„Narodna Tiskarna'« v LJubljani.

fseliaa 4. mihi'
1.	Rädinski: Drobne pesmi. I., II, III, IV., V., VI. . . .	193
2.	Josip Starfc: Prvi sneg. Povest. (Dalje)......194
3.	T. Doksov : Vzdihljaj. Pesem..........199
4.	J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 27. Puščavnik
Florče.................200
5.	Josip Jurčič: Slovenski svetec in učitelj. Zgodovinski
roman. VI. Sv. Metod pi\ d nemškimi sodniki . . .	204
6.	Ivan Vrhovec : Iz domače zgodovine. IV. Dežčlna bramba
in črna vojska..............214
7.	J. K.: Hrepenenje. Pesem...........222
8.	A. Pin: Triolet................222
9.	Dr Fr. J. Celestin: Vissirion Grigorjcvič BSlinskij. (Dalje)	223
10.	A. K.: Sam. Narodna pripovedka.........226
11.	A. Pirec: Baronica Maruša...........227
12.	A. Fekonja: 0 početkih slovenske književnosti . . .	231
13.	Književna poročila:
Dr. Janko Babnik: I. Dr. Fr. S. Krauss: Sitte und Brauch
der Südslaven. (Konec)..........235
S. Rutar: Spomenica tisočletnice Metodove smrti (Konec)	239
14.	L. Žvab: Knjižne redkosti slovenske. (Dalje.) ....	246 16. Dr. M. Murko: Miklošičeva novejša dela .....248
16.	Listek: Jurčičev večer. — Spiritus, qui mortificat. — „Kres".
— Slovenski listič iz leta 1611. — Kopitar. — Hrvaška književnost. — Opazka.
17.	J. Kalan: Šah...............256
Utttiiica. G. J. K. c. kr. k. pr. v W. na K. Lani je ostalo 55 kr., letos smo prejeli 2 gld., skupaj tedaj 2 gld. 55 kr. Ako pošljete o priliki »c 2 gld. 5 kr., plačan bode Vaš list do konca leta 1886. Letni donesek pri naši „Matici" je 2 gld., pri hrvaški 3 gld. Ker v Vašem okraji nobeno teh dveh društev nima poverjonika, svetujemo Vam, da doneske obema pošljete kar naravnost a postno nakaznico. Oprostite pozni odgovor: Pismo smo založili. — _G. Fr. Kurslt v Zagrebu: List Tvoj je plačan do konca junija 1887. 1. — G. M. Žunkovič, c. kr. lajtenant v Zu. Plačanega imate za lotos 2 gld. 10 kr. — G. M. K—r., c. kr. žandarm v T. Za letos je plačanega 1 gld. — Iz Maribora nam jo nekdo po poStni nakaznici poslal vseletno naročnino, a pozabil je na nakaznico zapisati svoje ime. Kdo jo to?
—	VeliČanski. Poslani dve pesmi kažeta voliko spretnost v verifikaciji, vondar dovrSeni nista, da bi bo mogli natisniti. — Y. Hvala I A dan©3 ni bilo še mogoče.
—	G. D. F. v T. Prihodnjič! — G. —ov v Lj. Nc! „Nažrl se mojega mesd, Naj srco ljubica im& —" tako se no smo t — G. V. Šk. na Z. Hvala! Ni za nas. — Nenad. Čemu ste se lotili sonetov ? Saj jim Se nekateri pesniški velikani naši no morejo priti do živega. — Tinea. Pride! — G. Ivan Z. v Lj. Ni za rabo!
L
J
^Leposloveri in znaristvei\ 1 i s trT
Štev. 4.	V Ljubljani, 1. aprila 1886.	Leto VI.
Drobne pesmi.
<pi| molččči, tihi noči Budi se mi gorjč, Po mojem bledem lici Grenki tekö solze.
flfoč se spreminja v jutranji somrak, Zvezda za zvezdo premine; Zemljo pokriva še pokoj sladak, Skoraj žar prvi prisine.
cflomläd se vrača na zemljö. Zelenje vrača se novö.
Veselje tu, veselje tam, Med vsemi jaz otožen sam.
II.
III.
Pa saj solze to niso,
Ki iz očij tekö, To pesemce so tožne, Ki iz srcä mi vrö.
Tudi na tebi, o moje nebö Zvezda za zvezdo ugaša, Vendar ne bliža se jutro svetlo, Burja se ljuta oglaša!
Celö na gröbili cvetje, glej, Spomin venelih je nadčj.
Pred novim grobom jaz stojim, Z očesom mračnim ga motrim.
Na grobu rčžin cvet dehti, A v grobu lepši cvet trohni
P5;Vrtvaški zvon zvoni, zvoni,
Ne čuje ga nikdö; Otožno se glasi, zveni Po prsih teh samö.
IV.
Pov&j mi, kdo je pač umrl?
Nikdö! . . . Vih&r nocöj Src6 nesrečno mi je stri!... Mrtvaški zvon, le pöj!
žprav takö, sreč, le m61či! Orel v grmu skrit čepi, Orel smrtno obstrelj&n; Vendar ne kriči . . . Molči!
Kot na veji list rumen
Trepete v bolesti mu telö; In iz rane pada
Kaplja mu za kapljo na zemljö.. Prav^tako,'"le7m61či, Orel smrtno obstreljžni, Jadni orel, osamljeni!
VI.
f|fe izprašuj dekli, zakaj	Ne izprašuj, zakaj okö
Bledeva rožno lice moje;	Zrosi mi časih solza grenka;
Poljubljaj ga moj sčn, moj raj,	Oj. pusti tajno tč solzo.
Pritiskaj ličece nanj svoje.	Poljubljaj rajša me mladenka.
Ne izprašuj, zakaj trpim,
Ko zemlja vsa je v mladem cvetji . . .
V poljubih tvojih naj veni m,
Kot. cvetka nežna v sprotolctji.	Radinski.
Prvi sneg.
Povest.
Spisal Josip Stare.
V.
poželjenje po novih znancih in znankah se je Mirku precej ohladilo. Mala dosedanja izkušnja ga je naučila, da človek v občevanji z ljudmi, zlasti z ženskimi, nikdar ni dosti previden. Najbolje izhaja v svetu tisti, ki se je za rana privadil lepemu in olikanemu kretanju, za pogovor pa se naučil obilo praznih besedij brez pomena, katere ne sezajo v srce ter se hitro izgubljajo v zraku, kakor glas, ki jih je spravil na dan. Tak človek gre brez skrbi v „svet", povsod ga bodo prijazno sprejemali, nikomur se ne bo zameril, in kadar bo vso svojo izurjenost pokazal v jedni druščini y pojde dobre volje v drugo in zopet izgine znova. Toda ta plitkost ni za vsacega; kdor resno misli in globoko čuti, hoče tudi v društvenem življenji pokazati svojo osebnost, hoče tudi v „svetu" biti to, kar je, a ne to, kar je vsak drug. Zato bo večkrat prezrl navadne šege in se v društvu včdel neokretno. Ljudje bodo o njem različno sodili in le malo jih bo, ki bodo znali ceniti vrline njegove. Vsekako pa je zanimiv in ne pojde iz društva, da ne bi pustil sledi za seboj.
Takšen je bil Mirko; in dasi je bil še premlad, da bi poznal samega sebe, to je le uvidel, da se v „svetu" ne zna tako slobodno kre-tati, kakor drugi. Jel se je torej ogibati druščine, in bolj nego doslej je tičal aom& pri svojih knjigah. Ali njegovo srce je čutilo drugače in ni mu dalo miru; hote ali nehote je moral misliti na Almo, in ravno kadar je bil sam doma v svoji sobi, imel jo je prav živo v mislih.
„Ko bi le mogel kje skrivaj ž njo govoriti/ dejal je večkrat sam s seboj, „ali ti njeni ljudje! Kako so vendar nadležni! Menda bi naju radi kar zvezali. Komaj sem jedenkrat bil nekoliko prijazen ž njo, in takoj drugo pot so jo pripeljali k Poskočilu nališpano kakor kako nevesto, da so jo druge deklice vedno po strani pogledovale ter si tihe šepetale na uho. Saj ne rečem, všeč mi je bila takoj na prvi pogled, in ko bi jo bolje poznal, kdo ve, kaj bi še bilo; ali za to treba prilike, da se drug druzega bolje spoznava, morebiti bi potem oba drugače mislila."
Minulo je več nego mesec dnij, a Mirka ni bilo nikjer videti, niti isti predpust z glasnimi svojimi veselicami ga ni mogel izvabiti na plesišče. Ali človek je ustvarjen za svet in tudi Mirko se je naposled naveličal svojega samovänja. Ko se je nekega večera ob navadni uri vračal domov, mikalo ga je zopet jako med ljudi. Bila je huda zima, metlo je in že je sneg tako debelo zapadel, da je po mestnem tlaku umolknila vsaka hoja, sever pa se je s tako silo zaganjal v dolge ulice, da. so vsak čas zaropotala stekla plinovih svetilnic. Mirko skoraj ni mogel dalje; klobuk je moral vedno z roko držati, in komaj da je nekoliko korakov stopil dalje, obrnil se je zopet, da bi se za trenutek ognil silnemu viharju, ki mu je mrzlo bril v obraz in sneg pihal v oči. Srečal ni žive duše, le zdaj pa zdaj so po sredi ulice zažvenkljali kraguljčki in hitro kakor blisk so šinile mimo njega gosposke sani. Mirko je začel ugibati, kam se ljudje vozijo po takem vremeni in spomnil se je, da je nocoj sijajni ples v maškarah na korist nove mestne bolnice. Cital je v časopisih o velikih pripravah za ta večer in silno hrepenenje ga je vleklo tja. V maškaro obleči se ni hotel, saj ga nihče ne pozna, a bilo je tudi prepozno. Sel je torej domov preobleč se v črno in kmalu potem je stal v razsvetljeni in okrašeni veži redutne dvorane, ki ni bila daleč od njegovega stanovanja.
Prišel je ravno o največjem navalu in moral je malo počakati, dokler se je vsa ta šumeča in hrumeča množica spravila skozi vrata. To je le še bolj povečalo njegovo radovednost in bil je nepotrpežljiv. Ko stopi v dvorano, je kar strmel in pri vratih bi bil obtičal, da ga niso drugi porivali dalje. Imel pa je tudi kaj gledati. Kakor bi se po kakem dogovoru zbrali zastopniki vseh narodov in vseh stanov vsega sveta. In kako se vse lesketa od samega sijaja! Tu vidiš gospodično, ki se je preoblekla za kmetsko nevesto, ali vsa njena oprava je tako dragocena, da prav nič ne zaostaja za drugo, ki se ti kaže v bliščeči obleki bogate Benečanke. In kako veseli so vsi! Prav razposajeno skačejo in letajo sem ter tja, dražijo drug druzega, a kadar je
13*
zmeraj pogostoma zahaja k nam, ali od drugod pa čujemo, koliko si prizadeva, da bi si osvojil bogato Ido Strnadovo. Ali je tu?"
„Doslej ga še nisem videl, pa saj Še nisem obhodil vseh prostorov."
„Dragi prijatelj!" nadaljuje zopet Elza, „nikar mi ne zameri, ali smem s teboj ostati?"
„Čudno vprašanje," zavrne ji ljubeznivo Mirko, „ako le hočeš. Večje sreče si nisem mogel želeti, ko sem malo poprej ves zapuščen in neznan stal sredi tolike množice veselih ljudij."
Elza je malo umolknila in, ko ne bi bila ošemljena, videl bi, kako ji je rudečica zalila obraz. Pa hitro se je ohrabrila in zopet iz-pregovorila:
„Prav od srca sem ti hvaležna. Z Emo in Cermakom ne smem biti, kajti ne mogla bi se dovolj premagovati, ko bi zasledili kaj neprijetnega, a dobri mami bi se v srce smilila, če bi kar sama kraj nje sedela."
„Ali za gotovo v6š, da je llovski na plesu?"
„Za gotovo ne včm; ali ko smo ga oni dan vprašali, če pojde, bil je v zadregi. Predober je še, da bi se mi v obraz legal-, priznati pa tudi ni hotel, da pojde. Rekel je, da si ne obeta mnogo od tega plesa, a ko je videl, da ne silimo vanj, napeljal je hitro pogovor na druge stvari. Potem ga ni bilo več k nam. Gotovo si je želel, da bi mi ostali doma."
Mirko je bil, kakor bi bil pozabil, kaj se je zadnji čas godilo v blagi njegovi duši. Ljubeznivo in odkritosrčno šepetanje Elzino ga je vsega omamilo, in ker ga je tikala, zdelo se mu je, da sta si bliže, in prav nič ni pazil, kaj je govoril. Ušla mu je marsikatera nepremišljena beseda, mehkočutna Elza pa si je vsako dobro vtisnila v spomin, in kmalu nobeden njiju ni več mislil, zakaj je prav za prav prišel na ples. Kar ju vstavi drobna ženska maškara, oblečena za vrtnarico. Prav poredno s podprtimi rokami stopi pred Mirka in mu jame očitati:
„Tako, tako! Zdaj te še le poznam! V rumeno barvo si se zaljubil!" in majala je z glavo, kakor da se ne bi mogla dovolj pre-čuditi.
Mirko je skozi izrezane luknjice svilnate krinke takoj spoznal lepe Almine oči, in mrzlo in vroče ga je izpreletelo po vsem telesi. Zakaj vendar ni prej prišla, ko je bil sam! Zdaj bi bil tisti trenutek, ki si ga je tolikanj želel, da bi mogel slobodno govoriti ž njo! Že je hotel v mislih prokleti nesrečni trenutek, ko ga je rumeni domino nagovoril,
ali čutil je meliko Elzino roko v svoji in ni mogel biti hud na njo. Yes zmeten je lepi vrtnarici zavrnil nekoliko nerazumljivih besed, ona pa je iz ličnega koška vzela rumen cvetek in mu ga ponudila rekoč:
„Na, tü imaš Svojo barvo. Shrani ta cvet; morebiti se boš časih spominjal vrtnarfce, ki ti ga je podarila."
Mirko vzame cvet, in čutil je, kako se je tresla drobna ročica nežne maškare, ki mu je v tem hipu izginila izpred očij. Elza je videla, da je njen spremljevalec jako razmišljen in že ga je hotela vprašati, kdo je ta maškara; ali v tem se domisli, da bi ga morebiti spravila v zadrego, a mogel bi ji tudi kaj razodeti, kar ona sama ne bi rada čula. Pretrgala je torej neprijetno molčanje ter začela o drugih stvareh govoriti, in kmalu sta bila zopet svoja, kakor poprej.
Ko so si ljudje ogledali maškaradni sijaj in se nekoliko razšli po sosednih sobah, začel se je ples in prišla je tudi četvorka na vrsto. Plesalci so se ločili v več oddelkov, kar je Mirku bilo posebno všeč, kajti mogel se je tudi on z Elzo udeležiti plesa, a ni mu se bilo bati, da bi z Ilovskim skupaj zadel. In res čisto na drugem konci dvorane je zdaj prvikrat ugledal lehkoumnega svojega tovariša, ko je ravno stopal v red z vitko maškaro, ki se je bila preoblekla za grško boginjo; njima nasproti pa sta se postavila rudeči domino in Kitajec. Ilovskemu se niti dozdevalo ni, da ga kdo opazuje in prav slobodno se je svoji boginji klanjal, daroval ji svoje srce in svoje življenje ter ji prisezal zvestobo do smrti. Če je časih neznanega Kitajca kaj vprašal, razložil mu je ta s prsti, da je mutec; če je pa poredno dražil njegovo plesalko v rudečem dominu, krenila ga je z mahalcem po roki ali pa mu je pomenljivo zažugala s kazalcem.
Naši znanci so bili tedaj, vsak po svojem, prav zadovoljni s če-tvorko. Isti gospe Kolarjevi se je pod črno krinko smijalo srce, ko je videla, da tudi ljubljena njena Elza pleše in se kratkočasi. Prav vesela je bila, da se je dala pregovoriti. Bog vč, čemu je to dobro. Kako je Mirko ves drugačen, kakor Ilovski. Saj ne, da bi kaj rekla; ali skrbna mati vedno misli in ugiblje, kako bi bilo bolje za njeno dete. zlasti kadar ima jedno jedino.
Četvorka se je bližala koncu. Ze so plesali zadnjo figuro, pri kateri je redatelj hotel pokazati vso svojo umetnost. "Vsak čas so se morali plesalci druga postaviti, drugače razvrstiti, in tako se je pripetilo, da se je Mirko na trenutek sešel z vrtnarico.
„Kje imaš pa mojo cvetko?" vpraša ga ona.
„Tu-le na srci jo čuvam," odgovori ji on ter pokaže v žep na levi stranirsuknje.
„Le čuvaj jo," rekla je zadovoljno mila vrtnarica, stisnila mu hitro roko ter se dalje premaknila, kakor je zahteval plesni red.
Mirka je le jezilo, da se je tako prehitel in za ves večer navezal na Elzo. V tem se je četvorka dovršila, in zdaj sta tudi rudeči domino in Kitajec prišla poročat o tem, kar sta videla in slišala. Povedala nista vsega, da ne bi užalila blage Elze ter ji grenila nocojšnje zabave, le povrhu sta omenila, kako se je Ilovski dobrikal grški boginji, ki je bržkone bila Ida Strnadova, a mogoče tudi, da ni bila.
„Saj poznaš Uovskega," tolaži Ema sestrično svojo, „rad se razveseljuje in kakeršen je, nestanoviten in lahkomiseln, rekla bi skoraj, da si je za danes zopet drugo izbral."
Elza ni na to ničesar odgovorila, ampak molčala je in prav ljubo ji je bilo, da je bila v maski, kajti lože se je pritajila in nihče ni videl, kako so se ji na licih izpreminjale barve. Bilo je pa še nekaj, kar je olajšalo srčne njene bolečine. Kraj Mirka ji je bilo prijetneje, nogo li si je želela; pripetilo se je, da je za trenutek čisto pozabila na Ilovskega, in nikakor se ni mogla do dobrega odkrižati čudnih mislij, ki so ji vedno silile v glavo. In bilo je dobro tako. S težkim srcem je prišla na ples, na katerem je iskala pojasnila, ne zabave. Zgodilo pa se je ravno narobe. Že davno se ni tako dobro imela, dasi resnici ni prišla do dna. Pripravljena pa je bila na vse, in ko bi se ji tudi najhujše pripetilo, ne bi je več iznenadilo.
Ni ji medlelo, kakor takrat na pevskem večeru, in nič se ji ni mudilo domov, ampak vsak čas je prosila mater, naj bi še malo potrpela, in zopet je znova šla plesat, da bi zadušila strast s strastjo. Bilo je že pozno čez polunoči, ko je z materjo in sestrično zapustila redutno dvorano. Pred odhodom se je iz vse duše zahvalila Mirku za njegovo skrb, kajti le on ji je napravil večer, da ga bo vse žive dni imela v spominu. A ko mu je zopet, stisnila roko, prišla je Mirku nehote na misel nežna vrtnarica in čudno mu je bilo pri srci.
(Dalje prihodnjič.)
Vzdihljaj.
$||h, kak<3 težko na sveti   ^ Brez človeka je živeti, Ki z ljubeznijo bi živo
Ki gorj6 bi z nami nosil, Ki solze bi z nami rosil, Ki bi tešil nas v brezupu,
Z nami trpel ljubeznivo!
