2. junija ob
17. uri se bomo zbrali na
dvorišču pred našo re-
dakcijo, za Muzejem re-
volucije v Celju.
Pripravili smo kratek,
a pester program, pode-
lili bomo priznanja in si
skupaj ogledali razstavo
najboljših fotografij iz
naše akcije Pionirji foto-
grafirajo, ki bo v Muzeju
revolucije. Nalašč za na-
še srečanje se bodo po-
trudili tudi celjski ko-
munalci, ki bodo do tega
dne na dvorišču položili
asfalt, tako da bodo lah-
ko člani likovnih krož-
kov z barvnimi kredami
na tla naslikali našo pri-
reditev.
Vabljeni ste torej vsi
dopisniki, mentorji,
st£u-ši, naši bralci, risarji
in še kdo, ki bi rad preži-
vel prijetno, zabavno
urico.
Na svidenje torej v po-
nedeljek, dotlej pa držite
pesti za lepo vreme!
Pionirji fotografirajo
Komisija je pregledala vaša dela in priznati moramo, da se je kar precej namučila, da je
izbrala najboljše. Na tihem smo upali, da bomo letos z bogatejšim izborom nagrad pritegnili
več mlađih avtorjev. Prejeli smo preko 200 posnetkov iz 13 osnovnih šol, za zaključno razstavo
pa smo jih izbrali 50.
Soglasno smo sprejeli sklep, da prejme nagrado našega pokrovitelja Fotolika iz Celja fotokro-
iek na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju, ki bo v svojo zbirko dodala že tretji
fotoaparat akcije Pioniiji fotografirajo. Mentor krožka je Stane Jeršič.
Da bi spodbudili delo foto krožkov na šolah, kjer doslej niso tako pridno delali, smo pripravili
tudi posebno nagrado-povečevalnik za tisti krožek, ki se nam bo letos prvič (z določenim
uspehom) priključil.
Priborila si ga je osnovna šola v Podčetrtku, kjer tudi upamo, da ga bodo koristno izrabih in
nam v prihodnje poslah še kvahtetnejše posnetke. Mentor tega krožka je Bernarda Žagar.
Fotoreportersko torbo si je letos prislužil Tomaž Lesjak iz Titovega Velenja za serijo fotografij
na temo zimskega veselja (na sliki). Priznanja našega uredništva in nagrade Fotokemike pa poleg
sodelujočih fotokrožkov prejmejo še posamezniki Andrej Višnet iz Slovenskih Konjic, Simona
Vodebi, Barbara Klincov iz Celja ter Aljoša Videtič, Boštjan Abina in Metod Podkrižnik iz
Titovega Velenja.
Dobimo se na Velikem Vrtiljakovem srečanju, ki bo letos pred našo časopisno hišo na trgu V.
kongresa, kjer bomo pripravili bogat zabavni spored. Ko bomo podelih priznanja nam bodo
odprli tudi vrata Muzeja revolucije, kjer si bomo ogledah razstavo naših skupnih dosežkov.
Pridite v čimvečjem številu v ponedeljek, 2. junija ob 17. uri na naše dvorišče.
Pri nas doma
Moj dom stoji na hribu ob glavni
cesti. Zjutraj, ko grem v šolo, ga
zapustim, popoldan pa se rada
vračam vanj. Doma se dobro ra-
zumemo. Imam dve mlajši sestri,
mamico in očka, babico in
dedka.
Naša hiša je dovolj velika. Za
vse je dovolj prostora. Očka hodi
v službo, mamica pa doma go-
spodinji ter pomaga babici in
dedku. Sestri hodita v tretji ozi-
roma peti razred in se dobro uči-
ta. Vendar jima pomagam pri do-
mačih nalogah, kadar česa ne ra-
zumeta.
Pri sosedu živi invalidka. Sko-
r^ vsak dan jo obiščem. Potre-
buje nego in pomoč. Vendar
oskrbnica skoraj nima časa za-
njo, zato ji sama pomagam. Ka-
dar je lepo vreme, jo peljem na
sprehod, za kar mi je zelo hva-
ležna.
Tudi babici pomagam, saj je
stara že oseminsedemdeset let.
Za dedka največ skrbi mamica,
s£Ò veliko trpi zaradi sladkorne
bolezni. Veliko časa prebije v
bolnišnicah in zdraviliščih, kjer
se zdravi.
Babica je bolj zdrava. N^več
bere, včasih pa mi tudi kaj splete.
Šiva bolj malo, saj že slabo vidi.
Starejše moramo spoštovati,
do njih moramo biti prijazni in
pozorni. Večkrat nam dajejo na-
svete, ki nam bodo v življenju še
prav prišli. Življenje dobi svojo
pravo veljavo takrat, ko se zna-
mo posvetiti tudi človeku, ki je
pomoči potreben.
MARIJA GRM, 6.a
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Nevarne kurirske
poti
Imeli smo obrambni dan. Ker
smo hoteli natančneje videti in
spoznati kurirske poti, smo po-
prosili tovariša Mlakaija, da nam
nekaj pove o njih.
Po naporni poti smo prišli do
travnika in se pod kozolcem
zbrali okoli tovariša in z odprtimi
usti poslušali njegova doživetja.
Povedal nam je: »Bil sem star
triindvagset let, ko sem se kot
mlad fant skrival v gozdu in stre-
ljal na sovražnike. Ni me smelo
biti strah. Venomer sem čakal,
kdaj bom za seboj videl senco
sovražnika. V kleti sem imel skri-
to brzostrelko in naboje. Ko sem
zaslišal sumljivo šumenje ali ho-
jo, sem takoj stekel v klet, prijel v
roke brzostrelko in previdno od-
šel iz kleti, da sem ugotovil, kdo
hodi okrog hiše.«
Mi smo ga pozorno poslušali in
si veliko zapomnili.
Ob Savinji smo utrujeni šli
domov.
TINA KOŠTOMAJ, 4. b
OŠ Frana Кггдпса
CELJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Seštej deževnika in knjigo in odštej gade,
kaj dobiš?
Na prvi pogled zamotano, kajne? No, postavi ohe
besedi v prvi skon ednine, prečrtaj odvečna zloga in
premešaj črke. Zanko je Atka našla v prikupni brošu-
rici Bralna značka 86, ki so jo izdali osnovnošolci iz
Stranic.
Rešitev pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa
3 a, 63000 CELJE do torka, 3 junija 1986. Enega med
reševalci bo nagradila tovarna AERO.
AERO je tudi geslo Atkine zanke iz prejšnje številke.
Nagrado pa tokrat dobi: Mišo Krivec, 63253 Pristava
pri Mestiiiju 28.
Največja leska
v Pioniiju številka 2 lahko be-
remo: Pred našo osnovno šolo v
Vojniku raste visoko drevo. Le
redkokateri mimoidoči vedo, da
je to leska. Še vsi učenci ne ...
Visoko je 11 metrov, posadili pa
so jo takrat, ko so šolo gradili, to
je v letih 1894-96...« To in še
več je o leski zapisala Barbara
Fidler v svoji raziskovalni nalogi,
ki jo je pisala, ko je bila še naša
učenka.
Z zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine so sporočili,
da bi bUo treba postaviti opozo-
rilno tablo, здј je to vendarle пад-
višja leska v Sloveniji.
Novinaiji na šoli in turistični
podmladek smo se povezali in
zdću je tabla že gotova.
Novinaiji
OŠ VOJNIK
Na kresovaniu
v sredo zvečer sem bila na kre-
sovanju. Pred hotelom seje zbra-
la množica ljudi. Na travniku nas
je pozdravila grmada odpadnega
lesa. Kmalu so prižgali kres.
Žareče iskre so letele na vse
strani. Otroci smo veselo tekali
okoli prvomajskega kresa. Bilo
je zelo lepo.
VERONIKA VOGELSANG, 1. a
OŠ ZREČE
Svet v negotovosti
v Kremlju je zazvonil telefon.
Gromiko dvigne slušalko. Na
drugi strani se oglasi: »Tu Bela
hiša. Prosim Gorbačova.«
Vsi želijo le njega, godrnja Gro-
miko. Kljub nejevolji pokliče
Gorbačova, ki z lahkotnimi kora-
ki pride k telefonu.
»Tu Gorbačov,« zavpije v slu-
šalko.
»Serbus! Ronald kliče. Kako se
imaš?«
»Dela čez glavo. Pa pri vas?«
»Pravkar z Nancy prirejava
ples ob vrnitvi domov.«
»Tvoja Nancy je zadnjič popol-
noma zmešala mojo Raiso z ame-
riško modo. Trenutno navduše-
no prelistava Chosmopolitan. Si-
cer pa sneži.«
»Z Nancy sva preživela vikend
na Floridi. Super, ne. Ah, spom-
nil sem se. Ali imaš кад prepove-
dane ruske vodke, prosim?«
»Da, imam. Z velikim veseljem
ti jo pošljem. V tvojih rokah bo
čez teden dni.«
»Najlepša ti hvala, Mihail.«
»Že dobro. Veš, malo sem utru-
jen, po večdnevnih pogovorih, se
še nisem spočil.«
»Pa sva jih vendarle pomirila
za пекгц časa,« mu skoči Reagan
v besedo.
»Koga misliš?«
»Ja, ljudi, ne?«
»Ah, da seveda bo malo miru,«
se posveti Gorbačovu.
»No, mudi se mi. Mi že nesejo
slavnostno obleko. Bele barve je
- kak štos!«
»No, uživaj! Veš, jaz si кгу takš-
nega ne morem privoščiti...»
»Da, da. Sicer bom pa jutri po-
čival, nato pa se bom malo pogo-
voril z obrambnim ministrom in
si ogledal «ovi center za jedersko
orožje.«
»Kakšen center?! Sem prav
slišal?«
»Da, moramo malo napredo-
vati.«
»A.... a; Vodooooo!«
Na hodniku se sliši glas Gromi-
ka: »Hitro, hitro Gorbačov je pa-
del v nezavest!«
»Pokličite Raiso!«
»Oh, ne, zdravnika!«
Reagan pa v slušalko: »Halo,
halo ... še poslovila se nisva.«
»Nujen klic za tovariša pred-
sednika Gorbačova« mu odgovo-
ri Gromiko in glasno odloži slu-
šalko.
»Zelena zavist, кдјпе?« se s
smehom poslovi Reagan.
Svet pa ostaja v negotovosti.
NIKA PODBREGAR,
KSENIJA TURNŠEK, 8.a
OŠ Vera Šlander
POLZELA
TOZD gostinstva in turizma Celje
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
več kuharjev
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri, 1
leto delovnih izkušenj
več natakarjev
Pogoji:
IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri, 1
leto delovnih izkušenj
2 čistilki
Pogoji:
Osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj
Za vsa dela in naloge se sklene delovno razmerje za
nedoločen čas. Prijave s priloženimi dokazili o izpol-
njevanju pogojev sprejema kadrovska služba Can-
karjeva 1, 8 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
prejemu sklepa o izbiri.
Zdravstveni center Celje
TOZD Zdravstveni dom
»Dr. J. Potrate« Žalec
Komisija za delovna razmerja
objavlja
naslednja dela in naloge:
diplomiranega psihologa za
TOZD ZD-Žalec
Pogoji: filozofska fakulteta - PZE za psihologijo,
opravljen strokovni izpit.
Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim
delom, OD po Pravilniku TOZD. Stanovanja ni.
Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po
objavi na naslov: Zdravstveni center Celje, TOZD
Zdravstveni dom »Dr. J. Potrate« Žalec. Kandidate
bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sklepu
Komisije za delovna razmerja TOZD.
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NOČNE
CVETKE
•	Iz restavracije v Novi vasi
so v ponedeljek dopoldne spo-
ročili, daje neznanec s prahom
za gašenje posul okna ter mize
in stole pred restavracijo. Pov-
sem mogoče je, da je imel kdo
od zakasnelih gostov iz resta-
vracije alkoholne privide, pa
se mu je zdelo, da gori. Najbolj
so ргекИцја1е njegovo gasilsko
vnemo snažilke, ki so morale
očistiti ves prah.
•	Anica K. s Teharske ceste
v Celju in Karel M. iz Maribora
sta v ponedeljek zašla v frizer-
ski salon na Teharski cesti. Fri-
zerji ju niso bih preveč veseh,
zato sta morala z miličniki v
prostore za treznenje. Tam si-
cer ne strižejo, zato pa sta se
lahko v miru odpočila.
•	Aljoša D. jo je skupil za
prazen nič; pozdravil je sošol-
ko, njen spremljevalec Ivan Z.
iz Goriške ulice pa ga je zaradi
tega pretepel. Aljoša je moral v
bolnišnico, Ivan pa bo odšel
pred sodnike.
•	Anton G. iz Ško^e vasi je
že precej okrogel obiskal sose-
do Berto S. Pijanega gosta ni
nihče vesel, če pa razgraja in
razbija, pa še toUko тагц. Ber-
ta je zato poklicala mihčnike,
ki so Antona pridržali čez noč,
zjutraj pa ga odpeljali narav-
nost k sodniku za prekrške.
Anton, ki je brez zaposhtve, se
namreč veliko potepa po sve-
tu, zato bi ga kasneje sodnik za
prekrške veijetno zaman iskal.
•	Prejšrvji četrtek zvečer je
Шјо A. z Ljubljanske ceste 58
na dvorišču pred hišo pretepal
dva mladoletnika z debelim
kablom. Bojda samo zato, ker
sta stala pred ryegovo garažo.
Fanta sta morala k zdravniku,
Шјо pa se bo težko izmazal
pred sodnikom.	S.Š.
Delavci so vse bolj odrinjeni
Sindikati, družbeni pra-
vobranilci samoupravlja-
nja in sodišče združenega
dela na celjskem območju
se morajo vse bolj boriti za
pravice delavcev, saj je
očitno, da sočasno s slablje-
njem učinkovitosti gospo-
darjenja slabi tudi vpliv de-
lavcev. Kršitve in spori na-
raščajo, osnovne sindikalne
organizacije in konference
za njihovo preprečevanje
bore malo naredijo, samo-
upravne delavske kontrole
skoraj ni več, pa tudi delav-
ski sveti in zbori delavcev
ne opravljajo nadzora nad
sprejetimi sklepi in samo-
upravnimi akti. Del zaradi
tega nastalih težav pomaga-
jo reševati službe pravne
pomoči, a treba jih bo še
okrepiti in bolje usposobiti.
Vehko težav izhaja iz raz-
porejanja dohodka in sred-
stev za osebne dohodke. Pa-
nožni sporazumi niso zažive-
h, nagrajevanje po delu ne
gre, osebni dohodki so od-
visni od tega, v kateri organi-
zaciji združenega dela kdo
dela in ne kako, krepi se
uravnilovka, osebni dohodki
pa sočasno presegajo dogo-
vorjene ravni. Zato ni čudno,
da so se družbeni pravobra-
nilci samoupravljanja in so-
dišče združenega dela lani v
veliki meri ukvarjali s temi
vprašanji. Na sodišču zdru-
ženega dela v Celju je iskalo
pravice glede razporejanja in
delitve dohodka največ de-
lavcev iz Gorenja in Zdrav-
stvenega centra Celje, delav-
ci Ingrada, ki delajo v tujini
in upokojenci Ema s spori s
področja osebnih dohodkov
iz minulega dela. Kot je na
seji dejal predsednik medob-
činskega sveta Zveze sindi-
katov СеЦе Ivan Kramer, pa
sindikati ne bodo tisti, ki se
bodo prvi zavzemali proti
previsokim osebnim dohod-
kom, temveč se bodo prej
zavzemah za ukinjanje tistih
delovnih organizacij, ki niso
sposobne zagotoviti ustrez-
nih osebnih dohodkov.
Tako sindikati kot družbe-
ni pravobranilci samouprav-
ljanja in sodišče združenega
dela so lani namenjali precej
pozornosti organizacijam
združenega dela s težavami
in pri tem ugotavljah, da sa-
me organizacije bore malo
naredijo za izboljšanje raz-
mer, da so sanacijski postop-
ki slabi in da samoupravni
akti ne določajo ravnanja ob
sanaciji izgub. Vsi po vrsti so
nezadovoljni tudi s planira-
njem, saj je bilo očitno še
vedno samo sebi namen, ne
pa resno razmišljanje in od-
ločanje o nadaljnem razvoju.
Nobenih premikov naprej ni
bilo pri uveljavljanju hišne
samouprave, še vedno je bila
vrsta sporov s stanovanjske-
ga področja - od dodeljeva-
nja kreditov, sestavljanja
prednostnih listin do zaple-
tov pri lastni udeležbi - pri
tem so prednjačili delavci
rudnika hgnita Velenje, ki
jim ni bilo potrebno plačati
lastne udeležbe pred vseh-
tvljo, po njej pa tega nihče ni
prostovoljno storil. Pri ureja-
nju ustreznih samoupravnih
aktov za inventivno dejav-
nost se dolgo ni dal zreški
Unior, slabosti pa tudi dru-
god ne manjka.
Še vedno so zelo številne
pritožbe delavcev iz delov-
nih razmerij in ravno pri teh
se često razkriva neustrezna
pravna pomoč delavcem, ki
iščejo svoje pravice. Pravno
pomoč bi potrebovah tudi
sindikalni aktivisti, še zlasti
v osnovnih organizacijah, za-
to so se na posvetu zavzeh za
proučitev možnosti ustano-
vitve kakovostne, strokovne
pravne pomoči na ravni re-
gije.
MILENA B. POKLIČ
Vse več požarov
v celjski občini že dve leti
narašča število požarov: la-
ni jih je bilo 95 oziroma de-
set več kot leto poprej, ško-
da pa je znašala nekaj več
kot 24 milijonov dinarjev
oziroma 151 odstotkov več
kot leto pred tem.
Vendar pa, ugotavljajo na
požarni skupnosti celjske
občine, gre za toliko višja
škoda predvsem na rovaš in-
flacije, tako da lahko tudi za
preteklo leto rečemo, da so
bile intervencije gasilcev
uspešne. To potrjujejo tudi
primerjave z regijskimi in re-
pubhškimi podatki.
Največ požarov je spet na-
stalo zaradi malomarnosti,
zato bo potrebno dati več po-
zornosti preventivni dejav-
nosti. To pa seveda ni stvar
samo gasilcev, delovnih or-
ganizacij in krajevnih skup-
nosti, ampak vseh občanov.
Da je temu res tako, potrjuje-
jo statistike, saj je bilo lani v
stanovanjih kar 34 požarov
oziroma več kot tretjina vseh
požarov v občini. Precej po-
žarov je nastalo tudi v poso-
dah za smeti (11), kmetijskih
objektih (5), sedem pa je bilo
travniških požarov. Verjetno
bi bile statistike še bolj ne-
ugodne, vendar sta deževna
pomlad in kasneje tudi bolj
kisla jesen pripomogh, da je
bilo manj travniških in gozd-
nih požarov, ki sicer vsako
leto povzročijo kar znatno
škodo.
S.Š
SOZD PETROL	^
DO Trgovina
TOZD Trgovina Celje
PE debela prodaja
Trnovlje pri Ceiju 215
Po sklepu Komisije za delovna razmerja PE debela
prodaja Celje
objavljamo
prosta naslednja dela in naloge:
pomočnik skladiščnika
avtomateriala
Pogoji:
-	poklicna šola KV
-	poskusno delo 1 mesec
Delo združujemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v 8 dneh po
objavi na Petrol TOZD Trgovina Celje PE debela
prodaja. Trnovlje pri Celju 215
PROMETNE
NESREČE
Prehiteval le
neznani
avtomobil
Na lokalni cesti med Gah-
сцо in СеЦет je na ravnem
delu cestišča voznik osebne-
ga avtomobila FRANC VR-
HOVNIK, 39, iz Vehke Pire-
šice prehiteval neznan oseb-
ni avtomobil, ki je vozil ne-
kohko po levi strani vozišča.
Zato je Vrhovnik zapeljal v
levo na bankino, kjer se je
prevrnil na levi bok in trčil v
obcestno drevo. Pri nesreči
se je hudo ranila I7-letna Na-
taša, škode pa je za milijon
dinarjev.
Čelno trčenje
Skozi Brezno proti Hrast-
niku je vozil s tovornjakom
BOGDAN GREŠAK, 40, iz
Hrastnika. Nasproti je pripe-
ljala z osebnim avtomobilom
KINETA HUKOLI, 54, iz Ce-
lja, ki je iz neznanega vzroka
zapeljala v levo in čelno trči-
la v tovornjak. Hukohjeva je
huje ranjena, škode na obeh
vozihh je za milijon in 650
tisoč dinarjev.
Prehitro po
mokri cesti
Iz Celja proti Ljubljani je
vozil z osebnim avtomobi-
lom STANKO BRATUŠEK,
51, iz Ljubljane. Cestišče je
bilo mokro in ker Bratušek
ni prilagodil hitrosti, gaje za-
čelo zanašati. Zapeljal je na
bankino, vozil po rijej 17 me-
trov, nato pa zapeljal na trav-
nik in se večkrat prevrnil.
Voznik se pri tem ni poško-
doval, hujše poškodbe pa
ima sopotnica CECILIJA
BRATUSEK, ki je na zdrav-
ljenju v celjski bolnišnici.
Pretesno
prehitevanje
FRANC KOKLIČ, 36, iz
Proseniškega se je peljal z
osebnim avtomobilom skozi
Bukovžlak. Dohitel je pešca
SRETENA IKANOVIĆA,
45, iz СеЦа, ki je ob sebi poti-
skal kolo in ga pričel prehite-
vati. Prehiteval pa ga je pre-
tesno, tako da ga je zadel z
desno stranjo vozila in zbil
po cestišču. Pešec je padel in
se huje ranil.