Ve življenja burnem hrupu!
T. Doksov.

Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal Ivan Trdina.
27. Puščavnik Florče.
(Konec.)
a skleda se je napolnila dostikrat do polovice, po noči pa jo je vselej nekdo izpraznil. Sam Bog vč, kako je prišel do nje! Vrata so se zaklepala trdno, lina je bila pa tako tesna, da se noben otrok ni mogel priplaziti skozi njo v klet. Najbolj pa se je čudil Boldin, da mu je izmikal tat klobase, ki so se sušile v dimu. Svoje ljudi je poznal, zdnje bi bil prisegel, da mu jih ne jemljö. Odnašal jih je vsekako kak vnanji človek, ki jih je zbezal na skrivnosten način morebiti s kako kljuko in jih potegnil skozi dimnik k sebi. Umni Boldin je uganil precej prvi teden, kdo mu zahaja v škodo in misli svoje ni izpremenil ne za hip niti pozneje. Nikdar ni očital tatvine ne javno ne skrivaj kakemu sosedu ali tujcu. Za jedinega krivca zmatral je po pravici sina Florčeta. Od konca se je nadejal, da se bo mladič brzo naveličal tega pustolovskega in na vso moč neprijetnega življenja ter jo pobrisal v Ljubljano in se zapisal v bogoslovce. Ko pa sta pretekla dva meseca in se je nagnil čez polovico že september, zamrlo je v starci to prelepo upanje, itak se zaradi tega na sina ni togotil prehudo. Imel je o njem zdaj veliko boljše mnenje nego prejšnje čase. Kaj dobro se mu je zdelo, da te tri mesece ni tožil noben vaščan, da mu je kdo kaj ukradel. To molčanje je dokazovalo, da je živel Florče pošteno o domačih pridelkih in založkih, da si torej ni oskrunil roke in vesti svoje z gnusnim grehom tatvine. Oče mu se je grohotal na vse grlo, kakor bi ga veselilo, da si dobiva živež svoj na tako različne načine in tako spretno in iznajdeno. Dejal je: Vidim, da sem se motil. Mislil sem, da je štor, pa ni. Zdaj se ne bojim več zanj, da ne bo izdelal. Kdor se zna preskrbeti s hrano po noči, dostikrat v najgostejši temi, ob deževnem vremeni in ob nevihtah, služil si bo kruh svoj še laglje po dnevi v pisamici. Kar delajo drugi doktorji, delal bo tudi on. Sle-paril bo ljudi, podstavil vrečo in denarci se bodo usipali vanjo kakor toča. Ha, ha, ha! Naj pa bo — mari mi je! Ker neče biti trebušen župnik, naj bo pa trebušen bradač. Grlu in želodcu njegovemu godilo se bo dobro, naj si izbere stan, kakeršen hoče. Boldinu je dostikrat neizrečeno težko delo, da se sin tako dolgo neče ž njim pomiriti in zbogati ali n} ta trdokornost ga ni žalila toliko, da mu je ne bi rad
oprostil. Mislil si je: Kri se ne zataji. Florče je tak, kakeršen sem bil nekdaj tudi jaz. Pobegnil sem očetu in me ni bilo dve leti domov. Naposled sem se udal, kakor se bo udal tudi Florče. Proti svoji družini ni zinil Boldin o sinu nikoli nobene besede. Nekateri domačini sodili so kakor on, drugi pa so zvračali tatvino na znane malopridneže, zlasti na novomeške postopače. Teti Mici blage duše ni obsenčil nikdar najmanjši sum na ljubljenega sinovca, ona je krivila več sosedov, ki so si zamazali ime svoje že z marsikaterim nečednim dejanjem. Nekoč je potožila bratu, da že ves teden ni našla nobenega jajca, dasi ve, da nesö vse kokoši. Bila je uvrjena, da se je isti tat, ki je potulil že toliko drugih rečij, polakomil zdaj tudi jajec. Boldin se zasmeje in pravi: Ti, veš, da ne spim tako v slast, šel bi vsekako jedenkrat za tem našim dihörjem, da bi videl, kako so mu poda ponočno rokodelstvo. To bi bilo več vredno nego gledati v Novem Mestu komedijante, ki plešejo in se izvirajo na. konjih in po vrveh. Mica ga pogleda in veli: Jaz sem tudi radovedna, da nikoli tacega. Ti, jaz ga pojdem pa drevi čakat. Sinoči sem se naspala prav dobro, kaj za to, če prečujem jedno noč. Skrila se bom na vrtu za bezgov grm. Ker sem majhna, ne bo me mogel tat zapaziti, jaz bom pa iz skrivališča svojega razločila na mč-sečini lahko vse, kako bo iztikal in onegavil po vrtu in okoli hiše. da bi zasačil kak plen in kod se bo vrnil po tem zopet domov. Jaz ga bom sledila, dokler bom videla, v čegavo hišo pojde in kdo je. Precej jutri ga boš moral iti tožit. Če ga ne boš hotel ti, naznanila ga bom pravici jaz sama. Boldinovi so šli ob desetih spat, pet minut kasneje je Mica že čepela za bezgovim grmom. Čakala je dobro uro. Ko je odbilo jednajst, stopi izza hiše na vrt moška podoba v suknji, glavo ji je zakrival spodaj ovratnik, zgoraj kapica. Najprej je vzela izza skladnice rogovilo in segla z njo skoz lino v klet. Prinesla je iz nje po precej dolgem trudu neko posodo, katero je hlastno izpraznila in jo porinila potem v klet nazaj. Napivši se zaletel se je tat proti krivemu čebularju in se zaviht.il n&nj. Jabelka mu menda niso dosti dišala. Ko je pojedel jedno. skočil je s čebularja in splezal urno kakor maček na rjavko. Vfečerjal je na nji gotovo četrt ure. Z vrta smuknil je na njivo, izroval grm in si natlačil vse žepe s krompirjem. Z njive je krenil na cesto in korakal po nji proti gričevju, kjer so srenjski spašniki. Mica se je plazila ob živi meji za njim. Na bregu se je skrila v grmovje. Pol streljaja od nje si je ponočnjak zakuril in pekel krompir. Sprehajaje se okoli ognja prepeval je: Mi smo štirje — Vsi pastirje . . in druge take. Nekoliko krompirjev je pojedel, ostale je spravil v žepe. Ukaje se je napotil proti vasi nazaj. Prišedši do prvega vrta zavil je
po stezi in se ustavil na koncu malinarjeve hiše pod oknom, kjer so spala domača dekleta: Katra in nedorasli njeni dve sestri. Mica je prhnila pod drevjem na to stran hiše in šinila pod star gnojni koš, ki je ležal poveznen ob zidu. Prav dobro je cula, da je tat Katro večkrat poklical in mu se je naposled tudi oglasila. Nekoliko minut sta šepetala potem nekaj tako natihoma, da Mica ni mogla razumeti ničesa. Zdajci pa začne govoriti Katra s precej močnim, jeznim glasom in veli: „Le nikar se ne izgovarjaj, zdaj se poznava. Jaz sem se menila s tabo prav rada, ker sem te imela za pametnega fanta. Uverila sem se, da si me varal. Spri si se s svojim očetom, kakor da si kak ajd. Kolikokrat sem te že opominjala, da se moraš ž njim spraviti. Ti pa me nisi hotel poslušati. Praviš, da nisi ti nič kriv. Očetu očitaš, da neče skrbeti za tč po tvojem stanu. To je grozno neumno in grešno govorjenje. Kdo je plačeval toliko let za te, če ne oče tvoj. Dal ti je več nego vsem drugim svojim otrokom skupaj. Tako veš ne spoštujejo se roditelji. Ti si pozabil popolnoma četrto božjo zapoved, pa boš videl, da se ti ne bo godilo nikoli dobro na zemlji. Božjega blagoslova se ni nadejati takim ljudem. Kar si mi obetal, ne boš mogel nikoli izpolnit1. Ker si zapustil Boga, moraš zapustiti zdaj tudi mene. Jaz te ne pogledam nikoli več, kratka najina prijaznost se je nocoj razdrla. Kovačev Tone je vprašal že večkrat mater mojo, če bi me hoteli dati njemu. Doslej sem se ga branila, še danes pa mu bom poročila, naj me pride slobodno snubit. Fant je dober rokodelec in pri kovačnici ima tudi lep kos kmetije. Z božjo pomočjo bova že živela, saj delava oba rada in potratnika tudi nisva. Ti pa bodi, kakoršen hočeš, jaz se zate več ne brigam. Samo to ti moram še povčdati, ako mi boš prišel še kdaj pod okno, da bom odklenila precej Turina in poklicala očeta." Ta pridiga je bila ostra in modra, da se Mica ni mogla načuditi. Ona iz svoje izkušnje ni vedela, kaj je vasovanje. Spala je vedno pri stari materi, morebiti tudi lepota in dota njena nista mikali fantov, da bi bili tiščali kaj dosti za njo. Ali slišala je mnogokrat, da se gode strašne reči na takih ponočnih shodih. Mislila je, da delajo vasovalci brez dvojbe vse glavne, tuje in v nebo vpijoče grehe." Katra se ji ni zdela že zato nič prida, ker je bila mälinarjeva hči. Dobro je pomnila stari narodni pregovor: V krčmi in mälinu se ne ženi! Mesto najgrših pomenkov in vsakovrstnih hudodelstev, katera je pričakovala, pa je čula zdaj na svoja ušesa iz Katrinih ust tako bogoslužne, pametne in krščanske besede, da bi jih bila slišala lahko ne le brez pohujšanja ampak še v veliko korist in vspodbujo vsa mladina šmihelske župnije in občine. Na misel ji je prišel sinovec pa je dejala: Tako ljubico,
kakor je Katra, želela bi jaz našem Florčetu, da bi mu omečila trdo srce, ki ga ima do nas. Pohajkovalec je izkušal milico svojo pogovoriti, ko je pa videl, da se ne da, udaril se je ob čelo in odšel izpod okna zopet na cesto in nazaj na Boldinov vrt. Mica je drobila hitro za njim. Ko je obrnil tat za hišo, skočila je tja tudi ona, da ji ne uide. Zdaj pa je od straha skoraj omedlela. Lopov je puhnil skozi odprto okno naravnost v Florčetovo spalnico; ni ji moči dvojiti, da ga hoče okrasti če ne celö umoriti. Planila je v hišo in vzbudila brata z vpitjem, da je pri FlorČetu razbojnik. Ko mu pove, kako je hodila za tatom in kaj je delal, začne se starec na vso moč smijati in jo vpraša, če ni bil podoben Florčetu? Mica veli: Bil je bil, pa še zelo, ne malo. Ukal in pel je kakor Florče, tudi rasti je bil njegove. Ali za božji Čas, kaj oklevaš, pojdi brž po sekiro, da pademo po njem. Boldin ji odgovori zehdje: Meni se ne ljubi. To rekši se obrne in začne kmalu zopet smrčati. Vsa obupana kliče Mica družino, teče pred Florčetovo izbo, bije z obema rokama na vrata in vrišči: Florček, odpri, zalezel je k tebi tat, jaz sem ga sama videla. Florče je zdaj vedel, da ga je teta opazovala, pa je mislil, da mu se je za nameček prišla še rogat in nagajat. Zakričal je srdito: Molči, baba! Mica se začne ihtiti in ječati: Ti grdoba ti! Tako rada sem te imela, tolikokrat sem ti potisnila v žep kako šestico in te zagovarjala, da te ni tepel oče in zdaj sem te predramila zato, da bi ne bil okraden in ubit, za hvalo pa me tičeš in pitaš z babo in ukazuješ, naj molčim. Te besede so dijaka silno razveselile, ker so ga uverile, da ga teta ni spoznala. Prosil jo je prelepo, naj mu oprosti, ker ni mislil nje, nego je menil, da mu je prišla razbijat na vrata dekla. Mica zajeclja: I kaj pa tat — ali ga že držiš? Florče ji veli: ga ni več tukaj. Ko me je zagledal, pobegnil je čez vse hribe in doline. Mica vzdihne: hvala Bogu! Zdaj bom pa lahko brez skrbi pri peči nekoliko podremala, dokler se naredi dan. Florčeta, ki se je upiral tako dolgo gldsu pameti in vesti svoje in očitni zapovedi božji, premagala in privedla je nazaj na pravo pot goreča ljubezen do mali-narjeve Katre. Za deklico se je zbal, ker je poznal nje trdno voljo, da to, kar govori, vselej tudi stori in izpolni. Se tisto jutro prelevil se je iz čmernega puščavnika zopet v dobrovoljnega dijaka. Ko je oče vstal, voščil mu je dobro jutro in ga prosil za zamero. Boldin mu poda molče roko v znamenje, da hoče neumnosti njegove pozabiti. Popoludne je ponovila prijaznost ž njim tudi Katra. Drugi teden odštel je Boldin sinu brez godrnjanja sto goldinarjev, da se je mogel vrniti v Gradec. Tudi pozneje ga je podpiral prav rad, kolikor je mogel; sprla se nista nikoli več. Florče je dovršil nauke svoje in postal gospod, ki spi in
se sprehaja slobodno, dokler in koder ga je volja. Za hrano in vse potrebe mu morajo skrbeti drugi ljudje. Morebiti kaj mrmrajo in zabavljajo, ali on jim se lahko smeje, ker dobro ve, da se te svoje dolžnosti ne morejo odkrižati ni po božjih m po človeških zakonih.
Slovenski svetec in učitelj.
Zgodovinski roman.
Spisal Josip Jurčič.
VI.
Sv. Metod prccl nemškimi sodniki.
asna jesen se je bila naredila, ko je prišel Metod s svojimi učenci spremljevalci v nemško mesto Solnograd, v stolico svojega velikega protivnika nadepiskopa A dal v in a. Ta nemški cerkveni višji pastir si je prilastoval jedino pravico vero širiti in krščanske duše pasti in ježičestvo ali poganstvo h Kristu in križu izpre-obračati po vsi dolenji Panoniji. V tem zmislu je višji episkop Adalvin tako dolgo pritiskal na nemškega kralja Ludovika. da je ta podrav-skemu slovenskemu knezu Koclju poslal ukaz, naj učitelju Metodu prepovš včrsko učenje po svojih zemljah, a naj ga pošlje še to leto pred zimo v Solnograd na odgovor zarad dolženja krivovčrstva, katero se očita temu grškemu možu.
Knez Kocelj se je ustrašil, zlasti ker je čul, da so Nemci za-sadno na poti v Nitro ujeli in v nemško zemljo odgnali vrlega njegovega zaveznika, moravskega kneza Ras ti slava, o katerega nadaljni usodi ni bilo nikomur znano, da li ga hote Nemci izpustiti zopet domov, ali mu nameravajo morebiti kaj zlega učiniti. Koclju so se razmere zdele tembolj opasne, ker je slišal, da je tudi mladi knez Svetopolk iz Nitre, netjak Rastislavelj, šel k Nemcem v gosti. V tacih razmerah se knez Kocelj ni upal sam ustavljati in ni mogel Metodu odsvetavati pota v Nemško, dasi v srci Nemcem ni veroval in se je bal za svojega prijatelja, svetega slovenskega propovednika, ker je poznal te svoje sosede Nemce.
Metod sam pa se je zanašal prvič na papeževo pismo, s katerim ga je bil Hadrijan leto prej imenoval za panonskega nadškofa; dalje je zaupal na svojo pošteno in pravično stvar in tretjič se je smel tudi
osreavati in bodriti s svojo znanostjo in zgovornostjo. Znal je namreč, da so nemški škofje jako slabo učeni y svetih in posvetnih knjigah.
Grško izobraženi filozof Metod, izkušen govornik, obodren po krasnih vspehih svojega prepričalnega nastopa pred papežem in pred italijsko višjo duhovščino, ni se hotel bati nemških nevednih duhovnov. Zatorej se je precej, ko mu je Kocelj povčdal željo nemškega kralja, brez strahü napotil na sklicani shod v nemški Sol-nograd, da bi slišal, kaj mu hočejo, in da bi kar se tiče že znanih mu obrekovanj zagovarjal sebe in učence svoje ter slovenske kneze, zlasti Bastislava in Koclja, ki sta njega in pokojnika brata Cirila iz grškega carstva pozvala, da uči narod slovenski v svetih resnicah. Šel je tudi zato rajši, ker je upal, da vidi tam Hastislava in mu morebiti pomore do svobode; pa tudi zarad tega je šel Metod rad, ker je čul, da najde tudi tretjega možnega slovenskega kneza S ve to polka, ki je bil pri pozivanji njega in brata soimenovan, a katerega Metod do sedaj še ni videl. Slišal je o Svetopolku hvalo in grajo. Hvalili so njegovo hrabrost, a grajali njega lehkost v mislih. Cul je, da Svetopolk ujca svojega Rasti-slava ne ljubi, ali tega, da je bil z Nemci tačas porazumljen, ko so Nemci na samotnem poti starega Rastislava prestregli, ujeli in odveli, tega Metod ni še slutil.
Tako nahajamo Metoda v nemškem Solnogradu.
Prišedši sem, najde slovenski učitelj, da cerkveni zbor ni še pripravljen. Drugih škofov in duhovnov še ni bilo in Karlmana ne, mogočnega kraljevskega sina Ludovika Nemškega, ki je imel shodu in sodu predsedovati.
Metod je takoj pri sprejemu čutil, da je prišel v sovražnikovo deželo. Škof Adalvin ga je sprejel ne le hladno, mrzlo, temveč naravnost razžaljivo in prežimo, ker je odkazal njemu in tovarišem jako slabo stanovanje v praznem starem kloštru. Vajen vsemu zlemu, in domis-livši se uzornika svojega, sv. Odrešitelja, sina človekovega, ki ni imel, kam bi položil glavo, udal se je Metod brez ugovora in mrmranja v vse in obljubil čakati, dokler se duhovenska gospöda ne snide. V tem pak je zbiral malo svojo družino tovarišev okoli sebe in jo učil.
V prvi vrsti je tü učil novega svojega učenca in nasledovatelja Strahom era. Z velikim veseljem je Metod zapazil, da ima Strahomer posebno bistro glavo za učenje, da hitro razumeva in ima dober spomin. Kar pa je Metoda z največjim veseljem navdajalo, bilo je Strahomerovo čisto navdušenje in mladeniška ljubezen do svete stvari, da je sam Metod mogel tega mladeniča težko razumeti, in da je takoj sklenil, poučivši ga dovolj, posvetiti za duhovnika in ga odločiti za kako važnejše mesto.
čuvši, da ima ime Strahomer še od poganstva svojega s&m, prekrsti mu ga in ga zove odslej Gorazd, t. j. po staroslovenskem močni (v včri in ljubezni božji, menda je Metod mislil), da bi čisto slekel starega ali dosedanjega človeka in se ves posvetil sveti stvari, h kateri ga je tako čudesno klicala posebna milost božja, rekel je Metod.
Gorazd — tako moramo z Metodom tudi mi odslej Straho-mera, prvega svojega znanca v ti povesti, imenovati — Goräzd je imel naravnega čuta toliko, da je čutil vso blagost srca in velikost duha v tem čestitem učitelji in buditelji Metodu, v katerega obližje mu je bila priti dobra usoda naklonila srečo. Zato se ga je pa tudi oklenil r. vso ljubeznijo, kakor jo le more v nedolžnem moškem srci roditi brezmerno spoštovanje in tisti nerazložljiv notranji ukaz prijateljstva, izvirajočega iz dobrega mladega srca do srca druzega starejšega in zvedenejšega moža. iz katerega prijateljstva se rodi najvišja svetna ljubezen — (največja zato, ker najnesebičnejša).
Gorazd bi bil za svojega učitelja in gospoda mirno in brez vsega premisleka glavo položil pod meč, ko bi mu bil ta ukazal, ali ko bi bil sam vedel, da je to le kako treba ali koristno.
Metod zopet je bil premoder poznavalec človeške duše, da ne bi bil vsega z bistrim vidom opazil in Gorazda natančno in do dna preučil in pregledal. Zato je bilo še celö dobro, da je Metod zdaj precej s prvega seznanstva z Gorazdom imel toliko brezdelnega časa, v katerem je mogel občevati ž njim in izpregledati, da mu je Bog poslal mladega moža, iz katerega je Metod namenil se narediti več nego li iz druzih, ki jih je sprejemal v svoj uk.
Družina druzih Metodovih spremljevalcev — ni jih bilo mnogo, ker ljubljanski Vitoglav se je bil prčcej vrnil — je bila nejevoljna zarad čakanja in pohajanja med temi tujci. Metod jih je tešil in jim naročal potrpljenje.
S tem potrpljenjem so naposled vendar učakali dneva, katerega so si bili Nemci določili. Od raznih krajev so začeli prihajati škofje z oboroženimi stražami, prelatje v bogatih opravah, nemški menihi, duhovniki, katere je privabil razširjeni glas, da bode veliki sod o tistem slo-veČem Grku, ki krivovčrstvo širi med slovenskimi barbari na mejah In ščuje zoper nemško oblast in latinski cerkveni jezik.
Naposled prijezdi tudi Karlman, sin kralja Ludovika Nemškega. V njegovem spremstvu je bil tudi Svetopolk, knez Slovenov v Nitri in naslednik od njega izdanemu strijcu Rastislavu.
Za drugi dan je bil obrečen velik shod in sod cerkvenih in svetnih knezov v solnograški stolni cerkvi, da slišijo in sodijo Metoda.
Tu so se zbrali v sredi cerkve v polukrogu nositelji veljavnih nemških imen <5nega časa. Okoli prestola, namenjenega za Karlmana, bogato se v zlatu in svetlem jeklu bliskajočega, stali so njegovi družabniki iz raznih krajev vzhodne frankovske dežele, zlasti iz Bavarskega. Karlmana še ni bilo v cerkev, čakali so ga.
Na čelu duhovenskih višjih dostojanstvenikov je bil A d al vin, solnograški nadškof z veliko množico svojega duhovenstva, med katero je zopet prvo mesto zavzemal njegov arcipresbiter Rihbald, glavni tožitelj Metodov. Tu je bil prišel Embriho, škof Regensburški, veljaven mož kakor je bilo njegovo stolno mesto kot često iskano knežje shodišče veljavno. Dalje imenujejo stari spisi En gel mara Škofa v P as a vi, ki si je prisvajal cerkveno nadvlado nad slovensko Moravsko in zgorenjo Panonijo, ter zategadelj že dolgo Metoda sovražil in tožil v Rimu in kamor je dosegel, Ijuteč se, da v njegovem delokrožji brez njegovega dovoljenja in po svoje deluje. Tudi je bil na shod prišel S i geh ar d, opat v Fuldi, v staroslavnem germanskem gnezdu krščanstva; in Arno,-škof Vircburški, oba poleg svojega cerkvenega dostojanstva tudi vojaka, ki sta z mečem v roci v bridke in krvave boje hodila, nemarajoč za protivno cerkveno prepoved, ki duhovnu ne dovoljuje prelivati krvi. Prišel je bil celo V al pert, akvilejski patrijarh, čegar cerkvena oblast je sezala do blizu zgörenje Save, torej se dotikala zemlje, kjer je Metod deloval zadnje čase. S Karlmanom pak je prišel kar tako gledat in poslušat H i n k m a r, povestni škof Laonski, z mladim lepim tajnikom svojim Vihingom, rodom iz Alemanije. In razven teh je došla še množina velika, poklicanih in nepoklicanih, velicik in malih, skoraj vsi pa so bili razljučeni na Metoda, ker poprej sistematično naščuvani nanj in na delo njegovo.
Ko je Metod s svojimi dijakoni in spremljevalci prišel v to zbrano družbo nemških škofov, opatov, duhovnov in menihov, odkazali so mu sluge mesto, kamor naj sčde: v sredino zbirališča nekoliko niže od druzih. Videl je takoj zopet jasno, da ni prišel med dobre prijatelje. Že ko je vstopil, obrnile so se oči vseh v okrožji zbranih vanj, a med duhovniki največ oči, neprijazne mu. Ljudstvo, ki se je zadaj gnetlo in zijalo, prodajalo je le neumno radovednost.
Solnograški škof A d a 1 v i n se je oholo na svojem vzvišenem stolu nazaj naslonil in debeli trebuh pogladil, pa z zaničljivim smehom nekaj rekel poleg sebe sedečemu suhemu dolginu ^adsvečeniku Rihbaldu, čegar.rumeno lice seje še grše zgubalo, ko'je strupeno po strani pogledal Metoda. Menili Grunz o je svoj prepasnik na kuti potegnil više nad ledja pa patru Agilulfu nekaj kritike o Metodu na pol glasa povčdal,
da se je ta začel smijati; tudi Metodove učence je porogljivo gledal. Pasavski biskup Engel mar je še bolj zmanjšal male svoje svinjske oči, da bi si ogledal tega človeka, ki se je drznil v njegovo metropolijo nekovo slovensko liturgijo nositi, a škof Altfrid je svoj že itak dolg vrat še podaljšal, da je bil dolg kakor štorkljin na strehi.
Metod pogleda sedež svoj. Bila je surova klop, a še ta ne tako velika, da bi bili mogli sedeti vsi, Metod in trije njegovi učenci, ki so bili ž njim: Goräzd. Naum in Klemen, poslednja dva duhovnika.
„Mi moramo stati, vidimo tem bolje gospodom z oči v oči," reče Metod.
Ponosen si ogleda potem stoje ves krog svojih sodcev in zijajočo druhal zadaj, s pogledom moževskim, kraljevskim in vendar ne žaljivim.
Naposled obtiči Metodov pogled na jedni strani. Tam tik za prestolom kraljevskega sina Karlmana, blizu Hinkmara škofa Laonskega, stal je mlad junak, visokorast, širocega lica, silnopleč in iskrega pogleda, odet v kratek z zlatom in srebrom vezen in z drago kožo pod-meten kožuh, ob boku dolg težek meč. Oči njegove so bile v Metoda uprte, in oba moža sta se nekaj hipov gledala pozorno drug druzega.
„To je Svetopolk?" vpraša Metod svojega presbiterja in učenca Nauma.
„Je!" odgovori Naum nejevoljen.
„Lepa človeška postava, carja vredna," reče Metod in občuduj^ gleda velikanskega krasnega črnobradega slovenskega kneza Svetopolka, tako, da se ta morebiti omamljen od pogleda Metodovega na stran pri-pogne in svojega tovariša nekaj vpraša.
„Kaj nam pomaga njega lepota in moč, ako ga vidimo stoječega v vrstah sovražnikov, glej lu reče tiho drugi učenec Klemen.
„Govoriti je treba ž njim; ta mora biti i po duši naš mož, kakor je naš po rodu," reče Metod kakor sam za sebe.
„Mene pa drugo skrbi, oče moj," reče Naum. „Tu notri znam, kakö smo prišli, a ne znam kam in kako pojdemo ven; poglej, pisano nas gledajo vsi in zlobni ljudje so, med katere smo prišli."
In Klemen pristavi:
„Res, tako je. Malo nas je, ali če rečeš, hočemo mi trije vstati in povedati tem Nemcem, kdo so oni, a kdo si ti. Oni ne vedo, da si metropit panonski, naslednik apostolskega učenca sv. Andronika tudi od rimskega papeža blagoslovljen."
„Tiho, deca moja! Ne naglite se, pustite govor meni, nič se nam ne more zgoditi, z nami je Bog," reče Metod.
„Preti li nam kaka opasnost?" tilio vpraša Gorazd skrivaj Nauma, ki ni še prav razumel položenja, a take sijajne družbe in take^ cerkve še tudi nikdar videl ni ter je bil ves zmocen.
„Je opasnost, dečko," odgovori Naum tiho. In Gorazdu zaiskre oči, pak se primakne bliže, prav blizu ljubljenega svojega učitelja Metoda, ne da bi iskal pomoči pri njem, nego da bi se boril, da bi življenje dal za svetega svojega učitelja, če mu bode kdo kaj zalega hotel.
V tem hipu nastane ropotanje. Vsi sedeči so bili vstali, ker je prišel v cerkev kraljevič Karlman, sijajno vojniški opravljen, šel je naravnost do Adalvina, pozdravil ga, obrnil se po zboru in potlej sedel poleg solnograškega škofa na prestol, za sebe pripravljen. Kot vojnik je Karlman lepe, krepke ljudi vselej rad gledal. Zato mu je tudi telesno odlična, vzvišena oseba Metodova precej ugajala in prvo, kar je poleg sebe sedečemu solnograškemu škofu Adalvinu rekel, bilo je: „Nenavaden mož!"
Adalvin ne bi bil rad videl, da bi bil prvi dobri vtis o Metodu ostal predsedujočemu kraljevskemu sinu; zato je takoj s cerkveno slovesnim glasom odgovoril:
„Tudi peklenski vrag se časih v lepo vnanjost obleče, da lože ljudi vara in v greh in krivo vero vabi, kakor jih vara in pohujšuje po Panoniji tudi ta grški človek, ne da bi si rajši obesil malinski kamen na vrat in se potopil v globočino morja, kakor sv. pismo govori in svetuje takim, ki delajo pohujšanje."
„Tedaj začnite izpraševanje sami, jaz hočem poslušati," reče Karlman.
Adalvin povpraša na levo nekaj arcipresbiterja Rihbalda, potem kake trikrat strupeno pogleda Metoda in vstavši počne govoriti:
„Sveti, učeni, velemožni, prečestiti in presvetli gospodje in možje! Z dovoljenjem naj milosti vej Šega našega kralja, včlikega Ludovika in na visoki ukaz kraljevskega vzvišenega našega gospodarja, ki je tu v naši sredi zavzel prvi sedež, zbrali smo se, gospoda in čestiti bratje v Kristu, da zaslišimo in sodimo človeka Grka, imenovanega Metod, kateri je prišel iz tuje dežele, da tu po našem oblastji in po oblastji sv. Ru-perta pod plaščem kristijanskim kriv nekov nauk širi in naše prave od nas in svete cerkve posvečene duhovnike izriva, naš jezik zatira, bar-barščino v sveto cerkev uvaja ter nepokorščino seje. — Ti, ki se oglašaš na ime Metod in si baje doma nekod iz grškega cesarstva, stopi pred nas, da te slišijo in vidijo vsi učeni, pobožni in modri možje tega čestitljivega zbora."
„Tukaj sem,0 reče Metod mirno, a glasno in stopi nekoliko korakov naprej v sredo, njegovi trije učenci za njim.
„In kdo so ti ljudje s teboj?"
„Moji zvesti tovariši in učenci so v službi Gospodovi; spremljajo me iz prijateljstva in ljubezni; jedna družina smo," reče Metod.
„Tedaj so sokrivci tvoji," vmetne Embriho, Regensburški škof.
„A morate vendar njemu najprvo dokazati, da je on kriv, predno o sokrivcih govorite," oglasi se porogljivo Hin km ar, škof iz Laona, majhen, grbav mož z veliko podolgasto glavo, jako živimi očmi in zvoneči m glasom.
„Klicali smo tudi samo njega, učencev njegovih ne," reče Adalvin in pogleda Karlmana.
„Zaslišite le njega najprej," reče Karlman.
Škof Adalvin ukaže nadsvečeniku Rihbaldu, naj on, kateri kot bivši namestnik njegov med Sloveni iz samovida najbolj pozna Metodovo ravnanje, častnemu zboru razloži zatožbo.
R i h b a 1 d je bil namreč od svojega škofa Adalvina iz Solnograda poslan k slovenskemu knezu Koclju, da tam vodi vso cerkveno upravo. Kakor smo že povedali, bil je ob jednem nalog vsacega nemškega duhovnika med Sloveni nemški vpliv utrjevati ter Slovene za nemško politično gospodstvo pripravljati. Rihbald je vršil z marljivostjo posebno drugi del naloge. Dasi je imel s slovenskim narodom opraviti, ni se hotel ali ne mogel slovenskega jezika naučiti, zatorej je bil glede razširjenja vere in pouka menj marljiv. Zanašaje se na velik vpliv svojega škofa pri nemškem kralji in na moč nemškega kralja, sedel je v kneževini Kocljevi nekaj časa v Salavaru ali Mosaburgi, mestu od kneza Pribine zidanem, ali pa v Ptuji ter franko vsko gospodstvo val in ukazoval. Na ta način si med narodom ni mogel pridobiti ljubezni.
Ko je tedaj prišel Metod in besedo božjo oznanjeval z apostolskim ognjem krščanskega prepričanca in z ljubeznijo vzvišenega ustanovitelja krščanstva govorčč v narodnem jeziku neizprijenemu ljudstvu, predobi! si je namah vsa srca, od kneza do poslednjega slovenskega seljana.
Rihbald, to videč, poskušal je najprej Metoda odpraviti od tod strani s svojo avtoriteto kot pooblaščenec solnograškega škofa, kateri ima vso spodnjo Panonijo pod cerkveno svojo oblastjo, torej brez njegovega, Rihbaldovega, ali škofovega dovoljenja tu nihče učiti in sveta opravila opravljati ne sme. Metod se za ta ugovor ni brigal, a prizival se je na višjo oblast, na Rim. In ko je leta 869. na željo Kocljevo, kateri bi se bil rad iznebil sitneža Nemca Rihbalda in njegovega škofa,. papež
Hadrijan posvetil Metoda za nadškofa Panonije, mogel je Metod kot vrhovni pastir in cerkveni poglavar teh krajev Rihbalda celo pred se zvati in mu ukazati, da odslej je njemu pokorščino dolžan in mora delati po nj ego vili navodih, ali pa naj Panonijo zapusti. Najprej je terjal Metod od Nemca, da, če hoče še ostati tu med slovenskim narodom dušni pastir, mora se naučiti narodnega jezika in upotrebljevati ga.
Ko je Nemec Rihbald to terjanje čul, penil se je od jeze. Da bi njemu kdo drug ukazoval negoli Nemec? Da bi se on učil barbarskega jezika slovenskega? Da bi ga on rabil pri službi božji? To se mu je zdelo nesramno. Ali videč, da je knez Kocelj z Metodom, da je ves narod z Metodom, on pa da ima le sila malo duhovnikov svoje narodnosti za sebe, zapusti Ribbald Kocljevo deželo in iz Ptuja otide v Sol-grad nazaj, maščevanje prisezajoč. Tu popiše svojemu škofu Adalvinu krivice, ki jih je baje storil Metod njemu in s tem škofu, vsemu nemškemu duhovenstvu in nemškemu kralju. Adalvin se razljuti sam, podpihuje pismeno druge nemške škofe, pritožuje se pri kralji, terja v Rimu in pri dvoru zadoščenja in povrnitve cerkvene oblasti; ki se mu jemlje s takim postopanjem „tega Grka" in Rima.
To delovanje ali rovanje Rihbaldovo in Adalvinovo je imelo vspeh. Kralj je pisal Koclju in mu žugal; ob jednem je ukazal shod v Solno-gradu, ki naj pozove „Grka" na odgovarjanje.
Rihbald je imel tedaj zdaj svojega sovraženega protivnika, kateremu je moral prostorišče svoje delavnosti pustiti, pred katerim je moral ubeg-niti, imel ga je tu pred srboj in imel je radost, da ga je smel sam tožiti v navzočnosti samega kraljevega sina in v pričo prvih glav nemškega cerkvenega dostojanstveništva.
Rihbaldova široka usta z veliko prehlapno zgornjo ustnico so se dvakrat zastonj odprla in zaprla, predno je izpregovoril; rumeno lice se je nekaj zatemnilo, roke so, od razburjenosti tresoče se, prebirale v pergamentih in knjigah pred njim na visocem stolu ležečih, predno je začel svoj govor zoper Metoda. Potem pak je udaril v ves glas; govoril od kraja bolj tiho, a zmerom burneje; iz dolgega njegovega govora se je videlo, da se je mož na besedno borbo dobro pripravljal in da ga v nji vzpodbuja neizmerno sovraštvo do protivnika in da ga vlada samo jedna želja, uničiti tega protivnika.
Začel je svoj tožni govor daleč zadaj s povestnico solnograške škofije. Risal je, kako je že sv. Rupert, ustanovitelj njen, delavnost svojo raztegnil čez Panonijo in le-te kraje pridobil krščanski cerkvi in šolnograški škofiji. Škofovski stol sv. Ruperta da je potem i na dalje skozi petinsedemdeset let pod vsemi nasledniki na škofov-
14*
skem stolu, katerih slavna imena so: Arno, Adalram, Ljutpram in zdaj vladajoči prezaslužni epiškop za one slovenske kraje, tu v zboru na-vzočni Adalvin. Za razširjenje krščanstva med Sloveni do Drave ima, razkladal je Rihbald, vso zaslugo le solnograška stolica. Le ona je tja pošiljala duhovnih, zidala in posvečevala cerkve, med temi slavno cerkev nad kostmi mučenika sv. Adrijana v Mosaburgi Janezu Krstni k u na čast, ne govoreč o najnovejših cerkvah, katere je že Adalvin posvetil v Dudlebih. In zdaj, nadaljeval je Rihbald tožbo svojo, prišel je tu v naš vinögrad, tuj grški človek, brez prav in pravic in uči besedo božjo po svoje in nevprašavši pravega metropol ita solnograškega škofa. Neko v Grk, Metod po imeni, ta, ki stoji tu pred vami, predrznil se je vse naše pravice z nogami teptati in sosednje slovensko ljudstvo proti nam nahujskati, da božje službe, katero smo mi opravljali v jedino pravem cerkvenem t. j. latinskem jeziku, niti ni obiskavalo več, temveč da se je nam rogalo in posmehovalo. Kajti, da je mera nesramnosti tega tujega človeka, ki se imenuje Metod in stoji tu pred nami, do vrha bila polna, drznil se je uvesti barbarski jezik slovenski v vse obrede krščanske naše cerkve in iz hramov božjih smo se pred njim morali mi, pravi svečeniki umakniti in tacim pritepinom prepustiti svete prostore v zlorabo svete liturgije. Ne le, da je učil ljud. ki ničesa ne ume, negoli svoj surovi jezik, izpozabil se je tako, da je celö tajnosti daritve sv. maše in vse duhovenske molitve pri božji službi slovenski- opravljal, vse obrede samo v barbarskem jeziku sosednjega nam — a sovražnega naroda slovenskega, a ne v latinskem, katerega je cerkev kot svoj občni jezik sprejela, ker je kot svetovni jedini vreden, da se tako vzvišene reči v njem vrše, kakor je krščanska cerkvena služba božja. S tem, da je uvajal nerazumljivi in barbarski slovenski jezik, pokrival je po jedni strani pred veščimi duhovniki, ki bi ga bili mogli slišati, svoje zmote in krivosti svojega verskega učenja, po drugi strani pa je sejal med slovenskim neumnim ljudom nezaupnost in sovražnost do dosedanjih učiteljev iz germanskih krajev, kakor je Solnograd in nemško-frankovska zemlja. Sovraštvo do nas se je med Sloveni tako močno kazalo, rekel je Rihbald, da je bilo že naše življenje opasno ostati še dalje tam; pobegniti smo morali, in oni, ki je nas, poklicane svečenike sv. cerkve in nasledovalce sv. Ruperta, prognal iz vinograda Gospodovega in cerkvenega oblastja solnograške škofije, tisti človek je tu pred vami, Metod po imeni, Grk po rodu, tujec iz daljne neprijateljsko dežele. Učeni, modri, čestiti, visoki cerkveni in svetni knezi, ki so tii zbrani, naj ga sodijo in obsodijo.