LESNIMA
proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi
izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.
sol. o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD NOTRANJA TRGOVINA PRODAJNA MREŽA
LJUBLJANA, n. sub. o. Ljubljana, Parmova 53
objavlja
za PE PRODAJNI CENTER v Celju, Leveč pri Celju
18
1.	PRODAJALCA - SVETOVALCA
2.	TREH PRODAJALCEV -
PRIPRAVNIKOV
za določen čas 6 mesecev
Pogoji:
pod tč. 1.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) aranžer-
ske, industrijsko-oblikovalne, lesarske ali komercial-
ne smeri,
-	3 leta delovnih izkušenj v stroki,
-	znanje tehniškega risanja, osnovna znanja tehno-
logije v proizvodnji pohištva
pod tč. 2.:
-	srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stopnja)
komercialne, lesne ali trgovske smeri
Za dela in naloge pod tč. 1 sklepamo delovno raz-
merje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in
zahtevamo 3 mesečno poskusno delo.
Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe z do-
kazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev v 8 dneh
po objavi na naslov:
Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor Ljublja-
na, Parmova 53.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po skle-
pu pristojnega samoupravnega organa.
GOSTINSKO PODJETJE CELJE,
CELJE
TOZD SAVINJA LAŠKO
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge za:
1.	natakar
-	4 delavci
2.	kuhar
-	4 delavci
3.	kuhar pomožni
-	2 delavca
4.	gostinski tehnik - receptor
-	1 delavec
5.	gostinski tehnik
-	pripravnik
6.	pomožni gostinski delavec
-	3 delavke: 1 pomivalka posode, 1 čistilka, 1 soba-
rica
Pogoji:
Ad. 1. in 2. - končana Srednja šola za gostinstvo in
turizem IV. stopnja, smer natakar oz. kuhar, 1 leto
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca. Delovno
razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Ad. 3. - PK kuhar ali NK delavec z enoletnimi delov-
nimi izkušnjami v kuhinji, poskusno delo 1 mesec,
delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
Ad 4. - Končana srednja šola za gostinstvo in turi-
zem V. stopnja,-1 leto delovnih izkušenj, poskusno
delo 3 mesece. Delovno razmerje se sklepa za dolo-
čen čas.
Ad. 5. - Končana srednja šola za gostinstvo in turi-
zem V. stopnja - pripravnik za recepcijska dela,
pripravniška doba traja 9 mesecev.
Ad. 6. - Končana osnovna šola, 1 leto delovnih
izkušenj, poskusno delo 1 mesec, delovno razmerje
se sklepa za nedoločen čas.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva
objave na naslov: GOSTINSKO PODJETJE CELJE,
Splošno kadrovski sektor, Ljubljanska 5, Celje.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
Odlični plavalci
Klima Neptuna
v 1. kolu za pokal Plavalne
zveze Slovenije v Ljubljani so
velik uspeh dosegli plavalci
Klima Neptuna, ki so osvojili
drugo mesto ter za zmagoval-
cem Ljubljano zaostali samo
254 točk, pri tem pa so za kar
750 točk prehiteli favorizira-
ne Kranjčane. Boljše celjske
uvrstitve: Tešovič je bil drugi
na 1500 m za Dejanom Petri-
čem, Drezgičeva je bila dva-
krat druga na 200 in 800 m
kravi, medtem ko so celjske
plavalke , osvojile prva tri me-
sta na 20Ò m prsno Fermentin,
Anderle in N. Lavrič. Saša La-
vrič je bila druga na 100 m
delfin.
Plavalna zveza Slovenije je
podelila priznanja najboljšim
slovenskim plavalcem in pla-
valnim delavcem za dosežke v
lanskem letu. Iz Celja so ta
priznanja dobili plavalke Moj-
ca Anderle, Tanja Drezgič in
Saša Lavrič, ter trener Andrej
Žnidaršič.
Dokončno je potrjen nastop
obetavnega celjskega plavalca
Dejana Tešoviča na mladin-
skem evropskem prvenstvu v
zahodnem Berlinu od 24. do
28. julija, medtem ko je zaradi
nestabilne forme vprašljiv na-
stop druge članice Klima Nep-
tun СеЏе Тагце Drezgič.
2. kolo za starejšo skupino
pionirjev za pokal PZS bo ju-
tri, v petek, 30. maja v Trbov-
ljah ali Kranju.
7. in 8. junija bosta nastopila
v Linzu v Avstriji Dejan Tešo-
vič in Tanja Drezgič. To pa je
nova priložnost za dosego nor-
me za sodelovarye na evrop-
skem mladinskem prvenstvu.
T. V.-J. K.
Poraz Aera
v jubilejnem letu, ko slavijo 40 letnico, so rokometaši
Aera Celje na prvenstveni lestvici II. zvezne lige kolo
pred koncem v kaj nezavidljivem položaju, saj jih od
zadnjega mesta ločijo samo tri točke.
Derbi slovenskih ekip z Dinos Slovanom so doma v bah
Golovec gladko izgubih 20:25, pri tem pa zastreljah kar
šest, sedemmetrovk. Zaradi poraza bo izredno zanimivo
zadrye kolo, ki bo 31. maja. Celjani igrajo doma z ostro in
neugodno Iskro iz Bugojna, ki jo je vedno težko prema-
gati. Neposredna tekmeca Krivaja in Potisje pa igrata prva
doma z mostarskim Veležom, drugi pa z Vrbasom. Kaj
lahko se pri tej naši rokometni kuhir\ji zgodi, da bo o
izpadu ali obstanku odločala razlika v golih.
V	II. zvezni ženski ligi so Velei^čanke doma premagale
ekipo Zrirgski iz Čakovca 22:20 in si tako tudi priiktično
zagotovile obstanek med najboljšimi v prihodryi sezoni.
So na 7. mestu, v zadryem kolu pa igrajo v gosteh z ekipo
Minel.
V	repubhški moški ligi je Minerva doživela tesen poraz v
Izoh proti Ferrotehni 26:22, medtem ko je Šoštarxj i^al
neodločeno doma z vodečim Inlesom 27:27. Šoštai\j je
E red predzadryim kolom tretji, Minerva zadrya. 31. maja:
ošt^ - Astra Jadran (zanimivo, znova proti vodeči
ekipi, ker je Inles zaradi izgubljene točke zdrknil na drugo
mesto) in Minerva - Krško.
Kadeti Aera Celje so v II. slovenski hgi vzhod gostovah v
Krogu in izgubih 17:12. Prav tako so bili neuspešni na
turnirju za Dan mladosti na Dolu pri Hrastniku, kjer so
med šestimi ekipami osvojih ^to ah predzad^e mesto.
Uspešnejši so bih pionirji letnik 1971 in mlajši, ki so na
tumi^u v Izoh že tretjič zapored osvojih 1. mesto in pokal
v trajno last. Med sedmerko najboljših so se uvrstih kar
štirje Celjani: vratar Tripko Matovič ter igralci Boštjan
Tome, Tomi Pungartnik in Petek Novak.
JK-TV
Šesta »Pionirska olimpiada«
Velenjski mladinci so proslavili Dan mladosti s tradicionalno pionirsko olimpiado, k
bila zaključek predhodnih osnovnošolskih tekmovanj. V soboto je v finalu nastopilo
pionirjev in pionirk iz vseh devetih osnovnih šol velenjske občine, zanje pa je navij
približno 4000 vrstnikov. Učenci in učenke 1. in 2. razredov so se pomerili v premagoval
različnih ovir, pionirji in pionirke 3. in 4. razredov so se preizkusili v krosu, učenci
učenke predmetne stopnje pa v atletskih disciplinah.
Svečano zaprisego sta dala Darko Jamnikar, v imenu atletskih sodnikov, in Bošt,
Kranjc iz osnovne šole Bratov Mravljak, v imenu tekmovalcev. Prireditev, ki se je začel
mimohodom vseh šolskih reprezentanc in s skokom štirih padalcev iz Aero kluba Ptuj,
je odprl Marjan Klepec, predsednik velenjske Zveze telesno-kulturnih organizacij.
Učenci so letos izboljšali kar sedem dosedanjih rekordov pionirske olimpiade. Devet
šestdeset kolajn pa so si razdehh tekmovalci iz osnovnih šol: Veljka Vlahoviča 21, Brat
Mravljak 16, Miha Pintar Toledo in Antona Aškerca 8, Karla Destovnika Kajuha 7, Gustj
Šihha 5, Biba Rock 3, in Bratov Letonje eno koleno. Reprezentanca osnovne šole Vej
Vlahoviča je tako zmagala pri pionirjih in pionirkah in sicer z 10 zlatimi, 7 srebrnimi ii
bronastimi medaljami.	f. TAVČ
Teniške novice
Množičnega slovenskega pi-
onirskega pokala v Titovem
Velenju se je ob otvoritvi te-
niškega centra ob Velenjskem
jezeru udeležilo kar 118 tek-
movalcev v vseh kategorijah.
Močno zastopstvo so imeh
tudi predstavniki teniške sek-
cije pri HDK Cinkarna СеЏе.
Rezultati pionirji do 12 let (60
tekmovalcev): Iztok Juijevec
je izpadel v 1. kolu, Gregor Ci-
zej in Boštjein Doberšek v 2.,
Gorazd Brajkovič in Miha Fur-
lan v 3., medtem ko se je An-
drej Travner uvrstil v finale, ki
bo 6. junija v T. Veler\ju, ko se
bo pomeril z Božičem iz Porto-
roža. Med pionirkami do 12 let
(16 tekmovalk) je Brina God-
nik izpadla v polfinalu in osvo-
jila 4. mesto. Med pion^i do 14
let (32 tekmovalcev) je Matej
Strgar izpadel v 1., Matjaž
Schroll in Jure Brečko pa v 2.
kolu, medtem ko sta pionirki
do 14 let (16 tekmovalk) obe
celjski predstavnici Nataša
Strašek in Vaška Sazonov iz-
padli v 1. kolu.
V Slovenskih Konjicah je bil
slovenski pokal za mladince,
kjer je nastopilo 24 pionirjev in
pionirk. Med mladinci do 16
let je Jure Vengust izpadel v
polfinalu, med mladinkami pa
je Urška Travner po porazu v
finalu osvojila 2. mesto.
Od sobote, 31. maja do 2. ju-
nija bo v Zagrebu Grilov me-
morial za pionirje do 12 let z
udeležbo Celjana Andreja
Travnerja, v istih dneh pa še
odprto prvenstvo Beograda za
mladinke do 16 let z udeležbo
Urške Travner.
1. republiška teniška liga
1986: nastopno Kamnik, Slo-
venske Koryice, Celje, Nova
Gorica, Medvode, Olimpia
Ljubljana, Titovo Velenje in
Terme Brežice. Rezultati Ce-
ljanov v maju: Kamnik : Celje
4:1, Olimplja : СеЦе 4:1, СеЦе :
Nova Gorica 5:0, Celje : Parti-
zan Medvode 2:3, 5. kolo bodo
odigrali v petek ob 15. uri v
Mestnem parku s T. Velenjem,
Slov. Konjice : СеЏе 1:4 in Ter-
me Brežice : СеЦе 1:4. Tako so
dosegU po tri zmage in poraze
ob eni neodigrani tekmi in so
tako sredi lestvice. Za Celje so
nastopili: Rok Vengust, Rok
Veber, Boštjan Dimitrljevič,
Boštjan Mhnarič, Bogdan
Vrečko in Rudi Simončič.