Rihbald tako izgovori in sčde. Metod, kateri je ves čas stoje mirno poslušal dolgi latinski govor ljutega svojega tožitelja, prestopi še korak bliže in hoče takoj pričeti svoj zagovor.
Ali vzdignil se je bil že škof Pasavski, Engel mar, pomolil svoj veliki trebuh še bolj pred se, zamežikal z malimi svinjskimi očmi in izpregovoril: „Jaz morem čestitljivi in zbrani gospodi vse besede potrditi, katere je naš vredni brat v Kristu, učeni Rihbald, govoril o zlobnih grehih, o krivem nauku, o veliki sovražnosti in smeli prisiljivosti tega grškega človeka. Vi znate, da zgorenja Panonija spada v moje cerkveno ozemlje, pod Pasavsko ter da od časa slavnega mojega prednika sv. škofa Reginhera, po njegovi pogodbi z Adalramom, solnograškim, loči reka Raba moje in našega predsednika cerkveno oblastje v Pano-niji, zgorenji in dolenji. Predno je ta grški človek, ki ga imenujete Metod, zdražbo delat prišel, predno ni še slovenskega naroda zoper nas razburjal v oblastji Adalvinovem ob Dravi, počenjal je isto igranje skozi več let v mojih zemljah v gorenji Panoniji pri zloglasnem knezu Ra-stislavu, kateri ga je hujskal na nas in na vse, kar od Nemcev prihaja, za kar ga je, kakor čujem, že naša krepka roka zadela, kakor naj zadene vse naše protivnike. Bog nam je tudi tega Metoda poslal v ostro sodbo, in greh bi bilo od nas, ko bi ga zopet kar izpustili, da barbarske Slovene hujska na nas in krivoverstvo širi zoper nas."
Metod na te besede nekoliko probledf. Ko bi prej ne bil še vedel, kam je prišel, čul je zdaj. Tu so bili ljuti, nepošteni, načelni, osebni protivniki. Tukaj je bilo z razlogi malo opraviti, težko pregovarjati ali prepričavati.
„Na grmado ž njim!" zavpije mlad menih in kakor na ukaz zagrmi v zboru skoraj občni klic: „Na grmado
Svetopolk je dozdaj sedel zadaj za Karlmanom. Slišavši klic, ni ga razumel, ker je znal premalo latinski. Zato je vprašal svojega pobratima, suhega Zemižizna, kaj to pomenja.
„Meni se zdi, da se svetcu ne bode dobro godilo."
„Kaj mu hočejo?" vpraša Svetopolk in močne svoje obrvi zvleče
jezno.
„Stoj, da slišimo, ni še vse pri kraji, a vsega niti jaz ne razumem. Kaže se, da mu sovraštvo na uho pojö. Poslušajmo, kaj on poreče," odgovori Zemižizen mali.
„Cujmo Grka, zagovarjati se ima pravico," vpije grbavi Hinkmar, škof Laonski in Karlmanov družnik. „Brez zagovora ga ne morete soditi."
„S takimi pričami!" oglasi se nekdo.
„Ni judje Krista niso sodili brez zaslišanja," oglasi se Valpert, patrijarh Akvilejski.
„Ta tudi z Grki vleče, to vemo," primetne menih, kazaje Valperta.
„Jaz le z istino," odvrne Akvilejski odločno.
„Čujmo, kaj Metod odgovori na tožbo,K razsodi Karlman in vse umolkne na besedo kraljevičevo.
Nekaj hipov nastane tišina. Vse oči se obrnejo v Metoda, na sredi stoječega.
Potem pa Metod začne zagovor svoj.
(Dalje prihodnjič.)
Iz domače zgodovine.
Piše Ivan Vrhovec.
IV.
Dež&lna hramba in orna vojska.l) pplp|iIo je leta 1808.
tgjjlfS Že dvakrat se je do takrat razlegal po Ljubljani žvenket Sllaiiäfl francoskega orožja. Že dvakrat so bežali Ljubljančani pred francoskimi četami iz mesta. Požunski mir sklenivši (1. 1805.) ponižal je Napoleon Avstrijo tako, kakor je doslej še ni noben sovražnik, tudi Turek ne. Vsa Evropa je ležala pred Napoleonom na kolenih, celö mogočna Rusija je pritegnila na njegovo stran. Strah pred francoskimi bajoneti je prevzel vso Evropo.
Le v Avstriji se je preudarjalo tačas noč in dan, kako ugonobiti tega neustrahovanega silovitneža. Cesar Franc II. in njegova slavna habsburška rodovina je poznala udanost, izborno udanost svojih podanikov, ki ni genila nI jedenkrat, odkar je prisegla Avstriji zvestobo. Če pristoja v istini onemu, komur raste pogum z nevarnostimi in zadregami, slavno ime junaka, zaslužita ga pač cesar Franc I. in nadvojvoda Ivan.
Nadvojvoda Ivan je sklenil, zanašaje se na udanost avstrijskih podanikov, sklicati vse moške od 18-45. leta pod orožje ter jih pripraviti za boj proti zmagovalnemu cesarju francoskemu. Vsakdo, ki je mogel nositi orožje in kogar ni že sicer poklicala vojaška dolžno st na
Tega članka tikajoči se akti se nahajajo v fascikulu štev. 90. ljubljanskega mestnega arhiva.
bojišče, zastavil naj bi življenje za čast presvetle cesarosti in za otetbo domovine.
To občno oboroženje se je zvalo „deželna bramba".
Dn4 8. junija 1. 1808., torej sredi najlepšega mirü, izdal se je patent za njeno osnovanje. Vsi moški, ki so le mogli nositi orožje, poklicali so se v boj proti Napoleonu. Izvzeti so bili in oproščeni od deželne brambe seveda vsi, ki jih vojaška dolžnost tudi sicer ni dosezala, namreč duhovščina, plemenitaži, uradniki, dostojanstveniki, umetniki, meščani, trgovci, obrtniki in kmetje, ki so imeli vsaj pol „grunta" (kmetije).
Na prvi pogled bi se človeku zdelo, da so bili torej oproščeni skoraj vsi. Kdo naj bi potem služil za brambovca? A razven navedenih stanov, bilo jih je še mnogo, ki jih je vezala brambovska dolžnost, po mestih vsi nemeščani, rokodelski in trgovski pomočniki, dninarji, hlapci itd., po kmetih pa vsi, ki niso bili posestniki vsaj pol kmetije.
Brambovcev je bilo torej lehko nabrati veliko število.
Sicer pa sta pričakovala nadvojvoda Ivan in cesar Franc največ podpore od navdušenja svojih podložnikov. S samimi prostovoljci sta menila sklicati velikansko vojsko dežčlnih brambovcev na noge. Posamezne avstrijske dežele so bile razdeljene po okrožjih. Pričakovalo se je, da se bo dalo v vsakem okrožji nabrati po jednega ali dva bataljona od 800 - 1200 mož. Vsak bataljon bi imel spadati v 4 do 6 kompanij, vsaka s svojim stotnikom na čelu. Kompanije bi se sestavljale iz štirih ali šestih vlakov. Vlaki bi razpadali v korporalščine; vsaka fara ali občina imela bi jedno.
Brambovci bi se morali po načrtu nadvojvode Ivana vaditi v orožji, a menil jim je te vaje, kolikor moči olajšati. Pušek pri objavi brambovskega patenta država še ni imela, vendar pak je obljubila, da jih bo kmalu preskrbela, le torbice za strelivo si bodo morali preskrbeti brambovci sami in sicer toliko, da se bo dalo v njih shraniti vsaj po 30—40 patron.
Podčastniki in dosluženi vojaki, dejalo se je v patentu, bodo smeli nositi sablje in palice, katere si bodo pak morali ali sami ali pa njihova gosposka omisliti. Častniki vojaškega stanu bodo nosili svojo vojaško opravo, moštvo pa navadno obleko in kot odliko kokarde, različne po barvah posameznih dežel.
Da bi se moštvu, kolikor bi se le dalo, olajšale vaje, nameraval je nadvojvoda, naj se bodo brambovci vadili vsako nedeljo in vsak praznik po jedno ali dve uri in sicer po službi božji v vsaki fari ali občini posebej; le tam, kjer bi dve ali tri fare ne bile daleč druga od
druge, kazalo bo, vaditi se skupno, torej po več kor p oral« čin na jeden pot. Vsaj vsak mesec po jedenkrat pa bi se morale sniti vse k jednemu vlaku spadajoče fare in se vaditi skupno, a delj ko tri ure daleč bi se ne smelo nobenega moža siliti, da pride k vajam, ki naj se takoj priönö, še predno se dajo brambovcem puške. Ko pak se bode za te poskrbelo, poučevali se bodo brambovci tudi v nabijanji pušek in v streljanji. Štirikrat bo moral vsak brambovec v tarčo ustreliti, sicer se bodo pa dovolile tudi prostovoljne vaje pod nadzorstvom okrožnega glavarja (Kreishauptmann), kateremu se bo naložila vsa skrb za bataljon njegovega okraja. On bode tudi voditelj njegov, ko bi se prikazal sovražnik na meji. Takrat bodo brambovci prisegli pod svojimi zastavami in se oddali zatem poveljništvu kacega generala. Tak je bil v včlicih potezah načrt nadvojvode Ivana, ki se je obračal najprej do prostovoljcev Ljudstvo naj bi se vspodbujalo, da se samö oglasi, potem šele naj bi se v brambovce poklicali tudi drugi.J)
Nadvojvoda Ivan je prepotoval sam vse dežele, da bi se bram-bovstvo tem hitreje osnovalo. Dne 1. julija 1. 1808. je prišel v Ljubljano, kjer se je udeležil slovesnega streljanja, prirejenega njemu na čast ter tudi sam jedenkrat ustrelil. Dne 4. julija se je pričelo nabiranje. Po deželi se je zanimal ljud povsod za novi brambovski zavod z velikim navdušenjem. Pri žrebanji v Železnikih so dejali rudokopi komisiji, naj listke le sapi da odnesti. „Nobeno žrebanje naj- ne bo določevalo o nas, mi vsi hočemo prostovoljno služiti ljubljenemu svojemu cesarju." Ravno tako so storili Idričanje. Na Dolenjskem seje odlikoval Frančišek Langer. Najstarejši stotnik novomeškega bataljona je prevzel njegovo poveljništvo. Dnč 16. julija 1. 1808. je primarširalo iz postojin-skega okrožja 372 prostovoljcev z godbo v Ljubljano; bili so prvi. Dne 31. julija je bilo prvo rezervno vojaško krdelo gotovo in je praznovalo ta dogodek s slovesno vojaško mašo. Obilo prostovoljcev so morali zavrniti, ker je bilo število že dopolnjeno.
Pričele so se vaje. Postojinčani so jih dovršili prvi ter se vrnili dnö 13. avgusta domöv.2)
Take navdušenosti v Ljubljani ni bilo zaznati. Poziv za prostovoljno oglašanje se je razglasil dne 1. julija 1. 1808., a zastonj so čakali prostovoljcev; nikogar ni bilo, naborna komisija jih je čakala zastonj. Da ustreže željam svoje višje gosposke in osvedoči patrijotično svoje navdušenje, sklical je magistrat meščanski odbor, predstojnike rokodel-kih zadrug in četrtnike. (Ti so bili neki podžupani mestnih delov).
*) Fasc. 90.
a; Dimitz, Gesch. v. Krain, IV. p. 266 in 267.
Le-tem se je zabičilo, naj svetujejo in prigovarjajo v krogih svojih, da se za brambovce sposobni oglasijo prostovoljno. To je imelo vsaj nekoliko vspeha, a število prostovoljcev je bilo vendar le majhno, vseh skupaj le 43, in sicer 31 uradnikov in 12 meščanov. Oglasilo se je n. pr. pet plemičev, med njimi baron Taufferer in Schweiger, in grof Turjaški. Najmlajši prostovoljec je bil star 19, najstarejši, neki umi-rovljeni profos pa 72 let. Mimo druzih uradnikov nahajamo tudi necega triindvajsetietnega profesorja Ivana Zupančiča in slikarja Schaffenratha.
Ni se Čuditi, da je o tako burnem času le malo koga mikala vojaška suknja. Ljudstva se je lotil grozen strah, zlasti odkar se je zvčdelo, da bodo morali tudi ljubljanski brambovci, ki so menili, da so le za obrambo mesta namenjeni in se jim je v početku to tudi zatrdilo, iti, če bo treba, takisto na vojsko proti sovražniku.
V	gorenjskem okrožji niso od prostovoljnega oglašanja nič več dosti pričakovali. Dne 19. julija 1800. leta so se sešli v Ljubljani zastopniki 22 „opisovalnih ali kantonskih gosposk",') in sicer iz Bele Peči, Bleda, Radovljice, Brda pri Kranji, Kranja, Tržiča, Smlednika, Loke, Križa, Kamnika, Mekinj, Tuhinja (Tuffstein), Brda pri Podpeči, Ponoviča, zastopniki ljubljanskega magistrata, ljubljanske komende, ljubljanske palacije, Fužin (Kaltenbrunn), Iga, Dola, Goričan in Krurn-berka. Namen tega shoda je bil, posvetovati se o tem, kako bi se mogel izvesti patent z dne 8. junija 1808. leta. Sklenilo se je, da popiše vsaka teh gosposk vse v svojem okraji po 18—45 let stare moške. Zastopniki naj, prišedši domov, vspodbujajo ljudi, da se oglasijo prostovoljno. Ker je bilo vsaki gosposki število brambovce v, ki jih ima sklicati na noge, natanko določeno, moral se je nedostatek izžrebati. V ta namen se je osnovala posebna komisija, ki je hodila od fare do fare. Imena onih, ki se niso hoteli prostovoljno oglasiti, napisala je na listke ter jih vrgla v vrč, iz katerega jih je jemal kak otrok. Ob jednem je določevala ta komisija tudi kraj in čas za vojaške brambovce.
V	Ljubljani so se prostovoljci oglašali na treh krajih in sicer 1. pri okrožnem uradu: plemenitaži, uradniki, dostojanstveniki in trgovci; 2. pri magistratu: meščanje, trgovci in obrtniki; 3. pri svojih ravnateljih pa dijaki. Dne 10. januarija L 1809. poročal je magistrat, da ima ljubljanski brambovski bataljon tri kompanije; pri prvi in drugi so bili skoraj sami dijaki, pri tretji pak rokodelski pomočniki in inozemci. Strah pred vojaščino tudi pozneje ni pojenjal.
') Tako se imenujejo v aktih „Werbbezirke".
V	ljubljanskem okrožji, katero je moralo preskrbeti za svoja dva bataljona 1499 brambovcev, oglasilo se je tekom leta 1808. samo 581 prostovoljcev, in sicer samo tacih, ki so bili prepričani, da jih ne bodo obdržali; kajti 416 jih je bilo za vojake popolnoma nesposobnih, 53 pak k večjemu porabljivih za notranje posle. Magistrat je bil v veliki zadregi in povprašan, kako bo mogel vzdrževati 3. kompanijo I. bataljona, ne da bi pri tem tipeli prvi dve dijaški kompaniji, dejal je bram-bovski komisiji, da tega ne vč. Skrbelo ga je celo za dijaški kompaniji, če se bosta mogli vzdržati; bržkone je te dve kompaniji osnovala brambovska komisija sama, ne da bi vprašala mestni odbor. Dejal je ta namreč: „Proti kateri previdnosti sta se osnovali te dve kompaniji, ne vemo povedati, in zarad tega nam tudi ni znano, kako ji bo mogoče vzdržati. Kajti po dovršenih šolah hodijo dijaki vsak na svoj posel s trebuhom za kruhom ali pa odhajajo v višje šole, bodisi učit se medicine in prava ali pak se posvečujejo duhovskemu stanu. Na šolo kako pritiskati pak magistrat nima nobene pravice in bi tega tudi rad ne storil, ker bi trpela pri tem veda. Tretja kompanija pa je sestavljena iz rokodelskih prostovoljcev, pomočnikov, ki so prišli semkaj po nekoliko iz inozemskega ali pa iz družili avstrijskih dežel. Le-ti se bodo podali od tod, ako dobe kje drugje posla. To se jim ne sme braniti, zato se bo tretja kompanija sama razšla. Da bi se pak še sedaj znova prostovoljno oglašali, o tem niti misliti ni.*
V	tretji kompaniji je služilo dne 19. januarija 1809. 1. 20 inozemcev, največ (6) Italijanov, 3 Prusi, 3 Bavarci, 2 Tirolca, 2 iz Manhajma, l iz Badna, 1 iz Majnca, 1 iz Frajburga in jeden Madjar, več mož ta kompanija morebiti celo imela ni.
Ker prostovoljcev, na katere se je najbolj zidalo, ni bilo, morali so ljudi siliti in jih izžrebovati, toda le-tf so izkušali na vsak način oprostiti se vojaščine. To so storili celo mnogi udje dveh kompanij mestne garde. Ker se niso hoteli sami oglasiti, pregledala jih je naborna komisija in jih dne 20. jul. 1. 1808. mnogo za brambovce sposobnih našla. A večina je prosila oproščenja, opiraje se na to, da so meščani, obrtniki in trgovci. V mestnem arhivu se nahaja sila veliko prošenj, oddanih iz tega namena; celo mnogo prostovoljcev, ki so se prehitro oglasili in katerim je bilo pozneje to žal, vložilo je prošnje za opro-ščenje.
Zarad prevelicega ščedenja (kajti skoraj vse teže brambovstva so se naložile zasebnikom) se je sicer izvrstna ideja nadvojvode Ivana popolnoma ponesrečila in s poznejšimi ukazi izkušalo se je še tu in tam kaj rešiti. Leta 1809. se je zaukazalo, naj se vadijo brambovci,
da se jim vojaška dolžnost olajša le po dvakrat v letu in to po 21 dnij. Sredi marcija leta 1809. je imel ljubljanski bataljon 6 kompanij, ki so hodile k vajam v Šiško, Mengeš, Kamnik in Moravče, a pri vsaki je manjkalo vendar po 20 do 30 mož, dasi tudi so pretili onim, ki so izostali, z vojaškimi kaznimi. Največ je ta strah pred vojaštvom zakrivila pač govorica, ki se je trosila med ljudstvom, da bodo vtaknili tudi brambovce v redno vojsko. Gosposka je zaukazala vsacega raznašalca tacih vestij strogo kaznovati, a vse brez vspeha.
Gosposka je poskusila vsako sredstvo, o katerem je le mogla upati, da bi podžgalo navdušenje za sveto reč avstrijske države. Dne 8. marcija 1. 1809. poslala je z Dunaja ljubljanskemu magistratu odtis K o lli novi h pesmij za brambovce ter zahtevala od njega odgovor, kako mu ugajajo in svet, ali naj se jih tiska Še več. Ako mu bodo ugajale, da naj jih preložiti v slovenščino. Magistrat je sicer pesmi pohvalil, kar se tiče prevoda pak dejal, da je nepotreben, ker imajo Slovenci že svoje domače in vrhu tega dosti domoljubov, ki jih radi zlagajo. Bržkone je imel magistrat Vodnikove „pesmi za brambovce" v mislih.
Kakšna je bila oprava teh brambovcev, ne včmo povedati, bržkone pak se je pridržala tista, kakor jo je nasvetoval magistrat. Dne 3. avgusta je predložil namreč slike kmetskih noš na Kranjskem, katere je narisal neki učitelj risarstva, Dorfmeister, in za katere se mu je plačalo 35 gld.; med njimi je bila tudi jedna, ki je predstavljala bram-bovca, kakeršnega si je mislil magistrat. Ker so bili tedanji klobuki kranjskih kmetov previsoki, svetoval jih je magistrat znižati toliko, da bi bilo oglavje le 4l/2" visoko. Kraji naj bi se privlhnili in vrhu glave vkup zvezali, in da bi klobuki gotoveje na glavi ostali, svetoval jih je pod obradkom pritrditi z jermenom. Okoli vratu naj bi brambovci nosili črn kolar. V obče so se oblačili tedanji kmetje v precej dolge rujave suknje. Ker jih je ljudstvo vajsno, dejal je magistrat, bilo bi dobro, da se pridrže, kajti plašč nosi le malokateri, razven kak bogatin. Da bi si pak bili brambovci vsaj nekoliko podobni, kazalo bi našiti na suknje bele gömbe in svetlo-modre, po dva palca visoke ko-larje z modrimi našitki in sprednja konca sukenj nazaj privihniti, da ne bi ljudij težila pri hoji. Kar se tiče kratkih črnih hlač bi bilo tudi najbolje, da se pridržč in nogovice in čevlji naj se ne izpremene.
Take brambovske oprave je obljubil neki trgovec Mulle narediti po 28 goldinarjev.
Ravno o času, ko se je vedno znova popravljal in dopolnoval patent z dne 8. junija 1. 1808., završČalo je že po Avstriji. Dne 8. aprila
1809. se je znova pričela vojska, katero je cesar narodom svojim naznanil s posebnim manifestom, po Kranjskem v italijanskem in slovenskem jeziku.
Ob jednem je privel iz Tirol skoraj neverjeten glas, da so Tirolci pognali ne s puškami in topovi, ampak z vilami, cepci in kosami oholega sovražnika iz dežele. Komaj mesec dnij za tem pokazali naj bi tudi vedno udani Kranjci svoj pogum. Dne 12. majnika 1. 1809. je pozval deželni poglavar grof Brandis Kranjce na „črno vojsko", *) ko so bežale avstrijske armade že z Laškega proti Ljubljani. Oklic njegov (poslovenil ga je bil najbrž Vodnik) glasil se je tako:
„V' IMENU PRESVETLIGA ZESARJA.
Zaftite dela ftarih zhafov, ktire fo Krajnzi inu Gorizhani nekdaj ob vojfknih perloshnoftih inu nadlegah dopolnili, nam dajo upanje, de Krajnzi inu Gorizhani bodo tudi sdaj fvojim ftarim ozhakam podobni. Stari vafhi fo nekdaj eden sa vfe inu vfi sa eniga fe potegnili sa Ze-farja, sa fvoje pravize, proftoft inu sa fvoj dom; inu fo jih vfi gorezhi varvali bres vfiga ftraha. Te njih hvalne dela fo popifane v' ftarih bukvah Barona Valvasorja, inu fo njim prava vezhna zhaft. Savol tiga fe sane-femo, de tudi sdaj fe bodo Krajnzi inu Gorizhani v' nevarnofti, ako bi priti vtegnila, tako obnefli inu vedli, kakor njih ftari ozhaki, inu kakor fo druge frezhne zefarfke semle fturiti she perpravlene, tako, de fe je zlo Sovrashnik nad njih ferzhnoftjo zhudil.
ZHERNA VOJSKA JE SKLENJENA.
Zefarfke krafsie fo dobile raslozhne po vela, kaj inu kako imajo fturiti, de fe nafha velika mifel, to je bramba nafhih semel, dopolni inu Sovrashniku kakor kol mogozhe fhkoda fturi, ako bi vtcgnil na nafho mejo ftopit.
Vfi terdni moshki od 16 do 50 lejt vsainejo v; roke tifto oroshje, k tiro jim je pred rokami, inu na kar farni narbol saupajo.
Se sanefemo, de ne bode nobeniga med nafhimi rojaki, kir bi fe pomifhlal, al framotno fam lebe lubil, fvoje nepotrebno oroshje fkrival, al druge brambine pomozhi satajil, inu perloshnoft dal, de bi mi s? njim delati mogli kakor s? isdajavzam fvoje deshele. V' fili je vfak dolshen poftavlenim oblaftam na tanko pokoren biti, ker ni miflit mogozhe, de bi bramba terdna bila, ako vfi vkup ne dershe inu fvojo mozh vkup ne sklenejo.
') Nekateri pisatelji, katerim ne ugaja noben terminus, ako ni na pol hrovaški. ruski ali staroslovenski, začeli so za „Landsturm* pisati „narodno opolčenje." Res, dobra beseda, toda ima to veliko napako, da slovenskemu ušesu ni razumljiva, ker ni domača ampak od drugod „uzmana". Povejte, zakaj bi za „Landsturm* ne bil dober izraz „črna vojska", (Landsturmmann, črnovojnik), katerega je pisal že Vodnik in katerega poznä že ves narod slovenski? Čemu nas begate tedaj s tistim tujim4|„narodnim opolčenjem" ?
Glejmo na svefte inu junafhke Tirolze, pofnemimo sa njimi. Tudi mi zhutimo v: febi ferze inu mozh nafho semlo s5 Tirolzi vred braniti, inu kakor oni v' lubesni proti nafhimu Zefarju veliki biti.
Li famimu Zefarfkimu kralevimu Kraisautmanu je naredba inu vodenje zherne vojfke isrozhena po zeli Krafsii; Kantonam, Komefsiam inu popifavnim gofpofkam pak po njih okrajni; fizer pak nobenimu drugimu: njim bodo na ftrani ftali inu pomagali flushabniki drugih gofpofk.
Deshelna gofpoda, pomlivi fvojga vifokega inu perviga pokliza, bodo sa brambo Krone inu domovine premoshenje inu kri dali, tudi grafhinfki laffcniki inu imenitnifhi gofpodje ne bodo sad oftali, temozh bodo s' Cvetam inu delam pomagali. De pak vajvodam inu njih nameftnikam ne bode nobene hitre pomozlii mankalo, bodo gofpoda, grafhinski laftniki inu imenitnejfhi gofpodje sdaj preži narmanj 200 jesdnih Ordonanzov napravili sa vajvodne povela okoli nofit. Ti Ordonanzi bodo prejemali shivesh sa fe inu sa Konje is zefarfkiga Magazina.
Svefti Kmetje bodo po prejetimu povelju fe sbrali v' kupe inu trume, bodo imeli sa glavarje moshe fvoje vrfte, ktiri fo sauplivi inu fpreumetni, inu bodo v' drushbi s' zefarfkimi foldatmi mejo slafti tam varvali, ker narbol navarnoft shuga.
Na noge tedaj! pofhteni, svefti, inu terdni Kmetje! Zherna vojfka naj bo sraven drugih brambovzov ftrafhno oroshje sa notri derozhiga Sovrashnika pokonzhati.
Zherna vojfka naj sraven nafhe druge svese efterrajfkih ludftvov dofeshe vifoki fvoj namen, naj ohrani Zefarftvo, inu njega veliko fto lejt vkorenineno famofvojnoft. Naj rasdrobi nam od Sovrashnika namenjeni fushni jarem, inu satrenje zefarfkih inu ludfkih praviz.
Inu zhe bomo s' nalhim mozhnim trudam Sovrashno vpčranje nasaj pognali, Sovrashnika ob mozh perpravili, de nam ne bode file inu fhkode delal ne delati mogel, potlej naf bode dobra veft vefelila, de fmo fvojo dolshnoft dopolnili, bomo vshivali s: polno mero lubi mir, miloft nafhiga lubleniga Zefarja, hvaleshnoft nafhih vnukov, inu zel fvejt fe bo nad nam zhudil.
V5 Lublani 12. Majnika 1809.
Joannes Graf inu Gofpod Brandis;
Poglavar deshelni."
A zmešnjava je bila prevelika, da bi bil mogel obdržati še kdo trezno glavo. Dne 15. majnika je pribežal hrovaški ban grof Gyulay v Ljubljano, a že 18. dne majnika moral se umakniti iz nje. Francozi so mu bili že za petami in 20. dnč majnika zaseli tretjič Ljubljano. Tudi deželna bramba je prišla malo v porabo, ker so francoske čete prehitro drle preko Kranjske proti Dunaju. Napoleon je dal že 14. dne majnika vse brambovce razpustiti, dne 9. avgusta pak razdal oster ukaz odpustiti vse brambovce na dom, ako bi se jih morebiti vendar še kje kaka tolpa nahajala. V ta namen se je od vseh kantonskih gosposk zahteval na-
tančen imenik vseh brambovcev, poklicanih k poslednji vaji v Moravčah. Popisala se je tudi vsa njih oprava in sploh vse kar so nabrali in podarili kranjski stanovi za opravo dežčlne brambe.
Dne 11. majnika 1810. leta je bobnal biriČ po Ljubljani, da se bo vse to blago prodajalo 12. in 14. majnika na javni dražbi tistemu, kdor bo dal več zanje.
Hftrovljen hudö ji vek je ml£d, Razdžt je nje nädej pondsni gr&d.
Nikögar nima, da t6ši jo, Ostävili jo prijatelji so.
I möne poslala je v b&li svet., Da ne ogrenel bi žizni mi cvet.
A jaz bi vendar pri nji rad bil, Noči ji zvezdil i dni ji vedril.
Pojasnil bi vnöv Vstal vnöv bi ji
Hrepenenje.
Mildbno ji zrl bi v okö mrtvö, Morda bi vsplamtelo znova žarntf.
Ljubo poljubljal obr&z bi bled, Zacv61 morda vnöv bi, zabivši b6d.
Na prsih bi nežno ji zibal glavö, Utčšil morda bi ji dušo bolnö.
Oh, jaz bi vendar pri nji rad bil, Noči ji zvezdü i dni ji vedril.
morda včk ji ml&d, nädej ponosni gräd.
J. K.

Triolet.
aj k slovesu nežno mi rokö, Poljubim tvoja naj še enkrat lica, Oj, srca mojega krasna kraljica, Podaj k slovesu nežno mi rokö! — Ne glej — če mi obraz rosi solzica, Če mokro, kalno moje je okö, Podil j k slovesu nežno mi rokö, Oj. srca mojega krasni kraljica!
Naj z usten tvojih srčem sladki med In zr&m v globino tvojega očesa, Odprta v nji mi duša z rž nebesa;. Naj z usten tvojih srčem sladki med. Oh. predno konec naju bo slovesa, Ljubezni žarne enkrat še razgret. Naj z usten tvojih srčem sladki med In zr&m v globino tvojega očesa!
A. Pin.
m
CY1YO
Vissärion Grigörjevie Belinsky.
Spisal dr. Fr. J. Celestin. (Dalje.)
ja svät in s pomočjo prijateljev je odpotoval majnika meseca, da se v Šleziji leči, kjer je napisal znamenito pismo Gogolju radi njegovega „Dopisovanja s prijatelji". Ta list nam najbolje kaže društvene nazore Bčlinskega: važen je po energiji čuta, po odkritosrčni, svobodni besedi in po plemenitem obsojanji postoječih društvenih krivic, katerih Gogolj ne vidi ali jih pa celö brani. Zatorej mu očita med drugim tudi to: „Vi niste opazili, da Rusija vidi svoje rešenje ne v misticizmu, ne v pietizmu (vsega tega je polno Gogoljevo »dopisovanje*) nego v vspehih,civilizacije, omike, človečnosti, v probujenji v narodu čuta človeškega dostojanstva, izgubljenega toliko let v blatu in gnoji. Ona potrebuje pravic in zakonov, soglasnih z zdravim zmislom in s pravičnostjo in kolikor je mogoče strogega njihovega izpolnjevanja."
Da se dalje zdravi šel je celö v Pariz ter se je res čutil boljšega. Ko se je pa vrnil v Petrograd in zopet mnogo delal, pokazala se je na novo bolezen. Žalosten je, ali tolaži ga zavest, „da je imel na javno mnenje več vpliva, kakor mnogi iz njegovih res učenih nasprotnikov". Priznava celö sam, da je nekoliko slavjanofil, da ljubi „ruskega človeka0 in veruje v veliko bodočnost Rusije, da pa (ne kakor slav-janofili) ne snuje ničesar na temelji te ljubezni (t. j. Belinskij pač misli tu ljubezen, kolikor je samo instinktivna, ne izvirajoča iz živo sezna-nega kulturnege dela)". Za osvobojenje kmetov se jako zanima. Od literature odločno zahteva, da bi budila razna — posebno društvena in gospodarska vprašanja in tako moralno vplivala na narod. C e ni povest taka, ne priporočajo; ko bi bila še tako umetniška: Čitatelju seje učiti iz povesti, misliti. Zato so mu mnogi očitali utilitarizem. Zanimal se je jako za borbo med kapitalom in delom in sicer z vso gorečnostjo plemenite duše ter je očital slavjanofilom, da so v tem vprašanji in sploh preveč hladni teoretiki. O Rusiji pa pravi, da ima še več dobrih ljudij nego mislijo slavjanofili, da je pa vendar zemlja krajnosti in čudnih nerazumljih izjem. O Gogolj i pravi, da je pisal sam si nezaveden ogromnega društvenega pomena, ki ga ima — kakor pravi-genij.
L. 1848. se je slabo začelo za Belinskega: bolehal je vedno bolj, četudi je delal. Napisal jo pregled ruske literature za 1847. 1. ter ne-
koliko bibliografičnih razprav in recenzij: s tem se je končalo njegovo literarno delovanje (zadnje razprave je narekoval, ker jih od slabosti pisati ni mogel). V prijateljskem (tudi narekovanem) pismu se razgreva cel6 za „buržuazijo" misleč, da se notranje razvitje Rusije ne bo prej začelo, dokler se rusko plemstvo ne izpremenl v „buržuazijo", a slav-janofilom očita, da so „najbolji iz njih izrezali pojme svoje iz socija-listov". Vidi se, da teh svojih nasprotnikov ni mogel dovolj mirno soditi in da je bil krivičen proti njim.
Bil si je v svesti nevarnosti svoje bolezni in vrhu tega se je čutil osamljenega, skoraj pod policijskim nadzorom. Vse okoli njega je bilo tiho (bilo je 1848. 1.!). Že davno so ga sovražili „stari avtoriteti", sploh vse velike in male znamenitosti, katerim se Bdlinskij ni hlinil, sovražili ga jedino, ker je bil večji nego oni: očitali so mu, da ničesar in nikogar ne spoštuje, da je pravi „karbonarij" — vlade ne priznava. Vse te ljubeznivosti so se sipale nanj že od 1. 1836. (najhuje ga je sovražila „Severnaja Pčela" in „Moskvitjanin"). Od 1. 1847. bilo je vse to posebno hudo, ker se je vlada bala vstaje ter je cenzura strašno gospodarila: posebno so pazili na Belinskega.
Da, godilo se mu je kakor se je mnogim pred njim in se bode mnogim za njim. Bil jim je predober, preplemenit, preveč jih je v oči bola njegova velikost, preveč se vzbujala zavidnost in plitvo, suho sovraštvo samo zato, ker je bil boljši kakor oni/ ker se ni uklanjal in prilizoval ničlam in vsi ti strašno samoljubi, sebični četi umišljenih genijev — pesnikov in učenjakov, katerih je povsod preveč in ki v genijalnost svoji vidijo samö sebe, pusto svojo neči-mernost ali golo — sebičnost. Takih nasprotnikov je imel Belinskij mnogo; oni so mu grenili življenje, sovražili ga, ker ni bil pri-tlikovec — kakor oni. Ali Belinskij je bil junak, mož na svojem mestu: ni se jih bal nikoli, časih jih naravnost preziral, vedno pa navdušeno, goreče boril se za ideal svoj, za človeško srečo in državljansko dostojanstvo, dokler ga ni rešila 26. dne majnika 1848. 1. — smrt. —
Pred smrtjo je radi policije mnogo — sežgal. Časniki so suho in kratko javili, da Belinskega ni več: drugače niso smeli. Celö njegovo ime se potem dolgo javno ni imenovalo - do 1 1856. Pokopan je v Petrogradu na Volkovskem pokopališči, in sedaj po želji svoji počiva poleg njega njegov goreči čestilec, verni prijatelj in hvaležni učenec — J. S. Turgenev. —
*
* #
Tako se je umeknil plitvosti, nečimernosti in sebičnosti plemenit človek, včlik buditelj in učitelj. Ni bil sicer učenjak, ali moč prepri-
čanja delovala je na občinstvo bolj ko strogo učene razprave tedanjih učenjakov. Bil je iskren proti drugim in — sebi, kar je ravno podlaga vsakemu resničnemu značaju, pogoj vsake zanesljivosti, brez katere ni značajnosti proti posameznim niti proti narodu ali domovini. Bil je realist, težil je za tem, da se ideal oživi, vnese v sedanjost, v nji uresničuje, t.j. težil je za jedino resničnim, jedino mogočim napredkom. Položil je v svojih razpravah temelj ruske literarne zgodovine XVIII. st, prvi dal ruski literaturni povesti v obče zares zgodovinski značaj zistematičnega razvitja: njemu povest literature ni več gol popis del in pisateljev s tako (tudi pri nas) navadnim refrenom: „To je lepo" ali „To pa ni lepo". V svoji kritiki in estetični literarni zgodovini sezal je časih na široko in se premalo oziral na faktično stran: označeval je bolj bitnost. Zato ga novejši literarni zgodovinarji niso morali mnogo dopolnjevati ali popravljati glede estetične sodbe, pač pa so pisali literarno zgodovino z bolj širokega gledišča t. j. zgodovino ne samö umetniške (tako imenovane lepe), ampak vsake (tudi učene) literature: tako postaje povest omike, društvenega življenja, navad itd., prava kulturna zgodovina. Take Belinskij deloma še ni mogel pisati, ker ni imel potrebnega gradiva in ga tudi ni mogel dobiti: bilo je večkrat v rokah nasprotnikov, ki so ga sovražili, ker je mnogim pisateljem s kritiko svojo odvzel nezasluženo znamenitost. Ko je pa po krimski vojski vse začelo svobodneje dihati, zasvetila se je na novo slava Belinskega in časi tako, da niso videli pri njem nobene slabosti. Sedaj pač jasno vidimo, da ni bil nepogrešljiv, ker — ni mogel biti.