NAKRATKO
Regijsko strelsko
tekmovanje invalidov
Društvo invalidov občine La-
ško je bilo organizator regijske-
ga tekmovanja invalidov, ki so
ga izvedli na strelišču v Rečici
pri Laškem.
Sodelovalo je 38 tekmovalcev
iz devetih ekip. Ekipno so med
moškimi zmagali člani DI Titovo
Velenje pred DI Slovenske Ko-
njice in Žalec. Med ženskimi eki-
pami pa DI občine Laško. Od po-
sameznikov je bil prvi Hinko Bo-
la iz Titovega Velenja, drugi Mar-
jan Podgrajšek iz Slovenskih Ko-
njic, tretji pa Drago Šafarič prav
tako Titovo Velele.
Med posameznicami je bila pr-
va Darinka Erazem pred Valči
Žgajner in Dragico Jemejšek,
vse DI občine Laško.
VLADO MAROT
Športne Igre v
Krajevni skupnosti
Brezed
že nekaj let zapored vsako le-
to ob 25. maju na Brezah pripra-
vijo ši^rtne igre na katerih so-
delujejo društva in organizaci-
je, ki delujejo v krajevni skup-
nosti.
Letošnjih, sedmih iger se je
udeležil okrog 90 tekmovalcev,
ki so se pomerili v šahu, namiz-
nem tenisu, plezanju po vrvi,
krosu za moške in ženske, metu
pikada, lokostrelstvu, vleki vrvi
in motokrosu.
Prvo mesto je osvojilo Kultur-
no prosvetno društvo Trobni dol,
drugi so bili člani Strelske druži-
ne Mala Breza, tretji mladinci iz
Brez, četrto pa Gasilsko društvo
Breze.
Tekmovanje je dobro pripravi-
lo Kultumo društvo Trobni dol.
VM
Oživljanje
namiznega tenisa
Pred petimi leti so v okviru
športnega društva Ingrad začeli
z resnim delom z mladimi pri
igranju namiznega tenisa. Tre-
nirajo v telovadnici Blagovne-
ga šolskega centra pod vod-
stvom Anatola Sazonova, sred-
stva za dejavnost pa prispevajo
ZTKO, delovna organizacija In-
grad in starši sami z nakupom
potrebne opreme ter rekvizitov.
Predsednik sekcije za namizni
tenis je Jemej PelkoMed mla-
dimi je veliko zanimanje za ta
atraktiven in dinamičen šport.
Še bolj se bomo poskušali pove-
zati s šolami in preko njih dobiti
tekmovalce za našo sekcijo. Ima-
mo tudi že nekaj dobrih posa-
meznikov, ki se bodo razvili v
solidne igralce. To so Sebastjan
Lebar. Rok Felke, Mitja Funkl,
Tomi Štrlič in drugi. Za zdaj se
bolj opazno pojavljamo na celj-
skem in štajerskem področju,
upamo pa, da bomo kmalu dose-
gli kakšno vidnejšo uvrstitev tu-
di v slovenskem prostoru.«
Dobro uspel
kolesarski maraton
Kar 603. kolesarji so sodelova-
li na 7. maratonu, ki ga je pri-
pravil kolesarski klub Merx Ce-
lje s starti v Celju (359 udeležen-
cev), Šentjuru (17), Šmarju (5),
Poljčanah (46), Slovenskih Ko-
njicah (146) in Zrečah (30). Proga
je bila dolga 90 kilometrov, kole-
sarji pa so bili tokrat bolj disci-
plinirani kot na prejSryih marato-
nih, zato sta bih tudi samo dve
lažji nesreči s poškodbami in ne-
kaj prask.
Kolesarski klub Merx bo poleg
ostalih priredev pripravil 8. juni-
ja še trimsko akcijo okoli Celja v
dolžini okoli 30 km ter septem-
bra zdaj že tudi tradicionalni
Kozjanski maraton, je povedal
član KK Merx СеЦе, Jože Kolar.
Nogomet v laški
občini
v 1. ligi so osvojili prva tri
mesta ekipe Aranžer (Rečica),
Cosmos (Rimske Toplice) in Ga-
laxy (Laško), v 2. ligi pa Thom-
son Twins (Radeče), Jagnenica
(Radeče) in Zlatorog (Laško).
Mladi strelci v
Libojah
Občinska strelska zveza Želec
je na strelišču v Libojah izvedla
prvenstvo za pionirje in pionir-
ke z MK puško v dveh disci-
plinah.
V streljanju 300 krogov leže je
ekipno zmagal Žalec, med posa-
mezniki pa Boštjan Vidmajer in
Mišo Drofenik, oba SD Žalec
pred Tomijem Kalškom, SD Li-
boje. Med pionirkami so bile naj-
boljše Liboje. Med posameznica-
mi pa Zlatka Videč, SD Žalec ter
Bojana Grm in Alenka Zore, obe
SD Liboje. V trostavu so bili naj-
boljši pioniiji Žalca z novim ob-
činskim rekordom 539 krogov
pred Libojami I in Šempetrom,
med posamezniki Miši Drofenik
Želec pred Mitjo Toplakom Li-
boje in Leonom Tkavcem Šem-
peter ter med posameznicami
Bojana Grm Liboje, Zlatka Vi-
deč Žalec in Alenka Zore Liboje.
Plavalci na Ptuju
Na Ptuju je bilo republiško!
prvenstvo v plavanju za slepe
in slabovidne, kjer je nastopilo
tudi pet tekmovalcev iz Celja,
ki so ekipno ponovili lanski
uspeh, ko so osvojili tretje me-
sto. Rezultati posamezniki: po-
polno slepi 25 m prsno 4. Matej
Znuderl, 9. Jože Pečnik, 25 m
kravi 4. Matej Žnuderl, 11. Jože
Pečnik. kategorija moški z ostan-
kom vida 50 ТП kravi 5. Stane
Spolenak, 7. Jože Šumah in šta-
feta 4 X 25 m prosto 3. Celje. Pri
ženskah je dvakrat zmagala Ce-
Ijanka Marija Fras na 50 m prsno
in kravi.
Nadarjeni Kocuvan
Na repubiškem prvenstvu v
atletskih mnogobojih Celjani
niso imeli boljših predstavni-
kov v članski kategorijah. Zato
pa nas je presenetil Miro Kocu-
van, ki je med pioniiji osvojil na-
slov republiškega prvaka in po-
stavil v šestoboju nov republiški
rekord z 7459 točkami. Vse kaže,
da bomo Celjani dobili dostojne-
ga naslednika odičnih desetero-
bojcev kot so büi Brodnik, Kol-
nik in Vravnik.
Pokalne tekme
košarkarjev
v drugem kolu košarkarskega
pokalnega tekmovanja Sloveni-
je je Kovinar v Celju premagal
Gradiš 61:52, novi repubiški li-
gaš Rogaška pa v Šentjurju*^do-
mačine 86:82. Za poražence sta
največ košev dosegla Škoijanc
24 in Zorko 18, za zmagovalce pa
Trobiš 21 in Unverdorben 20. V
torek igra šoštanjska Elektra na
Ravnah s Koroško, v sredo Roga-
ška doma s konjiškim Cometom,
ki je izločil Ko^e, v četrtek pa na
Polzeli domačini gostijo štorske-
ga Kovinarja.
DEAN ŠUSTER
20GA JE okrogia;
Republiška liga: Ingrad Kladivar je po porazu s Trigla-
vom v Кгадји 2:0 še vedno v nevarnih vodah izpada iz te
hge, saj ga od predzadnje ekipe ljubljanske Ilirije (ta je
izgubila z Rudarjem v T. Velenju 2:0) loči samo skromna
točka. Do konca je ostalo še pet kol in pošteno se bo treba
potruditi za dovolj točk za obstanek med najboljšimi slo-
venskimi nogometnimi ekipami. Rudar je na 7., Kladivar
pa 12. mestu. Že včer^, sreda, 28. maja, so odigrali 22.
kolo. In^ad Kladivar je gostoval pri vodečem Mariboru,
veleròski Rudar pa pri četrtem, Slovanu v Ljubljani.
Območna članska liga - vzhod 20. kolo: vodeči Elkroj je
dobil še eno pomembno tekmo v borbi za prvo mesto, ko
je doma z goloma Hrena in Božičeviča premagal z 2:0
Nafto ter s tekmo тагц zadržal vodilno mesto. Šmartno je
iztržilo točko v Brežic^, ko je igralo 2:2 (strelec Kolenc 2),
zanimivo pa je, da je vodilo že 0:2. Lokalni derbi je bil v
Slovenskih Konjicah, kjer je domača Dravinja visoko 4:1
premagala Steklarja. Tudi tu je povedel Steklar preko
Valeka, potem pa sta Kor^ičana Penič 3 in Gruden 1
napolnila mrežo Kosovca in Smeha, ki ga je zameryal.
Vodi Elkroj, Dravinja je tretja, Šmartno šesto in Steklar
osmi. Pari 21. kola v nedeljo, I. јшцја: Elkroj - Brežice,
Ojstrica - Dravinja in Steklar - Šmartno.
Medobčinska nogometna zveza Celje 20. kolo: Papimi-
čar - Orhca 6:1, Opekar - Kovinar 13:0, Odred Kozje -
Žalec 2:7, tekem Ponikva - Gomilsko in Šmarje - Rudar
Senovo ni bilo, ker niso prišh nasprotniki, Vransko -
Ohmp pa se je končalo 3:0 b.b. ker ni bilo nogometašev
Olimpa. Vodi Žalec pred Opekarjem itd.
Včeraj, sreda, je bila na igrišču v Žalcu pokalna tekma
med Žalcem in Šmartnim ob 18. uri, danes, četrtek pa bo
ob istem času še pokalna tekma mladincev Žalec - Usnjar
Šoštanj.
TV
Dva v reprezentanc
Tone Vogrinec, direktor
alpskih smučarskih reprezen-
tanc, je po končani lanski se-
zoni objavil spisek reprezen-
tantov za naslednjo sezono za
vse starostne kategorije. Med
134 reprezentanti sta tudi dva
člana smučarskega kluba
Merx Celje Snežana Vignjevič
in Simon Koražija.
Značilno za oba je, da vozita
vse alpske disciphne slalom.
veleslalom, superveleslalon
smuk. Simon Koražija smi
že devet let ter obiskuje 1.1
nik celjske tehnične šole
gradbena smer. Snežana M
r^jevič smuča sedem let in
učenka 6. razreda COŠ Fi
Roš. Oba sta se pred smu
r\jem ukvarjćda z atletiko, z
pa sta se vsa zapisala bel
opojnostim. Simon se lat
pohvali že tudi s prvimi os
jenimi FIS točkami. Oba zi
di obveznosti do državne
prezentance čaka naporna
zona z obilo treninga, tako
bosta takrat, ko se bodo zaí
pomembna tekmovanja, dol
pripravljena in bosta uprav
la izkazano zaupanje.
Trener celjskih alpskih si
čarjev Cene Jovan je pove(
da je uvrstitev dveh mia
celjskih smučarjev v držal
reprezentanco plod triletn
intenzivnega dela v klubu
je tako že rodilo prve rezulti
Sezona je büa dolga in nal
na, SĆ0 so s prvimi treningi
čeli že lani novembra na C
teh. »Smučanja smo nau
vehko cicibanov, zahvala
dobro delo pa gre tudi vs
mojim amaterskim sodei
cem. Snežana in Sim uspe
nad^ujeta pot nekdanjih
hčnih celjskih smučarjev 1
tov Četina, Nunčiča, Rosim
drugih« je zaključil O
Jovan.	T. VR.A
Osem ekip v RimsK
Toplicah
v počastitev krajevnega p
nika in Dneva mladosti je Pi
zan v Rimskih Toplicah pri|
vil tumir v malem nogoto
Nastopilo je osem ekip, najbc
mesta pa so ovojih Debro
ško), Pelikani (Celje) in Sivi c
(Trbov^e). Največ golov (8) j«
Kožel) iz ekipe Sivi dom, najl
ši igralec Da i e bil Dobovi<
(Pelikani). SLAVKO GORI¿
NOVI TEONIK ~ STRAN 19
šestdeset let
i0iesne kulture
llGotovljah
lojze Trobiš, Ivan Rak,
peter Malgaj, Jože Jalkič in
Lgnc Antloga so leta 1926
l^nili glave in pripravili
fbčni zbor ter ustanovili
jruštvo, ki bi naj na vasi
rojilo šport in zbliževalo
ittdi.
Imenovali so ga športno
jruštvo »Borut« (Borut je bil
jlovensko-koroški vojvoda).
Го je bil mejnik današnjega
elesno vzgojnega društva
Partizan, ki praznuje šestde-
let let športno rekreativne
lejavnosti v krajevni skup-
losti Gotovlje. Šestdeset let
eia na področju telesne kul-
lure ni malo, pravi današnji
»redsednik društva Branko
^jc, ki si želi, da bi v jubi-
îjnem letu skupaj s člani
ruštva in krajani, ki so ved-
0	prisluhnili njihovim že-
am in jim tudi priskočili na
omoč, ogradili igrišče, po-
tavili igrišče za košarko ter
svetlih rokometno igrišče,
1	bi tako lahko tudi v večer-
ih urah služilo rekreativni
ejavnosti. Dela je še vehko,
endar ga bomo s skupnimi
ločmi in pomočjo širše
ružbene skupnosti zmogli,
! na koncu pogovora dejal
eumorni predsednik goto-
oljskega društva Partizan.
L. KORBER
Obrt celjski
oksarji
Na Ptuju je bilo 6. tekmovanje
1 zlato rokavico v boksu, kjer
) nastopili tekmovalci sedmih
ovenskih in hrvaških klubov,
led njimi tudi šest čanov bok-
irske sekcije pri Partizanu Ce-
le mesto. Zmagali so med mla-
inci Davorin Knežević v welter
alegoriji in člani Božo Novko-
ić v welterski in Tomaž Razin-
sr v polsrednji kategoriji, med-
an ko so druga mesta osvojili
tage Džurić v polwelterski. Ra-
si Sever v srednji in Marinko
litrović v super težki kategoriji.
NA KRATKO
A. Brunšek in Rečica
prva
v Rečici pri Laškem se je kon-
čalo občinsko prvenstvo Laške-
ga v streljanju z MK puško. Na-
stopilo je osem ekip, zmagala pa
je domača SD D. Poženel pred
Pivovarno Laško, T. Bostič Zida-
ni most, S. Rozman Laško, Pa-
pirnico Radeče itd., med posa-
mezniki pa so bili najboljši An-
drej Brunšek, Roman Matek,
Damjan Pader, Vinko Lavrinc,
Boris Gorišek in ostali.
Smučarji na plazu
Na plazu v Logarski dolini bo
v soboto, 31. maja, že 51. tradici-
onalno smučarsko srečanje v
veleslalomu med Celjem in Za-
grebom. Gre verjetno za edin-,
stven smučarski dvoboj mestnih
reprezentanc na svetu, kjer se
bodo pomerili smučaiji različnih
generacij. Tekmovanje se bo za-
čelo ob 10. uri dopoldne.
IMaii nogomet na
Lopati
Najmlajše telovadno društvo
Partizan v celjski občini na Lo-
pati je v počastitev Dneva mla-
dosti pripravilo tumir v malem
nogometu, kjer je nastopilo šest
ekip. Zmagali so domačini pred
Libelo, Šmartnim, Ostrožnim,
Lokrovcem in Medloeom. Fina-
le: Lopata : Libela 2:0. V tekmi
ženskih ekip v malem nogometu
je Cinkarna premagala KS
Ostrožno 4:1, ta pa ji je poraz vr-
nila z zmago v vlečenju vrvi. Med
moškimi je v vlečemu vrvi zma-
gala Lopata 1 pred Šmartnim in
Lopato II.
Športniki upokoienci
v Žalcu
V Žalcu je bilo ob deset letnici
pobratenja srečanje članov dru-
štev upokojencev Žalca in Za-
gorja. Po kulturnem programu
so se pomerili še v različnih
športnih panogah, Iyer je nasto-
pilo okoli 90 športnikov. V bali-
nanju so zmagali domačini 13:3,
v kegljanju so bili boljši gostje
143:139 (za Žalec je nastopil tudi
85 letni Frajo Avdič), v streljanju
pa so znova slavili Žalčani. Ša-
hovski dvoboj se je končal neod-
ločeno 2:2, točki za Žalec pa sta
osvojila Grobelnik in Černelič.
JOŽE GROBELNIK
Tumir Martinu
Štormanu
Na rednem mesečnem hitro-
poteznem turnirju ŠK Savinj-
čan v Šempetru je nastopilo 16
šahistov, zmagal pa je Martin
Štorman pred Jožetom Štorma-
nom in Stanetom Skokom.
Šahovski uspeh Suzane Urisek
Osemnajstletna Suzana, dijakinja srednje medicinske šole v Celju, sicer pa doma iz
Migojnic pri Grižab, je na tekmovanju v Topolšici izpolnila šahovske tekmovalne
pogoje ter postala prvokategornica, kar je za tako mlado šahistko velik uspeh.
Prve šahovske poteze je Suzana povlekla že pri petih letih, za kar jo je navdušil njen oče,
ki je tudi uspešen šahist. Prve tekmovalne rezultate pa je pričela nizati z devetimi leti na
republiškem prvenstvu za mlajše pionirke. Sicer skromna, a vendar preudarna Suzana
pravi, da ji je v ^eni šahovski karieri najljubši remi z mednarodnim mojstrom Musilom, ki
ga je moral mojster priznati na odigrani simultanki, ko je bilo Suzani komaj štirinajst let.
Remizirala je tudi že z znano šahistko Švarceijevo v pokalu Maršala Tita. Še in še je
priznanj, pokalov in osvojenih lovorik, ki krasijo njen dom. Trening partije igra kar s svojim
bratom, seveda pod nadzorstvom njunega očeta, ki je obenem njen trener in Sekundant na
pomembnejših srečanjih. O nadaljnjih načrtih pa pravi, da razmišlja in si želi postati
mojsterski kandidat, seveda pa še naprej nastopati na republiških in državnih urniijih ter v
ekipi Šahovskega kluba Žalec.
L. KORBER
Množično srečanle Partizanov v Štorah
Letošnje srečanje celjskih društev Partizan
je zajelo 7 društev (Partizan Gaberje, Štore,
Nova vas, Mesto, Pod gradom, Lopata, Vojnik)
in preko 300 udeležencev, ki so v treh zapored-
nih dneh na LIPI v Štorah pokazali del svoje
pestre in obsežne dejavnosti.
Tradicionalni organizator Partizan Kovinar
Štore je prvi dan izvedel srečanje cicibanov v
preprostem poligonu. Sedem vrst malčkov je
vzelo zadevo zelo resno in dokazalo, da je vred-
no podpirati dejavnost organizacije Partizan.
To velja tudi za pionirje in pionirke. Kar 12
vrst se je pomerilo v rekreativnih gimnastičnih
vajah in čeprav so bile začetne težave oživljanja
gimnastičnih navad očitne, je vendarle bila zav-
zetost tisto potrdilo, ki nas naj prepriča o pravil-
nosti začrtane poti v smeri nadaljnega korišče-
nja telovadnega orodja pri športnorekreativni
vadbi mladih.
Tretji dan srečanj pa so se med sabo pomerili
ostali člani - pripadniki društev Partizan v na-
slednjih panogah: odbojka moški in ženske,
mali nogomet, balinanje, kegljanje in namizni
tenis.
Letos je büo srečanje celjskih društev Parti-
zan v okrilju delovanja Odbora za partizanska
društva pri ZTKO v Celju. Splošno prepričanje
o pomembnosti takšnega pregleda društvenih
aktivnosti bo moralo končno dobiti tudi ustrez-
no vsebinsko, organizacijsko in finančno nad-
gradnjo v delu Odbora za partizanska društva,
ki se bo moral organizirati tako, da bo zajel
interese in hotenja vseh društev Partizan in po-
tem skozi svojo aktivnost pobudil pravUnejšo in
bogatejšo vsebino dela v teh društvih.
METOD TREBIČNIK
Priznanje Partizanu Šentjur
Telovadno društvo Parti-
zan iz Šentjurja je pred časom
prejelo posebno priznanje
Partizana Jugoslavije za
uspehe pri razvijanju športa
in rekreacije. To je že drugo
tako visoko priznanje, saj so
pred dvemi leti dobili plaketo
jugoslovansk^a Partizana.
Novoizvoljeni predsednik
šentjurskega telovadnega
društva Marko Jezernik pra-
vi, da bodo morali tudi v pri-
hodnje delati vs^ tako dobro
in da se mora priznanje odra-
žati tudi v bodočih rezultatih.
V šentjurskem Partizanu de-
luje osem sekcij: smučarska,
kolesarska, teniška, košarka-
ška, moška in ženska rekreaci-
namiznoteniška in tekaška.
Ze sedaj je v društvo vključe-
nih 400 aktivnih članov, priča-
kujejo pa, da bodo novejše
sekcije kot so teniška, tekaška
in namiznoteniška, privabile
tudi številne nove. Veliko si
obet^o zlasti od teniške sekci-
je, ki je s štiri novimi peščeni-
mi igrišči dobila odhčne pogo-
je za delo. Igrišča so gradili čla-
ni sekcije sami s pomočjo de-
lovnih organizacij in obrtni-
kov, na r\jih pa bo mogoče red-
na rekreacija članov in pionir-
ska teniška šola.
Tudi druge sekcije imajo
predvsem rekreativni značaj,
nekatere pa dosegajo lepe
uspehe tudi na različnih tek-
movanjih. To velja za košarka-
ško sekcijo, ki tekmuje v repu-
bhški hgi in dosega uspehe v
vseh selekcijah, za kolesarsko,
tekaško in kegljaško.
Ker se tako kot vsako dru-
štvo tudi šentjruski Partizan
ubada s finančnimi težavami,
nameravajo ustanoviti gospo-
darski odbor, ki bi vodil večje
investicije in dodatno zbiral
sredstva za delo Partizana. Ta-
ko n^ bi bilo tudi delo posa-
meznih sekcij lažje in še uspeš-
nejše.