Vse svoje življenje bil je strasten, globok, pa vedno resničen. Vse njegovo razvitje je logično in jako poučno, ker se v glavnem v njem zrcali razvitje vsega ruskega društva: Najprej v romantičnem idealizmu išče osebne popolnosti in sreče, potem se slepo pokorava (Hegelovi) „resničnosti", pa ne dolgo, ker živo srce in zdrav, svetel um ga vodi do ideje društvenosti. Zanjo se bori, nje išče v literaturi, nji je zvest do smrti t. j. veren je ideji človeške dostojnosti in moralne resničnosti, s katero slabosti in zmote vidi najprej pri sebi — četudi so to odkritosrčnost nasprotniki zlorabili. Ostal je iskren, pošten, nesebičen v teški borbi življenja in pridobival si ravno s tem (kar služi na čast ruskemu občinstvu) velik vpliv in sicer tem večji, čim bolj je njegova kritika prehajala od čiste umetnosti do društvenosti in tako do svoje prave višine in zrelosti
Menjal je nazore, ali je sam dejal, da menja le „kopejko na rubelj", strastno težil za svobodo misli in življenja kot pogojem zdra-
16
226	A. K.: Sam.
vega napredka. Časih mi; je manjkalo obširne učenosti na pr. zgodovinske ali filozofske: pa tu je genijalno ugibal glavne točke in iz njih z mi sel razvitja tako, da so doktorji in vseučiliški profesorji in seveda tudi akademiki — daleč za njim zaostajali in se — srdili. Pa saj včmo, da učenost in prava omikanost večkrat nista združeni, da temveč suha učenost najrajša prikriva le neclikanost in duševno neplodnost.
(Konec pride.)
Sam.
Narodna pripovedka iz tolminskih hribov. Zapisal A. K. ila je jesenska noč. V temnem gozdu si je bi! mož nalovil polhov. Ker je bil že lačen, zaneti ogenj, da bi si spekel polhe. Ko jih obrača v tleči žrjaviei, približa se mu hudobec, ki je iskal po gozdu krote. Zlodej nagovori našega polharja: „Kako ti je ime?" — Polhar odgovori: „Pravijo mi: „Sam/ — „Dovoli mi, Sam, da spečem pri tvojem ognji nekoliko krot; kajti zelo sem lačen." — »Tega ti nikakor ne dovoljujem," odgovori polhar; „če hočeš večerjati, zakuri si ogenj sam.K — „Če mi zlepa ne do voliš, do voliš mishuda," zarenčl hudič. — „Pa sprimiva se," odgovori mu jezno polhar, ki zgrabi, kakor bi pihnil, goreče poleno ter udriha ž njim neusmiljeno po glavi in po njega kosmatem lici. Ves osmojen in opečen se je spustil črni hudobec v temni les; rujovel je in tulil ter klical tovariše svoje v pomoč. Kmalu se zbere okoli njega cela tolpa peklenščakov. „Kdo te pa je tako osmo-dd?" vprašajo ga prijatelji. — „Oj, Sam, Sam," tuli opečeni zlodej. „Če si se sam ožgal in osmodil, pa sam trpi; čemu tedaj rujoveš in nas kličeš v pomoč." Reko in otidejo zopet po temnem lesovji, vsak na svojo stran, vsak po opravilu svojem.
Opomnja. Ta pripovedka, katero mi je pravil star Podbrčan, zanimiva je zategadelj, ker ima nekaj sličnosti s Polifemovo. Polifem vpraša Odiseja, kako mu je ime. Zviti Odisej mu odgovori: „Imenujejo me Nikdo" (Ovri;). Prekanjeni Odisej oslepi pijanega Polifema. Jedno-öki tovariši pritekö rujovečemu Polifemu v pomoč ter ga vprašajo, kaj mu je. Polifem tuli: „Nikdo me ubija" (Ojti; as xtsžvsi). „Če ti nikdo ničesa neče, čemu pa tuliš? Proti bolečinam poslanim ti od Jova nimamo leka." To izgovorivši so se vrnili prijatelji Kiklopi zopet domov, vsak v svojo jamo. (čitaj Homerjeve Odiseje IX. spev v. 105. do konca!) Kakor je rešilo tedaj Odiseja izmišljeno ime „Nikdo," tako se je otel naš polhar z napačnim nazivalom „Sam."
Baronica Maruša,
Spisal Alfonz Pirec.
.ruša ni plemenitaško ime in čudno se mi je zdelo, ko mi je prijatelj moj, baron Henry, predstavil pod tem imenom teto svojo. Ko sem se jaz seznanil ž njo, imela je gospodična že kakih osemdeset let, in ne vem povedati, so jo li tako imenovali tudi v njeni mladosti, ali ne. Vprašal sem o tem tudi njenega netjaka, a tudi ta je ni nikdar poznal pod drugim imenom.
Stara je bila baronica in imela je tudi stare navade. Vse njeno stanovanje je bilo starinsko opravljeno in če si jo prišel obiskat, zdelo se ti je, da si postavljen za pol stoletja nazaj v življenje. Petrolejeve luči v njeni hiši nisi videl. V visocih srebernih svečnikih so gorele debele bledorumene voščene sveče in tudi baronica sama s svojimi zastarelimi idejami in v obleki, kakeršna se je nosila v dvajsetih ali tridesetih letih tega stoletja, bila je kakor ostanek iz davno minulih časov.
Baron Henry mi je pravil, da je čul, ka je bila baronica Maruša v svoji mladosti posebno lepa. Zakaj se ni omožila navzlic telesni lepoti in vkljub precejšnjemu premoženju, ni mogel zvčdeti nikdar.
Ko sem jo bil obiskal prvikrat, pogledala me je s svojimi še vedno lepimi očmi tako začudeno. Celö zarudela se je stara gospodična in me vedno gledala. Mislil sem skoraj, da ji pohod moj ni po volji, a vendar sem se ji prikupil kmalu, tako da je skoraj ves čas govorila z menoj in me naposled povabila prav prijazno, naj jo še kedaj ob iščem.
Pozabil sem kmalu tega povabila, ker se mi je zdelo, da je baronica to storila le iz same uljudnosti, misleča, da pač ne bodem nikdar zlorabil njene prijaznosti. Mislil sem si to tembolj, ker mi je nje netjak povedal, da je gospodična jako odljudna. Svojih sorodnikov ni nikdar obiskala, dasiravno se je drugače navzlic starosti svoji še vedno vozila v cerkev in tudi na sprehod.
Nekega dne grem mimo nunske cerkve. Pred durmi stoji velika starinska kočija in začuden obstanem in gledam ta nestvor. Pred kočijo sta uprežena debela stara konja, katera za vajeti drži star kočijaž v čudni livreji. Strmeč še stojim, ko se začne na svojem prostoru gibati poprej v smešni resnosti nepremično sedeči kočijaž. Obrnem se, da bi videl, kaj je temu uzrok. Vidim, da pelje iz cerkve po stopnicah doli proti kočiji sluga staro žensko bitje. Spoznal sem baronico Marušo.
16*
Pozdravim jo in tudi ona me spoznä.
„Dobro jutro, mladi prijatelj moj! — Kako se Vam godi ?" vpraša me ter se ustavi pred menoj.
Poljubim ji roko in pomagam v voz.
Dobro se to zdi starki in.reče mi prijazno:
»Obljubili ste mi, da me obiščete, pa ni Vas blizu. Seveda, mladi svet se ne briga za mč, staro devico!"
Oprostim se, da nisem do danes utegnil in ji zatrdim, da si jo dovolim prav kmalu obiskati.
Odslej sem šel skoraj vsak teden k nji. Prav vesela je vedno mojega pohoda in tudi meni se je prikupila stara baronica. Ali igrava patience ali pa se pogovarjava. Toži mi, da je zdaj svet ves drugačen in slabši, a pripoveduje mi tudi marsikaj zanimivega o časih, ko so Francozi gospodovali na Kranjskem in o poznejšem prevratu, dalje kako je bilo ob kongresu v Ljubljani in tudi iz leta oseminštiridesetega mi rada kaj pov6. Vse, kar mi pravi, videla je, ker je rojena 1797., leta, ali sama ali pa je slišala od svojega očeta, ki je, blizu devetdesetleten mož, umrl pred kakimi tridesetimi leti.
Rad bi bil iz njenega življenja kaj pozvedel, a nikdar ni omenila ničesar, kar bi se tikalo nje same. Le to mi je povedala, da bi bila šla v mladosti svoji rada v samostan, a da ji tega oče ni dovolil. Pa tudi to mi je le omenila, ker mi je rekla, da ima zaradi tega, ker je nekaj časa prebila v samostanu, še danes privilegij, da je pri maši na samostanskem koru.
Vprašal sem jo takrat, zakaj se je hotela svetu odtegniti v samostan; a odgovora nisem dobil in razvidel sem, da o tem ne govori rada.
Navzlic starosti svoji je bila vedno pri zdravi pameti in še celo prepobožna ni bila. Ce sem ji jaz povedal kako svobodomiselnih svojih idej, pokarala me je sicer materinski, a bila vse jedno zmerom prijazna in dobra proti meni.
„Tudi jaz sem bila prej časih lehkomišljena, a čim dlje živim, tem bolj spoznavam previdnost božjo in da je najboljše to, kar Bog stori v neskončni modrosti svoji. Res je," nadaljevala je baronica, da služabniki božji večkrat niso vredni biti njegovi služabniki in da svojo od Boga izročeno moč mnogokrat zlorabijo, a ne glejmo na to, kaj delajo, temveč poslušajmo besedo božjo, samo zaradi tega, ker je božja."
Skoraj leto dnij sem hodil vsak teden po jedenkrat k nji in ako sem katerikrat izostal določen dan, poslala je slugo k meni vprašat, sem li bolan, ali kaj mi je, da ne pridem.
„Hvala Vam lepa, da me obiskujete," rekla mi je potem. „Tako sama in zapuščena sem in Vas sem se tako privadila in Vaših pogovorov v tem kratkem času, kar Vas poznam. Bodite tako dobri in ne izneverite se mi. — Letos sem že toliko stara, kolikor je bil pokojni oče moj, ko je umrl in težko, da bi še dolgo živela." —
Nekega dne me zopet pride iskat stari Jean. Ko ga zagledam, vprašam ga osupel, je li baronica bolna; kajti bil sem šele pred tremi dnevi pri nji.
„Ne, gospod, a vendar me je poslala k Vam z naročilom, da bi jo veselilo, če pridete še danes po kosilu k nji."
Obljubil sem mu in bil sem radovčden, zakaj me kliče stara gospodična.
Baronica je obedovala ob dveh in šel sem k nji ob treh.
Vstopim. Prav prijazno me sprejme, a zdi se mi vendar danes posebno resna.
„Vi ste mlad in gotovo ne verujete na slutnje, a vendar vem, da ne bodete meni starki zamerili tega. Rada bi Vas še pred smrtjo videla in Vam dala za Vašo prijaznost, ki ste mi jo skazovali s tem, da ste me na moje stare dni tako radovoljno obiskovali in mi delali druščino v samoti moji. Vzemite od mene ta-le prstan. Dajem Vam ga osebno, da sem lehko prepričana, da ga dobite. Vse imetje svoje zapuščam sorodnikom svojim. Ta prstan pa bodi Vaš. Vzemite ga v spomin na mene, kakor je bil tudi za mč spomin na najsrečnejši čas življenja mojega."
Nateknila mi je na prst drag briljanten prstan. Zahvalil sem se ji za dragoceni dar.
„To je bil moj zaročni prstan in povem naj Vam tudi svojo in njegovo zgodovino," nadaljevala je baronica po kratkem molku.
„Za kongresa 1. 1821. so bili slavnostni dnevi v Ljubljani. Do onega časa sem živela na kmetih s svojo guvernanto in le redkokrat sem prišla z očetovega grada v mesto. Matere svoje nisem nikdar poznala. Moje življenje je veljalo njeno. Oče moj je bil visok uradnik v cesarski službi, živel je večinoma na Dunaji in videla sem ga komaj vsako poletje ali jeseni, kadar je prišel na svoj grad na Dolenjskem na počitnice."
„Ko so se domenili trije najimenitnejši vladarji Evrope, da se v Ljubljani pomenijo ob evropski politiki, prišel je z avstrijskim cesarjem tudi oče moj v stolno mesto Kranjske. Na povelje očeta svojega sem morala tudi jaz v mesto priti. Vozne ceste so bile še takrat jako slabe. S Kriškega grada v Ljubljano sem se vozila z guvernanto in malim
spremstvom dolge tri dni. Po dolenjski cesti je prišla naša popolna družba v mesto. Ravno ko smo dospeli v Ljubljano, zgodila bi se nam bila skoraj nesreča. Kočijažu so se namreč konji splašili in ni jih mogel ustaviti. Jaz in spremljevalka moja sva bili v velikem strahu in odprla sem ravno voz ter hotela iz njega skočiti, kar nekdo ustavi konje s krepko roko. Ravno sem se hotela svojemu rešitelju zahvaliti, ko ta sam stopi k vozu in me sočutno vpraša, se mi li ni ničesa zgodilo.
„Nenavadno lep mož je bil. Predstavi se mi kot knez Aleksej, adjutant ruskega carja Aleksandra."
„Srčno se mu zahvalim za njegov junaški čin in ga prosim in povabim, naj obišče tudi očeta mojega, da se mu tudi on zahvali, ker je rešil življenje hčere njegove."
„Knez Aleksej je bil zdaj naš vsakdanji gost in kmalu sem čutila za svojega rešitelja v srci več, kakor hvaležnost. Tudi knez se je zaljubil v mene in poprosil očeta za roko mojo. Zaročila sva se in takrat mi je dal ta prstan."
„Prihodnji dan po najini zaročitvi je bil sijajen ples, pri katerem so tudi navzočnost obljubili vsi trije vladarji. Knez Aleksej je bil iz visoke rodovine in o ti priliki sem bila carju Aleksandru nevesta predstavljena."
„Dasiravno je bil car z menoj jako prijazen, zdelo se mi je vendar že takrat, da mu zaročitev kneza Alekseja z menoj nikakor ni po volji."
„Drugo jutro po plesu je prišel Aleksej k meni in mi povedal, da mora na najvišje povelje še danes z važnimi naročili v Peterburg."
„Kako težka nama je bila ločitev! Knez Aleksej me je tolažil, da bodeva le kratek čas ločena. V nekaterih tednih mi je obljubil, da pride pome in da grem potem njegova soproga na Rusko."
„Minuli so sijajni dnevi. Tudi oče moj je odšel na Dunaj in bila sem zopet sama. Minuli so tedni in meseci, minulo je celo leto, kneza Alekseja ni bilo in nobenega porcčila od njega. Oče moj je pozvedaval po njem in zvčdel, da se je na. carsko povelje oženil s knjeginjo Olgo, ki je bila v sorodu s carsko rodovino."
„Bila sem nesrečna. Jokala sem vedno. Oče je bil zaradi mene v velikih skrbeh. Dal me je v samostan, da v samoti pozabim hudo nesrečo. Obolela sem in želela si smrti. Le ljubezniva in skrbna postrežba v samostanu me je rešila smrti, da sem po dolgi hudi bolezni zopet okrevala. Sveti samostanski mir se mi je tako prikupil, da sem sklenila stopiti v samostan."
„Oče je storil na dunajskem dvoru vse, kar se je dalo, da se opere razžalitev, katera se je zgodila rodovini nasi. A zastonj je bil ves trud! Od jeze stopi iz cesarske službe ter pride na Kranjsko. Prosila sem ga, naj mi dovoli, da ostanem vedno v samostanu. Oče je čutil z menoj nesrečo mojo, a vendar mi tega ni hotel dovoliti."
„Kneza Alekseja sem ljubila vedno in prepričana sem, da se je knez le nerad in s teškim srcem udal despotičnemu carskemu povelju. Rekla sem to tudi očetu, a ta mi je zapovedal, da ga moram pozabiti in odslej ni bilo med nama več govora o njem. Se danes vidim v duhu njegovo lepo visoko postavo in njegov krasni moški obraz. Dasiravno bi se bila pozneje lehko večkrat omožila, nisem se hotela. Očetu mojemu sicer to ni bilo prav, a v zakon siliti me vendar ni hotel."
„O knezu Alekseji sem čula pozneje le to, da je poslal imeniten general in pal na bojišči v krimski vojski."
„Z očetom sva živela samotno. Po leti sva prebivala na kmetih, po zimi v mestu. — Postarala sem se in nisem marala za ljudi. Sama ne včm, kako, da se mi je Vaša družba tako prikupila. Skoraj se mi zdite Alekseju nekoliko podobni, dasi je bil on veličastnejši."
Tako nekako mi je povedala o mladostni svoji ljubezni baronica Maruša.
Dva dni pozneje je preminula. Legla je zvečer popolnoma zdrava v posteljo, a zjutraj so starko našli mrtvo.
Videl sem jo na mrtvaškem odru. Srečen smehljaj je igral na njenih ustnicah. Sanjalo se ji je najbrž o njenem Alekseji.
0 poeetkih slovenske krgiževnosti.
✓
V tristoletni spomin smrti Trubarjeve (1586. 1.) spisal Andrej Fekonja.
(Dalje.)
2. Poleg tčh štirih glavnih imamo tudi druge manjše pisatelje slovenske, deloma onim pomagalce, deloma zasebno poslujoče. Ti so:
Peter Pavel Vergerij, bivši modruški in koperski biskup: no preverivši se na nove nauke odšel je 1. 1549. v Wittenberg ter začel prevajati sv. Pismo, a je za ta posel nagovoril Trubarja kot slovenščine zmožnejšega. Vendar je še tudi nadalje sodeloval pri izdavanji slovenskih knjig, kakor kaže njegov podpis na nekaterih n. pr. 1. 1555. v Trubarjevem Katekizmu, v Evangelji sv. Matevža in v oni Molitvi, katero je sicer bil sam spisal italijanski.
Jurij Juričič, duhovnik iz Kranjske, bivši pridigar v Kamniku in v Ljubljani, pomagal je leta 1562. v Tubingi prevajati, tiskati in popravljati slovenske knjige. Poslovenil je tudi 1. 1570. (kakor nam po-veda Mam 1. c.) Spangenbergove Postille drugi del, kateri je bil skupno s prvim po S. Krelji poslovenjenim tiskan v Ljubljani 1. 1578. II. D. 214 1. (v. zgoraj!). — To Spangenbergovo Postilo bil je že 1. 1562. začel tudi Janez Weyxler, vikar v Kostelu, prelagati na slovenski.
Janez Tulščak, katol. duhovnik, potem prot. pridigar v Ljubljani, spisal je: Kerfzhanske leipe molitve sa vfe potreibe inu Stanuve na vsaki dan skusi ceil tiedan, poprei v' bukovskim inu nemshkim iesiki, skusi Jansha Habermanna piffane, sdai pak tudi pervizh v slovenfzhino ftolmazhene skuzi Jansha Tulfzhaka, v' Lublani skusi Jansha Mandelza 1579. 12°. 24 str. 131 1. — Tudi ljubljanski tiskar Janez Man delec bil je nekoliko sam pisatelj.