TC
|dnrii velenjsko teniško središče
Šaleški teniški klub iz Titovega Velenja je praznoval v soboto vehko delovno zmago,
^izadevni teniški delavci so namreč predali namenu osem teniških igrišč s tribuno, ki
•^do omogočila Velenjčanom organizacijo zahtevnejših mednarodnih tekmovanj. Gotovo
za vehko pridobitev, saj se Šaleški teniški klub že dolgo ne ukvarja le z rekreativnim
•^isom, hkrati pa nova igrišča pomenijo tudi obogatitev velenjske turistične ponudbe.
* imenu Teniške zveze Slovenije je na otvoritvi spregovoril Ferdinand Trapej, kije med
^gim dejal, da pomenijo nova teniška igrišča vehko tudi za nadaljnji razvoj teniškega
jorta v Sloveniji. Po otvoritvijo Šaleški teniški klub prikazal dosežke šole tenisa najmlaj-
nato pa se je začelo odprto slovensko pionirsko teniško prvenstvo, ki so ga v Titovem
^lenju priredili v čast praznovanja dneva mladosti. Teniškega prvenstva, imenovanega
'^än mladosti 86«, seje udeležilo 105 pionirjev iz vse Slovenije.
T. TAVČAR
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
a) TOZD ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 83. čl. samoupravnega sporazuma o
usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC
Celje
-	eno specializacijo iz interne
medicine za potrebe pulmologije
-	eno specializacijo iz psihiatrije
b) TOZD CENTER SKUPNE
MEDICINSKE SLUŽBE CELJE
-	eno specializacijo iz medicinske
biokemije
Pogoji:
pod a:
-	končana medicinska fakulteta - splošna smer
-	opravljen strokovni izpit
pod b:
-	končana fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
VTOZD farmacija
-	opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8 dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30 dneh po
opravljeni izbiri.
CENTER ZA POKLICNO
USPOSABLJANJE IN
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
CELJE
objavlja
po sklepu Komisije za delovna razmerja Centra
prosta de|a in naloge:
vodja invaliskih delavnic
Pogoji:	•
VI. stopnja strokovne izobrazbe - tehnične ali orga-
nizacijske smeri
5 let delovnih izkušenj
poizkusno delo 3 mesece
smisel za vodenje in delo z ljudmi.
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v 8
dneh po objavi na naslov:
Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje
invalidov Celje, Ipavčeva ulica 6.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
FRAN SÄLESKI-FINZCÄR
Pod svobodnim soncem
Drugo jutro je v Epafroditovi hiši že zarana vse mrgo-
lelo sužnjev in skopljencev. Melhior ni zatisnil očesa.
Pazil je na služinčad, da se ni opila. Bolj ga je skrbel
obisk pri carju kakor najbolj obložena ladja njegovega
gospoda sredi razljučenega morja.
Epafrodit je zahteval najsijajnejše spremstvo. To je
brez skrbi smel edino bogataš in patricij, ki je imel
doma varno spravljen caričin prstan in despotov perga-
ment.
Zadišala je narda po vili, skopljenci so drgnili v kopeli
Epafroditovo suho telo z najdražjimi mazili iz Egipta in
Perzije. Redke lase so mu skodrali in posuli vanje zla-
tega prahu. Tunika je bila iz težke svile. Vanjo so uvezle
najspretnejše vezilje iz zlatih nitk lotos in palmo,
grmičke mirt, pave in galebe. Krog rame sije ogrnil dolg
plašč, hlanis, tudi iz svile. Sam Melhior mu gaje spel na
desni rami z veliko zlato zapono v obliki grškega križa.
Na križišču zaponeje gorel démant, na konceh so zele-
neli veliki smaragdi.
Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kodre
so posuli z dehtečim prahom in ga odeli v svileno halico,
nalašč sešito, kakor sojo nosili Sloveni iz pražnja.
Vse dopoldne so se pregibale roke sužnjev in suženj.
Na ulici seje zbrala tolpa vogelnih post^ačev, klicaijev
in hvalivcev Epafroditovih vrlin. Melhior jim je razdelil
polna perišča obolov, jim postregel z vinom in sadjem.
Krog poldneva so se odprla vrata. Cel sprevod Epafro-
ditovih tkalcev je začenjal pohod. Za njimi je šla črna
truma kuharjev, nato brez števila bogato oblečenih suž-
njev. Z vzklikanjem so se pomešali mednje postopači in
kričavi berači ter razglašali slavo ^pafrodita, ljubljenca
Upravde. Za vsemi je šla tolpa skopljencev in dve nosil-
nici: v prvi, preprosti, je sedel Iztok, v drugi, iz najdražje
svile in razkošno pozlačeni, Epafrodit.
Po cestah in trgih seje zgrinjala množica. Ves kleče-
plazni Bizanc je že vedel, kako je odlikovan Epafrodit.
Tisoči so ga preklinjali s kletvami, ki jim jih je nareko-
vala bleda zavist. Ko pa seje približal, so se mu klanjali
in mu navdušeno klicali terga obsipali z najčastnejšimi
naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljah A v njegovih
svetlikajočih se drobnih očeh je bilo veliko poroge in
večni klic: Lažniki! Hinavci! Nesramneži!
Velikaši so slavili Epafrodita, ljudstvo je veličalo
Iztoka. Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okra-
šene za triumf, so trgali vejice lovora in jih metali v
Iztokovo nosilnico. Iztegovali so za njim roke, jih dvi-
gali, kakor bi prožili tetive, pa udarjai v plosk in navdu-
šene vzklike.
Pred bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se
umaknilo na desno in levo. Palatinski vojaki v blesteči
opravi so pozdravili, težka vrata so se odprla in nosilnici
sta izginili v Justinijanovi palači.
Dvorni sužnji so poljubljali trgovcu roko. Nosilnici sta
obstali pod marmorno arkado. Izstopila sta. Naznanili
so jima, da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju
skozi labirint poslopij, dvorov in sob, dokler niso prišli v
čakalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojánstveni-
kov, senatorjev, mladih dvornih patricijev, diakoni in
duhovniki, vse je klečelazilo v čakalnici in ¿ákalo dolge
ure, premnogi kar dneve, tedne in mesece, da se jim je
ponudila prilika, pasti v prah pred božanskim despotom
in poljubiti Teodori nogo.
Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, seje dvignil roj
dehtečih dvornih prilizovalcev in ju ozdravljal z vznese-.
nimi čestitkami in najponižnejšimi pokloni: vsa ista
igra, polna zavisti in laži, pred vrati carja kakor spodaj
na široki ulici.
Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil.
V prozorno tančico zavit skopljenec je odgrnil težko
zaveso, dvorni ceremoniarje namignil trgovcu. Vstopila
sta.
Pred njima seje zableščala dvorana, da sejezmedelza
trenutek sam bogati Epafrodit. Sámo zlato in srebro, ob
blestečih stenah dragocene trofeje, uplenjene zmaga-
nim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z razpro-
strtimi perutmi. Pod njim na škrlatnem prestolu Justi-
nijan, slok in suh, v težkem škrlatu, ob njegovi strani
Teodora, ovenčana z diademom. Preko škrlatne tunike,
v katere rob so bili uvezeni sveti Trije kralji z zlatimi
fìgijskimi kapami na glavi, je imela težek palij, plašč,
ves posut z žlahtnimi kamni. Krog nje zbor dvorjanic,
krog carja vrsta dvornih ljubljencev.
Epafrodit in Iztok sta od daleč pokleknila, se drsala po
kolenih proti carju in legla pred njim po dolgem na
obraz. Iztok bi bil zaškripal z zobmi in planil pokonci ter
zadavil tega tirana, tako ga je peklo, svobodnega sina
prostih dobrav, to grozno, hinavsko ponižanje.
»Pred teboj v prahu prosita milosti božanskega
despota najnevrednejša hlapca,« je izpregovoril Epa-
frodit.
Izvršeno je bilo počaščenje, Upravdaje dal znamenje,
da sta vstala.
Teodorini pogledi so žareli bolj kakor draguli v krc
in se pasli na Iztoku. Dvignila seje vsa njena preteklo
koje še brodila po blatu, koje zamamljala na igralski
odru s prelestno lepoto in živela v razkošnih orgiji
Odložila bi krono, slekla škrlat, da bi zamamila te
Slovena in si ogrela na teh junaških prsih vse plame
strasti.
S Teodoro so se naslajale ob Iztoku dvorjanice. J
nasprotni strani je zelenel od jeze poveljnik Azbad.
izgrešil Teodorinega pogleda. Ali to ga ni bolelo. Iskal
tiste modre oči, ki so ga včeraj pogledale pomilovah
celo porogljivo, in mu privoščile poraz v hipodron
Njegovi pogledi so prosili in jokali pred temi modri,
očmi in beračili za milost. Toda Irena se ni ozrla. Nje
ustnice so se smehljale, njene oči so se zapletle v buj
kodre Iztokove in obvisele kakor na skrivnostnih nitk
ob Slovenu.
»Epafrodit, Krist ti je naklonjen! Obsenčil teje sv
Duh, da je kupila konja tvoja trgovska modrost, kak
jih je vredna vélika despojna. Zahvaljujem nebo za
dar.«
»Božja Modrost je izbrala nevrednega hlapca,
poplača z drobtinico veliko svetost in molitev (
spojne.«
»In despot narodov te zahvaljuje vpričo jasnega dvi
in ti obeta svojo milost do konca!«	i
»Preveč je tvoje dobrote! Poplačan je hlapec zadoi^
ko je smel zreti v sonce vesoljnega sveta, ki vlada
pravici in modrosti narode!«	i
»In tudi barbaru« - Justinijan je pokazal na Iztoki
»je naklonil Bog zmago, ker biva v tvoji hiši. In zavo\
Boga in svete Besede ga poplača Justinijan s čas^
centuno v palatinski vojski je in stopi...«
Azbad je prebledel ob teh besedah. Prekinil je same¡
carja in vzkliknil:
»On je iz vrst Slovanov, ki so uničili Hilbudija!«
gJJA^Oee
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
ARHITEKT SVETUJE
piše: dipl. inž. arh. META ŠIRCELJ
Vprašanje: Mlada družina
bi si rada uredila sobo di-
menzij 4,8 X 3,6 ml Podnevi
naj bi prostor služil kot
dnevna soba z delovnim ko-
tom, ponoči pa kot spalnica
za starše. V sobi bi želeli tu-
di čimveč omar.
Odgovor: Glede na to, da
naj bi prostor služil tako
dnevnemu bivanju kot tudi
spanju, je potrebno izbrati
sedežno garnituro, ki jo je
možno raztegniti v ležišče.
Tako ob steno namestimo
dvosed, ki ga je mogoče
spremeniti v zakonsko po-
steljo, poleg tega pa na vsako
stran še po en fotelj. Ob dvo-
sedu postavimo ob steno na
vsako stran po eno visoko
omaro, na steno nad dvose-
dom pa je možno pritrditi še
police za knjige. Omari sta
lahko obe garderobni, lahko
pa je ena delno odprta, vse-
buje lahko tudi predale. Na-
sprotno steno z oknom izko-
ristimo za delovni prostor
oziroma namestitev nizkih
omar. Pisalna površina naj
bo pod oknom, na vsaki stra-
ni ob njej pa nizke omare, na
katere lahko postavimo tudi
televizijo. Na sredino med
dvosed in fotelje postavimo
še klubsko mizico.
Prostor za vrati bomo naj-
bolje izkoristih za postavitev
garderobne omare.
Svetil naj bo v prostoru
več. Nad klubsko mizo po-
stavimo visečo luč, ki pa naj
ne bo obešena prenizko, saj
bi lahko bila v napoto, kadar
imamo dvosed raztegnjen v
ležišče. Delovni prostor naj
bo osvetHeh z namizno sve-
tilko, na steni za dvosedom
pa naj bodo reflektorji, ki bo-
do služih za primemo osvet-
htev pri večernem branju.
ZDRAVILNE RASTLINE
Ogrščica
črna ogrščica (Brassica nigra L.) je enoletna rastlina,
visoka do 80 cm in ima razrastlo steblo s pecljatimi listi.
Spodnji listi so nekoliko ščetinasti, zgornji pa suličasti
in ozki. Cvetovi so rumeni, čaša je razprostrta. Ima
drobna semena, saj jih tisoč tehta komaj 2,5 grama.
Čebele zelo rade obletav^o cvete ogrščice in čebelar se
veseli medu, seme pa pripravljajo s kisom, sladkorjem
in odcedkom raznih začimb.
Ogrščica cveti od јипца do avgusta. Jeseni dozorijo plo-
dovi. Najdemo jo povsod po sončnih in toplih rečnih
dohnah, po prodiščih in sipinah ter kot plevel na obdela-
nih tleh. Uporabljajo jo tudi za zeleno gnojenje in jo tudi
gojijo zaradi semena. Seme zdrobijo in ima žgoč, oster
vorvj ter pekoč oster okus.
Zdravilno je seme, ki vsebuje glikozid sinigrin, ki ga
encim mirosin ob prisotnosti vode razgradi v gorčično оЦе
in glukozo, nato alkaloid sinapin, sinapinsko kislino, pek-
tine, beljakovine, holin, nekaj eteričnega оЏа, veliko maš-
čobnega olja, sluzi, nekaj organskih kislin in njihovih
rudninskih soli.
Seme črne ogrščice lahko uporabljamo notrarye kot^
zunanje. Že v starih časih so semenek uporabljali kot
začimbo za izboljšanje okusa mesa ali za obogatitev arome
omak, danes pa v malih količinah krepi tek, pospešuje
izločanje prebavnih sokov, deluje kot poživilo, zbija vro-
čino, v večjih kohčinah pa razdraži želodce in črevesje ter
izzove bruhanje. Gorčično olje se izloča skozi ledvica in
pospešuje izločanje seča. V preveliki količini pa pride do
razdraženosti ledvic, vnetja ledvičnih čašic in do motenj
pri izločanju seča.
Vse pogostejše je zunanja uporaba črne ogrščice v obhki
tako imenovane gorčične paste. Ker draži kožo, povzroča
povečano prekrvavljenost. Deluje v globino in vphva na
povečano presnavljarye v najglobljih plasteh kože. Upo-
rabljamo jo na čistih gorčičnih obližih (čista gorčična
moka), za mešane obhže (gorčična moka in lanena moka),
za obkladke, delne kopeli, masiranje itd. Tako zdravljenje
je učinkovito pri najrazličnejših boleznih - akutnih vnetjih
sklepov in živcev, pri hudem bronhitisu, težavah z žolčni-
kom, ledvičnih kolikah, napenjanju v želodcu in črevesju
in pri kroničnem zaprtju. Gorčična pasta hitro blaži krče
in bolečine. Značilno je skoraj trenutno prenehanje bo-
lečin.
Gorčično seme zdrobimo v moko in jo z mlačno vodo
zmešamo v pasto. Da ublažimo pekoč učinek, lahko
dodamo laneno ali rženo moko. Debelo plast ogrščične
paste damo na laneno krpo in jo položimo na predel, kjer
so bolečine. Kožo zaščitimo tako, da nanjo najprej polo-
žimo kos mokre gaze, ki je nekoUko večji od gorčičnega
obliža in na to gazo položimo gorčični obliž. Ko ta začne
delovati, se pojavi pekoč občutek. Počakamo še nekaj
minut, nato moramo vse odstraniti. Koža je močo rdeča,
lahno otekla inje zelo občutljiva. Čez nekaj dni dobi koža
normalno barvo in na občutljivih mestih se koža tudi
olušči.
Obliž lahko uporabljamo pri glavobolu zaradi visokega
krvnega pritiska; tedaj ga položimo na tilnik ali na meča.
Pri vnetju žolčnika pa ga položimo na desno stran trebuha
in tudi ledvične kolike se omilijo, če damo obliž na
območje ledvic. Zanimiva je tudi topla nožna kopel. V ta
namen vzamemo tri velike žlice gorčične moke in jo stre-
semo v škaf zelo tople vode. Čez dobrih pet minut kopamo
v tej vodi noge. Po vsem telesu se bo razlezla pryetna
toplota in povečala se bo prekrvavljenost vsega telesa.
Včasih so za zdravljenje hude revme uporabljali čisto gor-
čično olje, ki so ga razredčili z alkoholom (1 : 50). Vendar je
zaradi nepravile uporabe prišlo tudi do hudih poškodb
kože (opekhne z mehuiji). Zato je bolje, da uporabljamo
nožne kopeli ali celo kopel celega telesa v primerno pri-
pravljeni vodi pri revmatičnih obolenjih, nategnjenih
mišicćih in protinu.
B. J.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Ureditev baiicona na sončni iegi
Razumljivo je, da žeh vsak
imeti na svojem balkonu naj-
lepše cvetje, a je spet zaradi
majhnega prostora v zadregi,
kako bi ga uredil.
Osnovno pravilo je, da dol-
ge fasade blokov in dolgi
balkoni zahtevajo pestrost
barv in razgibane linije, da bi
se dolžina in monotonost ob-
jekta popestrila. Nasprotno
je pri manjših individualnih
stanovanjskih objektih in pri
manjših balkonih. Tu je po-
trebna enotna barva, da nam
vizualno podaljša balkon.
Vse te vizualne učinke do-
sežemo samo s skrbno izbra-
nimi rastlinami, seveda pa
morajo biti tudi dobro oskr-
bovane, da bi čez celo leto
lepo uspevale. Ni namreč
vseeno na katero stran hiše
bomo kakšno rastlino name-
stili, na sončno, zasenčeno
ali senčno.
Danes vam ponujam ij
rastlin za balkon na зођ
legi, nekaj drugačen kot|
ga navajeni. Torej zravei
znanih enoletnic lahko
balkonu sadimo tudi tr^jt
kot so blaziničaste trajr
nizke grmovnice (iglast
hstnate), pa tudi še kalt
plezalko, ki lepo prerj
steno balkona in še ц
düe.
J. LEB
RECEPT TEDNA
Nadet piščanec
Potrebujemo: dva lepa piščanca, tri žemlje, 2 del mleka, dve
jajci, sol, tri dag magarine, 20 dag kokošjih jetrc, zelen peter-
šilj, sol, tri paradižnike ali žlico paradižnikove mezge.
Dva dni starim žemljam obribamo skoiio ter jih narežemo na
tanke rezine ter jih polijemo z mlekom. Cez dobre pol ure jim
primešamo jajci, sol, magarino, zmleta jetrca in drobno sesek-
ljan peteršilj. Vse skupaj premešamo in natlačimo pod kožo na
vratu in na prsih, ki smo jo s prsti odločiU od mesa. Odprtino
zašljemo ali zašpilimo, piščanca osolimo, ju položimo s prsno
stranjo navzdol v pekač in oblijemo z vrelim oljem, nato pa
počasi spečemo. Med pečenjem jih polivamo s sokom in enkrat
obrnemo, da lepo zarumenita tudi na drugi strani. Piščanca nato
razrežemo na lepe kose, naložimo jih na krožnik in okrasimo z
rezinami paradižnika in z zelenim peteršiljem.
»LIKO»
Industrija kovinske opreme
Liboje - 63301 Petrovče
Komisija za delovna razmerja
ponovno
objavlja prosta dela in naloge
1 skupinovodjo montaž
Pogoji:
IV. zahtevnostna stopnja kovinske ali strojne smeri, 2
leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, od-
služen vojaški rok, voznik C kategorije
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 10. dneh po objavi na naslov »LIKO« Liboje
- 63301 Petrovče, Komisija za delovna razmerja.
Vloge brez priloženih dokazil o izpolnjevanju pogo-
jev komisija ne bo obravnavala.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30.
dneh po končanem zbiranju prijav.
SOZD HMEZAD
DO GOSTINSTVO-TURIZEM
ŽALEC
Komisija za delovna razmerja
vabi
k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog:
I
1.	vodenje kuhinje hotela
2.	izvajanje receptorskih poslov
3.	kuhanje jedil širokega izbora
4.	Strežba jedi in pijač
5.	čiščenje prostorov
Pogoji:
pod 1 - hotelska ali srednja gostinska šola - kuhar
ski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj
2 - srednja ekonomska šola, 2 leti delovnih izkušenj
3-4 - srednja gostinska šola, smer kuhar, natakar, t
leti delovnih izkušenj
5 - delavka brez poklica
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas in poc
2. določen čas - 1 delavec. Poskusno delo je dvž
meseca.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol
njevanju pogojev v 15 dneh na naslov:
SOZD HMEZAD, DO GOSTINSTVO-TURIZEM ŽA
LEC, Hmeljarska ul. 2, Komisija za delovna razmerja
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8 dneh po izbiri
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 25
26. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
29. MAJ 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
29. MAJ 198Ц
Osmi dan le KLUB ustvaril superžur
v glasbi bo menda držalo,
kot pojejo Pankrti, da je
osmi dan bog ustvaril rock.
Kaj je bilo v mestu ob Savi-
nji uporabnega in primer-
nega ustvarjeno za mlade
prvih sedem dni, ni povsem
jasno, gotovo pa je, da se je
osmega dne pojavil sredi
mrtvila Center za mladin-
sko dejavnost, za zdaj že ne-
kaj časa novim vodstvom z
Alešem Šego na čelu in
ustvaril, poleg pestrega do-
gajanja v Kljubu samem, še
petkov Superžur v dvorani
Golovec.
Superžur, srečanje - zaba-
va - ples, se je pričel v petek,
triindvajsetega maja ob
osemneysti uri in se iztekel
okoh treh qutraj. Razen dru-
ženju je bil namenjen pred-
vsem plesu in poslušanju ne-
kaj bolj in nekaj niaiy znanih
in priznanih glasbenikov slo-
venskega jazz in rock prosto-
ra. Že ob šestih so nastopih
Lačni Franz s svojimi starej-
šimi in novejšimi uspešnica-
mi, na odru pa jih je nato
zamenjal Jani Kovačič. Na-
stop Lačnih in Janlja je mi-
nil tako, kot smo navajeni:
zadovoljil je pričakovanja -
ni jih presegel, niti ni razo-
čaral.