S sodelovanjem več tovarišev književnih prišla je bila v tem na svetlo tudi knjiga: Ene duhoune Peifni, katere fo fkusi Primosha Truberia vta flavenski yesik iftolmazhene, inu vshe feday k drugimu maly drukanu. Sa leteimi ye tudi en drugi deil kerfzhanskih peifni; v Tibingi 1563. 8° 205 str., izdana osobito po trudu Matije Klomb-nerja, ljubljanskega meščana in tajnika deželnih stanov. Ta knjiga obseza razven šest Trubarjevih pesmij in litanij, ponatisnenih iz njegovega Katekizma od leta 1550. (vid. pri Trubarji b), v drugem delu 60 pesmij, katere so poleg nemških izvirnikov zložili omenjeni J. Juričič, pleme-nitaš Hans Kisel, Luk. Cvekel, več njih po vsi priliki M. Klombner sam, ter Mark. Kumpreht in Jan. Snojlšik. *)
Za Trubarjevo zbirko, večkrat omenjani „Ta celi Catehismus, eni Pfalmi inu Peifni itd. v Bitembergi 1584" pa sta še razven Trubarja, Dalmatina, in Krelja zložila poleg latinskega tudi Luk. Klinec jedno in Jan. Švajgar, ljubljanski pridigar, dve pesmi.
In napčsled še je Felicijan Trubar, Primožev mlajši sin (rojen v Kemptenu), nemški pridigar v stanovski cerkvi v Ljubljani 1580— 98 in potem župnik v Grünthalu v Wurtenberški, dal na svetlo Dalmatinove Karfzhanfke lepe molitve, v Tibingi 1595 v drugo, in „Ta celi Katehismus" itd. očetov zopet v Tibingi 1595; a z Andrejem Savincem. cerkovnim služabnikom pri sv. Kocijanu, tudi Prim. Trubarja rokopisni prevod „Hifhna Postilla D. M. Luthera v Tibingi 1595" (vid. Pr. Tr. pod
') Ta knjiga pesmarica se sicer v naših slovstvenih zgodovinah pripisuje le Trubarju, a je prišla na dan, ne da bi bil Trubar včdel in znal za njo. (Vid. Kres IV, 327- prim, tudi „Lj. Zvon" IV. 306).
r), ter je kot izdajatelj slovenskih knjig XVI. veka končal, kakor ga je bil roditelj njegov kot pisatelj začel.1)
Tem do sedaj navedenim proizvodom slovstvenim moremo še iz iste dobe nadalje dodati nekoliko takih, katerim pisatelj i niso znani. Taki so n pr. „Katekizem v nemškem in slovenskem jeziku za učence latinskih šol, tiskan v Ljubljani pri Jan. Mandelci pred 1582. L" „Try duhouske Peifsni, v Tibingi 1575." 8°. 16 listov. „Ta pervi Pfalm shnega triiemi islagami 1579." 8° 6.1. „Agenda, tu ie, koku fe imenitifhe boshie flushbe opravljajo po Virtemberski zerkouni ordnungi 1585. „Ta kratki Virtemberski Catehismus ali ty potrebnifhi fhtuki prave in svelizhanfke vere, sred enimi kratkimi vfakdainimi molitvami inu hifhno tablo, Vi-tebergae 1585.2) Tudi nekakšne zabavljive pesmi o katoliškem duhov-ništvu bile so baje med 1. 1562. in 1575. tiskane; ,nekaj teh pesmij je Kopitar videl v nekacih bukvah v knjižnici Ljubljanske bogoslovnice/3) Brez dvojbe pa je bilo natisnenih tedaj še več knjig slovenskih, katerim dan danes nikjer ni več sledu; kajti v naslednji dobi kontrareformacije ali reakcije je stroga jezuitska inkvizicija vse protestantske spise in knjige, kolikor jih je le mogla dobiti v roke, sežgala v ognji ali kakor si bodi uničila. (Tako so n. p. dne 8. jul. 1. 1600. jezu viti sežgali v Gradci do 10.000 knjig, a 23. dec, i. 1. Še več, in 9. novembra 1. 1601 zopet tri velike vozove njih itd. Ljubljanski škof Tomaž Chrön v izvestji svojem od 22. julija 1. 1616. v Rim poslanem pravi, da je ne samö protestantske knjige do jedne dal sežgati, temveč da je tudi njihovo tiskarno v Ljubljani zatrl.4)
Razven prej imenovanih družnih pisateljev domačinov nahajamo še v zadnjem času o prehodu XVI. v XVII. vek tudi jednega osamljenega inostranca na književnem polji slovenskem. Ta je namreč Hiero-nim Megiser, rodom Nemec tam nekje od Stuttgarta! Učenec v Tu-bingi 1. 1571—77 verjetno se je seznanil s Slovenci, poimenomas Trubarjem, ter je potem bil domač učitelj blizu Ljubljane 1582, v Štajerski 1584—88, v Gradci 1590—91, natö 1592- 98 ravnatelj dežčlne protestantske šole v Celovci pa cesarski in nadvojvodski historijograf, a na-
*) Felicijan Tr. „znal je prav malo slovenski," pravi Mam 1. c. 11. Starejši sin Trnbarjev, tudi Primož (rojen v Rotenburgu), bil je pastor v Kilchbergu blizu Tubinge; „čislal se je deloma za Kranjca" (Marn). — Oženil se je bil Pr. Trubar v Rotenburgu ok. 1. 1549.); soproga njegova je bila rodom Klavsova, sestra v Celji rojenega Mihaela Klausa, ces. dvornega lekamičarja (v. Ig. Orožen D. Dekanat Schallthal 557).
') Kres IV. 327; Lj. Zvon IV. 306, III. 607.
3) Lj. Zvon I. 775.
*) Ljubič II. 545, 543.
p<5sled profesor v Lipsku. V službah svojih se je učil tudi slovenščine ter jo je celö — čudo golemo! upotrebljal v dveh knjigah svojih:
a)	Dictionarium quatuor linguarum, videlicet germanicae, latinae, illu-ricae (quae vulgo sclavonica appellatur) et italicae sive hetruscae. Auc-tore Hieronymo, Megisero, Graecii Styriae, anno 1592. 8° 23 p.; in
b)	Thesauras polyglottus: vel Dictionarium multilingue: ex guadringentis circiter tam veteris quam novi orbis nationum linguis, dialectis, idio-matibus et idiotismis constans; ab Hieronymo, Megisero; Francofurti ad Moenum 1603. 8°. Tretja njegova knjiga: Annales Carinthiae, das ist Chronica des löbl. Ertzhertzogthumbs Khärndten (Noricum mediter-raneum) Leipzig 1612. 8°. dva dela, sicer ni brez vrednosti za nas posebno v povestniškem obziru, no vendar je pisana le v nemškem jeziku.
3. Vsi do sedaj omenjeni pisatelji so bili, kakor je bilo že zgoraj povedano, po veroizpovedanji protestanti ter se zato ona doba naše književnosti more uprav imenovati protestantska in početno slovstvo naše dosledno protestantsko-slovensko. No vendar zasledujemo tedaj blizu o sredini druge polovice XVI. veka tudi vsaj dva katoliška pisatelja slovenska z njijinima zdelkoma vred, o katerih sicer do najnovejšega časa nismo baš ničesar znali.
Prvi do sedaj po imenu nam znani katoliški pisatelj slovenski v XVI. stoletji je Leonard Pahenekar, samostanski duhovnik v Ve-trinji (Kloster jug. zap. od Celovca). Spisal je in izdal v Gradci 1574. leta kratek katekizem slovenski pod naslovom : Compendium Catechismi catholichi in sclauonica lingua, per quaestiones, in gratiam catholicae iuventutis propositum, per fratrem Leonhardum Pacheneckerum profes-sum ac sacerdotem coenobij Victoriensis almi Cistiriensis ordinis, Grae-cij Styriae metropolis, apud Zachariam Barthschium, anno 1574. O ti, kolikor se zna, prvi tiskani katoliški knjigi naši in njenem pisatelji nam javlja Trubar v svojem (sicer tudi še le v novejši dobi razznan-jenem in zgoraj pod m) omenjenem Katekizmu z dvema izlagama leta 1575, kjer za kratkim predgovorom v pismu na Fr. Georg von Rein pravi, da mu je v jeseni minulega leta poslal „ein newen Jesuitischen Catechismum in Windischer Sprach gedruckt, also intitulirt: Compendium etc. (kakor ravno navedeno). *)
') Ljubid II. 551. — Po svojih razpravah o protestanta t vu v Slovencih in pro-testantsko-slovenski književnosti znani Dr. Th. Elze, pastor v Benetkah, pripazuje o ti knjigi: „Pacheneckers Werk ist literaturgeschichtlich höchst interessant, denn es ist 'so viel bis jetzt bekannt, das erste in Inner-Oesterreich selbst gedruckte slovenische Buch, und zeigt, dass hier die Katholischen noch früher von Trubers grosser Erfindung Gebrauch machten, als die Protestanten, deren slovenische Bücher damals noch immer bloss in Tübingen (resp. Urach und Regensburg) gedruckt wur-
Drugi katoliško-slo venski pisatelj v oni dobi pa je Andrej Recel, župnik na Raki (zap. jug. zap. od Krškega), kateri je leta 1582. poslovenil, a v rokopisu zapustil štajerski vinogradski zakon naslovljen: Gornik Buqui od krailaue Suetlosti offen innu poterien general inu pri-uilegium is nou u slauenfki iefigk fstulmazhan skufi Andrea Rezla far-mostra na Rakj. Anno 1582. Rokopis, najden v neki knjigi bivšega Dolskega arhiva, kateri je sedaj v deželnem muzeji v Ljubljani, ima 27 listov fol. in ,Lj. Zvon' II. 251 to ,do zdaj povsem neznano prelogo naznanjajoč, piše, da je „osobito zaradi jezika zanimljiva, kajti v nji se nahajajo i starinske, še Trubarju neznane oblike in mnoge besede, dosedaj pogrešane."
Razven tega se omenjajo še neke zabavijive pesni o ,Juriji Kobili4 in o drugih, okoli leta 1575., o katerih Ljubil II. 552 meni, da so bile verjetno plod jezuvitskega peresa. Valvasor trdi, da je ta iz starih pesmij in ljudskih pripovedek znana psovka ,Jurij Kobila4 veljala Juriju Juričiču, nekateri drugi pa jo pridevajo Juriju Dalmatinu. ,Pesni o Juriji Kobili so se pozabile in izvestno že tudi pogubile, kar je bilo zapisanih.'	(Dalje prihodnjič.)
Književna poročila.
Dr. Fr. S. Krauss: Sitte und Brauch der Südslaven. Wien, 1885. 8, XXVI. 682 str.
(Konec.)
Celö privatnim v javnosti nepoznanim osebam, ki mu niso po godi, ne prizanaša. Kakor Poncij v kredo prišla sta mestni poglavar ter davkar iz Požege v to „znanstveno" knjigo. Kraussu namreč ugaja, pripovestece, katere so menda vreden prinos za chronique scandalcuse v Požegi, pripovedovati svojim bralcem.
Prav po nepotrebnem d& frančiškanom v Požegi na str. 588. svoje knjige brco, čemur pa se ravno tako ne morem čuditi, kakor temu, da se na vse kriplje brani pripoznati, da je narodovo mišljenje judom ali „čivutom" neugodno. Jukič nekoliko takega poroča — „die geschichtchen, die-er erzählt, sind natürlich erfunden", je odgovor Krausso v. Če konečno še omenim, da tudi Vuka Stefanoviča Karadžiča ne pusti v miru — „bücherden. Gewiss wäre es auch sprachlich sehr interessant zu untersuchen, inwieweit Pachenecker Trabers Sprache adoptirt hat." (vid. .Lj. Zvon' III 607). In S. Ljubič pravi: „S-ove knjige jasno je, da su Jezuvite i prije g. 1505, naime kad su u Sloveniju uvedeni, pisali i tiskali diela u slovenskom jeziku." (II. 651). Ali: Pahe-nekar je bil ,saccrdos Cistiriensis ordinis.,' ne S. J.!
l) Prim. „Lj. Zvon" I. 776.
macherei" imenuje njegovo delovanje, bode prav umevna kritika v „Viencu" kjer med drugim berem: „ako misli g. pisac nabacivati se blatom na poštenje drugih uglednih ljudi, da tako digne svoj ugled i postigne svoje svrhe, mi mu zbilja čestitamo."
Sebe in prijatelje svoje povzdigavati, to pisatelj ume. Omenjal sem že, da kaj rad pripoveduje vse malenkosti, ki se tičejo njegove osebe. Iz te knjige zvčdamo, kje se je pisatelj rodil, kje študiral, kje zadnji čas potoval itd. itd.
Zvedamo tudi, da je bil jedenkrat kupec, kar je prav važno, kajti zarad tega si lehko tolmačimo čudno opomnjo na str. 493. Kraussove knjige. Pri pitalici: „Koliko za čovjeka vrijedi svoja žena? — Najgora da je sto groša, a prava i dobra za po čovečkog života", dodaja k besedi „sto groša" to-le opomnjo „das sind 10 gulden ö. w. = 16 mark 72 pf. nach dem heutigen courseZa bivšega kupca je menda zanimivo znati, kakov je kurz nemških mark, zavoljo točnosti pa še bi trebalo dodatka, od katerega dne je ta kurz — slavistu je stvar manjše vrednosti.
Kar se tiče pohvale, katero deli Krauss prijateljem svojim, o nji molčim, kajti dotiČni gospodje so na tem povse nedolžni ter ne maram s publikacijo imen tudi njih v dotiko spraviti z ostro obsodbo te knjige. Naj le toliko omenim, da je Krauss prevel povest jednega svojih prijateljev v nemščino in glej, ta do sedaj literarnemu svetu nepoznani pisatelj postane v Kraussovi knjigi „der vorzüglichste schilderer südslavischen Volkslebens".
Posebno navdušen je Krauss za lepo svojo nemščino, za lepe prevode narodnih pesmij, katere on podaja in ki se tako odlikujejo od vseh poprejšnjih, kajti Kraussov prevod je „einfach, klar und möglichst anschliessend an das original", v tem ko mu na pr. Talvy ne zn& dovolj nemščine, — „könnte deutscher sein" pravi o njeni prestavi. Potrudil sem se z vezati bralcem tudi v tem oziru šopek prav dehtečih cvetlic iz Kraussove knjige.
Tako n. pr. Čitam na strani 255. „zuweilen, wenn die Verfolger den entführer mit dem mädchen im dorfe nicht antreffen, zünden sie an demjenigen, für den das mädchen geraubt wurde, ihm und oft auch seinen an-verwandten, haus und hof und alles, was brennen kann," ali na sträni 294. „was das weib mitgebracht hat, das gehört ebenso nur ihr, als dem manne sein eigenes vermögen nur ihm gehört". Iz ozira na prostor, ki je ti oceni odmerjen, ne morem več vzgledov podajati; kogar zanimajo, naj blagovoli pogledati v knjigo, kjer jih je na izbiro; opozoril bi posebno na str. 417., 436., 538. itd. Rad priznavam, da se človeku v naglici — pet mesecev za 42 tiskanih pol! — lehko to ali drugo pripeti, ali zakaj je g. pisatelj svoji knjigi na škodo tako hitel? Pri malo vestnejšem pregle-
davanji rokopisa bi bile izginile gotovo tudi besede in fraze, ki sedaj zel6 kaze knjigo. Tako n. pr. bekanntin, verwandtin, söhnerin (za sinaho), ali pa v znanstvenih knjigah neobičajni izrazi: „moos" za denar, „fremder quark, geschwollene darstellung, sich liber etwas giften, sich jemanden aufzwicken, schofel, beschummeln, Wollhandel, hosenbandel" itd. In o taki pisavi trdi Krauss „das ist echte, gut deutsche ausdrucksweise ... ich scheue mich gar nicht, allmällig der volkstümlichen redeweise zur geltung zu verhelfen" — prav, sam6 prosili bi, v znanstvenih, Jugoslovanov se tikajočih delih ne rabiti izrazov, ki so menda v jargonu dunajskega Salz-griesza „volksthümlich", a drugod ne. V ozki zvezi s tem je drugo, kar mi je omeniti. Želel bi namreč, da je Krauss na mnogih mestih, kjer je figovega peresa prav treba, menj gostobeseden. In če se je pisatelju zdelo potrebno, podati primere takih pesmij in prislovic, naj bi bil vendar določneje, nego je to storil, naglašal, ka je te baže pesništvo doma v Slavoniji ter po bivši Krajini, kjer je soldateska popačila narod, da pa je drugod narodu tuje. Posamezne osebe bodo se povsod nahajale, katerim ugajajo take „godčevske", toda narodne niso. Takih pesmij o predmetih, ki so navadni govorici nepristopni, narod ne poje. Zavoljo tega bi prosil tudi pisatelja, naj nikar ne stori, s čimer nam na strani 140 svoje knjige preti; prosil bi ga, naj ne izda svoje zbirke takih pesmij. Iz knjige namreč zvedamo, ka sta mu neki prijatelj in neka prijateljica (!) nabrala precej take snovi, o kateri pisatelj sam pravi: „ich besitze hundertundfünfzig der unfläthig-sten Volkslieder (! ?) gerade aus der ehemaligen Militärgrenze. Die priapieen, welche Salmasius einst zusammengestellt, sind, meiner Sammlung gegen-übergehalte», erbauungslieder für heranreifende Jungfrauen" — Heinrich, mir graut vor dir!
Zamolčati ne morem, da je dotekla Slovence dvojbena čast, da se z ozirom na dostojnost najostudnejša pripovedka njih tiče. Kogar zanima tako berilo, naj si ga poišče na str. 405. Tam se podaja govor pozavčinov, kakor je baje običen po murskem polji na Štajerskem. Dobil je Krauss stvar iz še ne tiskane zbirke prof. Valjavca in zbog tega ne dvojim, da sta pozavčina menda res kedaj nekje tako govorila. Toda verjemite mi, slišal sem v istem kraji, za katerega Krauss poroča, že obilico pozavčinov, povpraševal in pozvedaval sem o stvari mnogo, toda o tako ostudni govorici ni sluha ni duha, in ako bi se drznil kdaj pijanec jednake „recht lustige reden" podajati svatovski družbi, kakor so v Kraussovi knjigi objavljene, takoj bi posvetili poslušalci takemu človeku.