Z zanimanjem smo nato
opazovah priprave novejše
celjske skupine Esihflajš, ki
je porabila kakšno uro za
uglaševa^e svojih inštru-
mentov in glasov ter živcev
vseh prisotnih, potem pa so
nam zaigrah vsega trL verjet-
no lastne, skladbe. Žal smo
jih zaradi težav z ozvoče-
njem, ki jih je s svojo neizku-
šenostjo povzročala kar sku-
pina sama, le slabo shšah.
Očitno paje, da skušajo igra-
ti malce preživelo glasbo, ki
ni niti dovolj stara, da bi nas
pritegnila VSĆ0 s svojo nostal-
gičnosti o. Nekaj povsem
drugega je bila skupina, kije
nastopila za Esihflajšem.
Nekdanji celjski tudi - jazzer
Miki Ašič je zbral nekaj sta-
rih prijateljev v skupino Ta-
ke Jazz. Poleg sohdnega mu-
ziciranja vseh, nam je M. A.
še enkrat pokazal, kako je
treba igrati saxofon, poseb-
no presenečenje pa je bila
njihova pevka Živa Mavrič.
Že dolgo nismo imeh v СеЦи
tako obetavnega ženskega
vokala in kratkemu pevske-
mu stažu navkljub Živa de-
luje na odru odhčno, poje s
polnim glasom, ki nadome-
sti malo manjši razpon - ne-
nazadnje jazzovskih, be-bop
skladb ni lahko peti niti od-
hčnim pevcem. Živa pa se
jih ni ustrašila.
Ko so nas Take Jazz dodo-
bra ogreh, sta prišla na oder
Pero Ugrin in Ratko Divjak s
svojim quintetom, trenutno
popolnjenim tudi z dvema
članoma ansambla Quatebri-
ga. O Perotu in Ratku, dveh
proslavljenih glasbenih mač-
kih, ne bomo izgubljah be-
sed; povejmo enostavneje:
navduših so vsi člani trenut-
ne zasedbe.
Kljub temu, da se tudi
mladina deh med sabo na
stare rokeije, punkeije,
šminkeije in podobno, je ob
naslednji skupini vsa dvora-
na vzvalovila: Pankrti. Na-
stopih so s kiikšno polovico
svojega koncertnega reper-
toarja, od Kdo so ti ljudje do
Zvečer v mestu. Ves pro-
gram im^o prearanžiran in v
živo jih je še vedno moč sh-
šati kot izvirne punkeije:
polna glasba brez neznačil-
nega perfekcionizma, ener-
gija kitar in pojave Perota
Lovšina, angažirani teksti -
čeprav nekateri stari že osem
let, še zmer^ aktualni. Po-
novno nam je postalo jasno,
zakaj se nekateri vidnejši
predstavniki našega družbe-
nopohtičnega življenja boje
potencialne moči frontma-
nov kakršen je Pero, pa če-
prav je Pero, kot sam po-
udarja, »na liiilji«. Morda ce-
lo preveč za nekatere okuse.
S Pankrti je bilo avtorske
glasbe dovolj. Ves koncert je
spremljal Roman Fonda z
dvema videokamerama in
sliko prenašal na dva moni-
torja nad sceno, kar je doga-
janje na in ob odru pribhžalo
tudi oddaljenejšim gledal-
cem. Posel je opravil pov-
sem profesioniilno.
Po en^sti uro so mladim
zamuzicirah Amadeus iz
Ljubljane in dokazah, da so
posamezno vsi odhčni glas-
beniki, skupsg pa trenutno
ena najboljših plesnih sku-
pin v Sloveniji.
Superžur je minil brez po-
sebnih zapletov in izpadov,
ki jih žal starejši včasih ko-
maj čakajo, da lahko takšne
in podobne prireditve nato
prepovejo za naslednjih se-
dem let. Tokrat seje v občini
našel tudi denar za dotirarye
prireditve, tako da je bila
vstopnina le sto dinarjev.
Vse preveč je namreč v СеЦи
še prireditev, ki so vsaj delno
namenjene mladim, pa se na
njih le služIjo denarčki. Su-
peržur je dokazal, da se da
organizirati kvahtetne prire-
ditve tudi ceneje, morda pa
dotacija sploh ne bi bila po-
trebna, če bi v prihodnje po-
dobne stvari organizirali na
prostem. Dvorana Golovec
je draga, pa tudi zadušljivo je
v njej vse preveč, sploh če
upravljalec varčuje pri zra-
čenju.
Namerno nisem nikjer
omenil, da je bil žur posve-
čen tudi praznovanju Dneva
mladosti, saj je pravilneje re-
či, da je bil namenjen in po-
svečen mladim samim. In če
je že tako, zakaj se ne bi na
kakšnem Superžuru spet
srečah prej, kot pa šele ob
naslednjem Dnevu mla-
dosti?
BRANE PIANO
Ste že poskušali rezervirati prostor na Jadranu za
tujce, ki plačno v trdni valuti - pri nas? Še hujše -
ste poskusili rezervirati na drugačen datum, kot so
sedemdnevne ali desetdnevne turistične izmenjave
ali pa celo, bog ne daj, samo sobo in ne še vsega
drugega zraven? Če ne bi imeli v Celju turistične
poslovalnice Globtour, bi bilo to povsem nemo-
goče. Nemogoče, ker v vseh ostalih turističnih
poslovalnicah prodrejo samo tisto, kar imajo v
programih (se pravi polne penzione, ob določenem
času, na tedenske ali desetdnevne menjave). Za
spredßj naštete nemogoče želje nimajo niti najmanj
posluha, za tujce pa še cene ni mogoče izvedeti, кцј
šele, da bi lahko uredili rezervacijo.
Povsem drugače, preprosto poslovno, pa se obna-
šajo v Globtourju. Oborožena s slabimi izkušnjami
iz drugih poslovalnic sem tam seveda najprej
ponižno povprašala, če so moje želje sploh uresnič-
ljive, še zlasti, ker v njihovem programu željenega
kraja sploh ni. Odgovor je bil kar vprašanje, na
katero ime, za koliko oseb, kdaj, za kaj in kje želim
rezervacijo? Tudi razlaga je bila preprosta: »Mi tega
res nimamo v programu, bomo pa poklicali tja,
kamor je potrebno, da to uredimo.« Samo še za
telefonsko številko so me povprašali in v najkraj-
šem možnem času (ni mi bilo potrebno petkrat v
poslovalnico po odgovor, da ni nič novega) so mi
sporočili, daje vse urejeno, povedali cene in pogoje
plačila.
Nič posebnega, boste rekli. S^j tako se dela. Z
bogatimi izkušnjami pa vam lahko z vso odgovor-
nostjo zatrdim, da se v Celju tako dela v eni sami
turistični poslovalnici. Turizem smo (tudi) ljudje.
MBP
Na fotografiji zmagovalec tekmovanja Srečko Šrot.
BačIce za Icegilaški polcal
Uspelo srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije
Novinarji severovzhodne
Slovenije smo minulo sobo-
to zamenjali pisalne stroje
in mikrofone za kegljaške
krogle in z njimi podirali
keglje v motelu Merx v
Šentjurju. Posameznikom
je to kar uspevalo, za večino
pa je veljalo bolj olimpijsko
načelo »važno je sodelo-
vati«.
Ni pa ostalo samo pri keg-
ljanju, saj je vse skupaj bolj
mišljeno kot srečanje sta-
novskih kolegov, razhčnih
redakcij, ki se sicer malo-
kdaj vidimo m si lahko na ta
način izmenjajo mnenja ter
izkušnje. Zato je celjski ak
tiv novinarjev, ki je to sreč»
nje pripravil, organiziral tud
srečolov, pa igrice za otroke
hcitacljo svinjske glave, za
tiste, ki so želeh vse skupai
združiti se s kulturnim do
godkom, pa še ogled muzeja
Ipavcev v Šentjurju.
Letošnjega srečanja se j«
udeležilo več kot sto novi;
narjev skupaj z družinskiiW
člani, v tekmovalnem delu
pa je sodelovalo 14 ekip in ^
posameznikov. Novinaij
celjskega aktiva so letos do
segh odhčne rezultate. Mec
posamezniki je zmagal Sre¿
ko Šrot, Miran Korošec je bi
tretji. TXidi med posamezni
cami je bila n^boljša članic^
naše redakcije Mateja Pod
jed. V ekipnem delu pa sí
bih člani celjskega aktivs
(Stamejčič, Kroflič, Korošec
tretji, za Delovo ekip^
»mezdni delavci.«
Najboljši so si prislužih lić
ne pokale, ki jih je iz les2
izdelal Anton Lovšin iz Cf
Ija. Nasploh je to srečanj'
podprlo zelo vehko delovni?
organizacij in tudi obrtni'
kov. Glavni pokrovitelji P
so bih SOZD Merx, Kovino
tehna in Ljubljanska banl'^
Celje.
iVIuzelsIfi lilapon v Ceilu
železničarji vabijo na proslavo 1U0 letnice prihoda prvega
vlaka v Celje
»Bliža se železna cesta,
nje se Ijub'ca! veselim;« ta-
ko se je leta 1846 v posebej
za to zloženi pesmi Prešeren
veselil prihoda prvega vla-
ka na Slovensko. Pesem so
objavile tudi Bleiweisove
»Kmetijske in rokodelske
novice«, ki so tudi sicer te-
mu zgodovinskemu dogod-
ku namenile veliko pozor-
nost.
Bil je to velik dogodek za
Slovence, natanko po 140 le-
tih - v ponedeljek 2. junija -
bo hlapon spet prisopihal v
Celje. Tudi to bo velik praz-
nik za Slovence, še posebej
za železničarje. In tudi tokrat
bo hlapon prisopihal iz
Gradca, se ustavil v Maribo-
ru in iz СеЦа odpeljal nazaj v
- muzej. Sedemdeset in tudi
več kot 100 let stari vagoni so
že zdavnaj odslužih, zadnji
hlapon pa je po naših tirih
odpeljal pred devetimi leti.
Le kaj bi takratni Slovenci
dej ah o takšnem dirkanju po
tirih?
Približno takrat se bo tudi
začela slovesnost v Celju, ko
bo godba na piheda iz Zida-
nega mosta pripravila pro-
menadni koncert. Zaplesah
bodo folkloristi KUD France
Prešeren, muzejski vlak pa
bo na celjsko železniško po-
stajo prisopihal ob 13.50. uri.
Tako kot se spodobi, ga bo
pozdravil celjski župan. Vlak
bo potem še nekaj ur na
ogled na stranskem tiru, v
prostorih TTG-ja pa bo tudi
odprta razstava o razvoju že-
leznice pri nas. Železničarji
račvmajo, da bo radovednost
prignala na celjsko železni-
ško postajo nekaj tisoč glavo
množico.
S. ŠROT
Gostje iz Celja se bodo v
ponedeljek dopoldne odpe-
ljali v Maribor z najmoder-
nejšim dizelmotomim vla-
kom. V Mariboru, kjer bo
osrednja slovesnost, si bodo
ogledali še arhivsko razsta-
vo, ob 12.30. uri pa se bodo z
muzejskim vlakom odpelja-
li proti Celju.
»Mejdušl Med vsemi športnimi disciplinami imam
tole še najrajši!«
(Novi tednik, 25. junija 1969)