Naj h koncu še izpregovorim o tem, kako je Krauss v svoji jugoslovanskim običajem posvečeni knjigi pisal o našem narodu — „die Neu-slovenen" nas vedno imenuje. Ker zadrug med Slovenci več ni in se torej
pisatelju v tem oddelku ni bilo treba na Slovence ozirati, pričakoval sem, do bode drugod, barem tam, kjer najobširneje govori ob vseh panogah jugoslovanskih, pri ženitvanjskih obredih namreč, kaj več povčdal o Slovencih. Toda Bogišičev „Zbornik" kakor tudi tistega pisatelja spis „o važnosti sakupljanja itd." le malo o Slovencih podajata, v Valjavčevi zbirki menda pisatelj tudi ni preveč našel, in zatorej nam odreka kar vse posebne ženitovanjske obrede. „Es klingt fast unglaublich, selbst die slavi-schen bezeichnungen der Würdenträger bei einer hochzeit sind deutschen bennenungen gewichen", piše na str. 342. Ne tajim, da se res izrazi „kranceljungfrava" itd. nahajajo tu in tam med Slovenci, ali obični so vendar domači izrazi, in čudno, ravno na nemški meji, po Slovenskih goricah na Štajarskem ne slišiš nemških, ampak samö domače izraze kakor: svatervca, starešina, pozavčin itd. Tam je tudi še precej prav zanimivih ženitovanjskih obredov ohranjenih, kateri so v odločnem protislovji s Kraussovo trditvijo: „die eigentliche hochzeit bietet (pri Slovencih namreč) nichts sonst ewähnenswerthes, da sie in der kneipe ihren abschluss findet"- Par vrstic za temi besedami citira Krauss Valjavca „gda so že blizo doma, ne grejo v časih jest ampak v bližjo krčmo." Da se torej v krčmi le okrepčajo ter potem domčv gredö, kjer svatkovine trajajo navadno dva do tri dni, to je znano vsakomu, ki se je s stvarjo tudi le površno pečal. Da bi se g. Krauss bil malo potrudil, našel bi n. pr. v „Slovenskem Narodu" 1. 1878. (listek od 13. do 15. marca) prav točen in zanimiv popis ženitbenih običajev med Slovenci na murskem polji. To polje pa ni menda Kraussov „Murland". Z geografijo je namreč naš pisatelj nekako v protivji ali pa tudi v tem zbog naglice svoje ni mogel zatajati značaja, ki prevlada po vsi knjigi. Valjavec podaja, kakor znano, svoje poberke v narečji kraja, v katerem jih je nabral, ter tudi imena krajev navaja v obliki, katero rabi narod. Krauss porablja Valjavčevo zbirko, a ker pravljice prevaja na nemški jezik, moral je to tudi storiti kar se tiče krajevnih imen, ali vsaj dodati kako opomnjo, da bode doticni bralec, ki hoče rabiti Kraussovo knjigo, vendar znal, kje se ta ali dna pravljica, navada itd. nahaja. Kateri nemški antropolog pa bode v stanu zadeti, kateri kraji so to: Čakovec im Murlande, Lotmerg in Steiermark, in der umge-gend von Rogatec, St. Bolfank im slovenischen Steiermark itd. Še Slovencu, ki zna, po katerih krajih nabira Valjavec, bode menda težavno najti pravi „St. Bolfank in Steiermark", kako pa bode to tujcu mogoče?
Ako še omenim, da je Kraus zasledil novo izdajo slovenskih narodnih pesmij — „das hochzeitslied, welches .... auch in der Sammlung von Blaznik (1839 bis 1844) durch einige schöne stücke vertreten ist" — ter zgodovinarja Kranjske Linnhardta (sic!), mi menda ne bode treba še
več poročati o temeljitosti, katero nahajamo v Kraussovi pisavi, ako o Slovencih govori.
Da naposled v kratkem izrečem sodbo svojo o knjigi: kar je v nji dobrega, ni novo in kar je v nji novega, ni dobro; posebno takrat ne; kadar je to novo Kraussova last in ni posneto iz zbirk, katere so mu bile po prijaznosti raznih nabirateljev na razpolaganje. Krauss pravi, da je pisal knjigo svojo le za misleče ljudi — „für nicht denkendd menschen ist dieses buch nicht geschrieben worden" — to povse akceptiram, pa omeniti moram, da sem dosedaj zmerom bil tega mnenja, da se znanstvene knjige pišejo le za „denkende menschen". Upajmo torej, da bode knjiga samö „mislečim ljudem* prišla v roke! Ti bodo ljuljiko hitro spoznali, kajti prirodna krasota in bogastvo jugoslovanskega narodnega življa je tako velika, da je tudi polivka, katera je v ti knjigi razlita čeznjo, ni mogla utopiti. Komur je resno za stvar, temu bode Kraussova knjiga napotek, da se uči jezika, ali da sploh skrbi dobiti avtentične vire. Ce bode Kraussova knjiga ta vspeh imela, potem smo nje lehko vkljub vsem njenim hibam veseli. Ali tega nas Bog obvaruj, da bi bila ta knjiga vir narodnega običajnega prava za tuje učenjake, ali pa, da bi po znanstveni vrednosti ter po pisavi te knjige tujci našo jugoslovansko znanost in znanstveno pisavo sodili.*)	Dr. Janko Babnik.
III.
Spomenica tisočletnice Metodove smrti Spisal dr. Fr. Kos. Na svetlo dala SI.
Matica, Ljubljana 1885, IV + 174 str.
(Konec.)
Iz Konstantina zvedamo torej o leži Velike Moravske le toliko, da se je ona razprostirala na desni strani srednjega Dunava tja doli do izliva Drave, torej_po_stari Panoniji (razven njenega zapadnega in južnega dela. Životopisec sv. Klementa iz X. stoletja spominja izrecno „panonsko Mora-vijo* (Mopaßo; Oavvov-a;) in fuldski letopisi (Pertz M. G. I.) imenujejo leta 901. Panonijo ali iztočno Korotanijo južni dej Velike Moravske, („interdum vero Ungari australem partem regni illomrn (i. e. Moravorum) Carantanum, devastando invaserunt8). Tudi brezimni tajnik kralja Bele (Endlicher, Gesta Iiungarorum 8. pg. 134, 186) govori o „raoravskih Ko-rotancih" (Carinthinorum Morouanensium fines) in s tem se ujema, kar
*) G. dr. Janko Babnik nam je to poročilo o dr. Kraussovi knjigi poslal že lansko pomlad, a natisnili smo je šele zdaj, ker prej nismo imeli prostora. To poudarjamo zategadelj, ker je g. prof. dr. Jagič pred nekoliko meseci o dr. Kraussovi knjigi razglasil kritiko (Archiv f. slav. Phil. VIII. 612—632), ki se v mnogih točkah popolnoma ujema z dr. Babnikovo in bi zatorej lehko kdo mislil, da je dr. Babnik poročilo svoje posnel po prof. Jagičevem spisu.	Uredn.
pripoveduje He 1 mold v svojem „Chronicon sclav. cp. I in II.", t. j. „da na južni strani baltiškega morja stanujejo slovanski narodi in sicer naj-najiztočneje Rusi, na zapadu od teh Poljaci, ki mejijo na severozapadu s Prusi, na jugozapadu pa s Čehi in „takoimcnovanimi" Moravci (Moravi) ali JKorotanci (Carinthi), ki se razprostirajo do Bavarcev in so zel6 pobožni". Da so po Panoniji stanovali Slovenci, in sicer Korotanskim Slovencem najbližnji razrod, potrjuje nam isti Anonymus Salisburgensis, pripoveduje k letu 803, da je Arno pošiljal svečenike na vse strani po Sloveniji: „in Sclavoniam, in partes quarantanas atque infcrioris Pannoniae".
Drugi viri nam zopet potrjajo, da sc jc razprostirala Velika Moravska tudi na severni strani Dunava: Anonymus Salisb. imenuje Moj mira kneza Moravcev na „drugi strani Dunava". Zato je pravo mnenje Šafari-kovo (H. 494), da je Dunav delil Veliko Moravsko na dva dela in zato nahajamo v slovanskih virih dualni izraz „wysnii Morawc". Velika Moravska je obsezala torej razven Panonije tudi severozapadno Ogersko ob dolenji Groni, Nitri in Vagi; potem dunajsko kotlino med Moravo in dunajskim Golovcem in morebiti tudi južni del denašnje Moravske. Šafafik misli (II. 469) in češki pisatelji radi poudarjajo, da jc Svetoplukova oblast obsezala tudi Češko z denašnjo Moravsko, Slezijo in Lužico, ali iz zgodovinskih virov se to nc da spričati. Svetopolka so sicer Čehi priznavali za svojega vrhovnega gospodarja, ker se je bil 1. 871. oženil s plemenito Če-hinjo, ali po njegovi smrti so se nagnili češki knezi zppet na nemško stran in poklonili kralju Arnulfu 1. 897 (Ann. fuld. ann. 898). Svetopluk niti ni mogel pomisliti na trajno pokornost Čehov, ker ti so bili takrat še pogani in na mnogo neodvisnih županij razdeljeni (Dümmler, Pannoni-sche Legende Archiv f. öst. Gq. XIII. pg. 175 — 176).
Kljubu vsemu temu je Šafarik (II. 461) iskal središče Velike Moravske ob sredni Moravi, v dcnašnji Moravski, in ravno tam išče tudi Ra-stislavov glavni grad Devin. Ta grad imenujejo fuldski letopisi k 1. 804 „Douina (Dowina), id est puella" (Pertz, M. G.I. 378) in ga opisujejo (1. 869) da je „ineffabilis Rastizi munitio et omnibus antiquissimis dissi-milis" ter (1. 871) „urbs antiqua Rastizi a. Čehi iščejo ta grad ob reki Taji na najvišjem vrhunci Polavskih gora (blizu Nikolsburga). Nemški zgodovinarji pa mislijo, da je stal na malem vrhunci ob izlivu Morave v Dunavo; blizu Požuna („Bracislavo!s-Burg") na Ogcrskem, „wofür der klare Wortlaut geschichtlicher Ueberlieferung spricht" (Kroncs, Grundriss der öst. Geschichte I. 165). Na podnožji tega hribca stoji sedaj mestece Theben, to je ponemčena oblika slovenskega „Dewin". „Ta kraj je neizrečeno ugoden za utrditev", zagotavljajo nam zvedenci, in na hribci vidijo se še dandenašnji obširne razvaline. Pripravna leža, podobnost imena
Theben in Devin, in zgodovinska verjetnost napeljujejo nas iskati središče Velike Moravske na tem mestu (prim. Spomenica, str. 170., opazka 200) in ravno tO. si moramo misliti tudi početek velikemoravske države. „Ali je mogoče pomisliti, da bi bil Rastislav glavni svoj grad postavil na meji tedanje svoje države? Nikakor ne, zato moramo trditi, da je Rastislava država obsezala tudi jeden del Ogerske" (Gfrörer-Weiss, Bizantinische Geschichten, II. Bd. pg. 93). Ravno to nam potrjuje tudi fuldski letopisec, ki pravi, da je moral kralj Ludovik, prej nego je začel oblegati Devin, prekoračiti Dunav (ne Taje!) in iz teh besedij se posnemlje, da se je kralj tudi že na južni strani Dunava vojskoval z Moravci.
Za to, da Velika Moravska ni mogla ležati v denašnji Moravski, imamo tudi nekoliko indirektnih dokazov. Ludovik in Arnulf sta se vojskovala proti Veliki Moravski, ker se je bila uprla Nemcem in odtrgala od njih vlade. Noben izvir pa nam ne poroča, da bi bil že Karol Veliki denašnjo Moravsko podjarmil in zato njegovi nasledniki niso imeli ni-kakega uzroka denašnje Moravske za Nemčijo reklamovati. Tudi leži de-našnja Moravska precej od roke, zaklinjena med Češko in Karpati, tako da bi nemške vojske ne bile mogle tako lehko v njo prodirati, kakor so v resnici v Veliko Moravsko. In z druge strani bi tudi Madjari ne bili tako lehko uničili veliko-moravske države, ko bi jim ona ne bila ležala ravno na poti, po kateri so udarjali na Nemčijo. O denašnji Moravski pa je znano, da so se je bili le mimogrede polastili.
Še odločilnejši dokaz pa se da izvajati iz nasprotovanja nemških škofov Metodu in njegovi nadškofiji. Kajti iz same nevoščljivosti in iz golega sovraštva do slovenskega jezika se to nasprotstvo vendar ne da tolmačiti. Kolikor tudi moramo obsojati ravnanje nemških škofov proti Metodu, vendar moramo reči, da so oni vsaj formalen uzrok imeli zato. Kralj Ludovik Pobožni je bil porazdelil namreč 1. 827. (?) vso zemljo na iztočni strani frankovske države tako, da, kar je bilo na j u g o i z t o k u od dunajskega Golovca, imela je v cerkvenem obziru spadati pod saligraško škofijo, kar jo je na se ver oizto ku, pa pod p as o v s k o. Potegnimo zdaj črto od Golovca naravnost proti iztoku in videli bodemo, da je ta črta reka Dunava, torej tista, ki je Veliko Moravsko delila na severni in južni del. In zdi se, da sta oba škofa tudi duhovnike svoje v te „iztočne strani" pošiljala in po njih sveto vero širila, ali teh duhovnikov narod ni razumeval. To vsaj lehko posnemamo iz pritožbe bavarskih škofov papežu Ivanu IX. (Spomenica str. 22), da je med Slovenci začelo krščanstvo pešati (t. j. pred prihodom sv. Cirila in Metoda), da niso hoteli več plačevati davka bavarskim vojvodam, nego da so se začeli z vojsko upirati Nemcem (t. j. ob času, ko se je Velika Moravska oslobodila). Iz tega leliko raz-
16
umevamo, zakaj sta se baš saligraški in pasavski skof v sv. Metoda zaganjala. Ona sta v prvi vrsti branila stare meje svojih škofij in se nista hotela odreči desetini, katero bi bili morali pokrščeni Slovenci njima plačevati. Denašnja Moravska pa za sv. Metoda še ni pripadala k nobeni škofiji (Spomenica str. 138., opazka 115.), torej ni imel ni pa-savski, ni saligraški škof prav nobenega uzroka denašnje Moravske za se reklamovati. Da, niti nitranska okolica ni pripadala k nobeni omenjenih škofij in zato poudarjajo bavarski škofi 1. 90t\ (Spomenica str. 22.), da Nemec Wich ing, kateri je bil 1. 885. za škofa v Nitri postavljen, „ni bil poslan v öno staro pasa v s k o škofijo, temveč k nekemu, na novo spreobrnenemu narodu, katerega je podvrgel vojvoda sam." T. j. že knez Mojmir je bil pregnal P r i v i n o iz Nitre in osvojil njegovo kneževino. S početka torej niti okolica nitranska ni spadala k Veliki Moravski in zato tem menj kraji, ki ležč severneje od Nitre.
Zadosti je, ako uvažamo samö faktum, da so Cehi spoznali v Mo-ravcih svoje sovražnike, in da se je Svetopolkova moč, kakor vse kaže, proti severu in severozapadu le malo mogla razširiti, dočim je meje svoje zmerom bolj proti jugu razmicala; in prepričali se bomo, da so morali biti Veliki Moravci druge narodnosti, nego li Čehi, in da so njih jezikovni bratje stanovali na južni strani srednjega Dünava. Dümmler (Pannon. Legende, pg. 175. (76) poudarja tudi, da so imeli stari Cehi vso drugačno ustavo, nego Veliki Moravci, kateri so bili po njegovem mnenji Slovenci (1. c. pg. 174.). Ravno to dokazujejo tudi slovanski lilologi, počenši od Dobrovskega in Kopitarja pa do velikana Miklošiča (prim. Spomenica str. 65.). Vendar misli ta poslednji učenjak, da so se bili Slo venci tudi na denašnje Moravsko naselili. To pa ni verjetno, ker bi ne znali, iz katerega uzroka (Dümmlcrjcvo tolmačenje ne zadostuje) so so Slovenci ob srednji Moravi počesili. Kdor je prepričan, da je bilo središče Velike Moravske ob Dunavu, in kdor ve, da so se Slovcnci iz vlaške nižine ob Dunavu navzgor v ogersko nižino in dalje v Panonijo širili in tako tudi malo ogersko nižino in dunajsko kotlino posedli in celö lep kos dolenje Avstrije naselili (Spomenica str. 90 — 96.), tisti se ne bode mogel čuditi, da so v Veliki Moravski stanovali Slovenci in ne Cehi. Spomina vredno je tudi, da jc denašnje slovaško narečje zelo podobno slo-vensko-korotanskemu (Kopitar. Glagolita Cloz. pg. LXX.) in da so poleg Slovencev Slovaki še jedino slovansko pleme, ki samö imenuje svoj jezik slovenski (Šafarik, II. 32.).
Vrnimo se zopet k Metodovi „Spomenici". Glede njene osnove želeli bi bili torej, da se v nji hitro s početka opiše leža in zgodovina Velike Moravske, da bi torej öno, kar jc na str. 115— 126. natisneno,
stalo pred životopisom Cirila in Metoda, ali pa da bi bil g. pisatelj vsaj na kratko označil položaj Velike Moravske na str. 28., kjer se pripoveduje o prihoda Cirila in Metoda v to državo. Tako ravnajoči izognil bi se bil g. pisatelj nekaterim nejasnostim, (njegova knjiga bila bi postala razumljivejša tudi za neuke Či t atelje) in nekaterih stvarij bi ne bilo potreba po dva ali še večkrat ponavljati (n. pr. str. 37. in 137., opazka 111.). Tako se tudi o P r i v i n i govori mnogo poprej, nego potrpežljivi čitatclj zv£, kdo je bil ta Privina. Cerkvena zgodovina je namreč zlasti v srednjem veku tako ozko spojena s politiško, da se nikakor ne da jedna od druge ločiti, in da se morata obe jednakodobno opisovati.
Ravno tako bi bili želeli glede opisa virov, kije presplošen in ima mnogo nepotrebnih „razni, nek t er i" itd., in glede dodatka k virom, da se je vse to pri konci knjige tiskalo in to prvič zato, da bi knjiga ne omrzila takoj s početka nestrokovnjakom, ki se na take stvari ne ozirajo; in drugič zato, ker bi se tudi s tem lehko izognilo opetovanju, ko bi se bili ti „dodatki" pri opazkah k tekstu natisnili. Te „opazke" so namreč zelo točne, ki vsakega zvedenca popolnoma zadovoljujejo in zato obsczajo tudi, akoravno so prav drobno tiskane, več nego četrtino vse knjige. „Dodatki" (t j. excerpti iz virov) mogli so se tudi mnogo okrajšati, ker itak tekst malo kasneje vse tisto pripoveduje, kar stoji v izpiskih iz virov. Zato bi bilo zadostovalo, da je g. pisatelj pri „opazkah" samo do-tični latinski tekst citoval, kakor je to storil pri onih virih, ki se ne odnašajo strogo na Cirila in Metoda, skratka: virov ni bilo potreba deliti in najvažnejši stali bi bili lehko med opazkami.
V ostalem ima pisatelj teh vrstic dr. Kosovi knjigi le tu pa tam kako malenkost pripomeniti, ali kaj malega nadodati. N. pr. na str. 30. govori se o „nemških duhovnikih, stanujočih v deželi moravski (pravo: v Veliki Moravski)." Takih ob času sv. Cirila in Metoda menda pač ni bilo mnogo, nego sovraštvo proti sv. apostoloma se je širilo od zunaj, iz sali-graške in pasavske škofije.
Da so „nemški grofje po (Vel) Moravskem sklicevali zbore in pobirali davek" (str. 57.), ni zlagano, nego to je v resnici tako bilo, predno je Mojmir oslobodil Veliko Moravsko od frankovske nadvlade, a res je pa, da so bile v denašnji Moravski „notranje stvari v rokah domačih knezov." Tako se tudi trditev nemških škofov, „da so sc začeli Slovenci protiviti krščanstvu," odnaša baš na tiste čase, ko so se Veliki Moravci odcepili od Nemčije in torej tudi od bavarskih škofij, a ne na 1. 900., ko je bila spomenica bavarskih škofov napisana (prim. 17". dodatek k virom, str. 21.).
Iz naše razprave o Veliki Moravski je uvidno samo ob sebi, da je zelo dvojiti, je li sv. Metod res pokopan v denašnjem Vclehradu blizu
16*
Ogerskega gradišča (letopisi imajo obliko „Vueltyrad* in morebiti že to zadosti spričuje, da v tem mestu niso stanovali Cehi). To mnenje je razširil Šafafik (II. 461, opazka 2.), opiraje se na poznejše vire in na sumnjivo, morebiti celo podvrženo poročilo pisatelja „Hildegardus Gradicensis" (Boczek, Cod. dipl. I. 113.). Zato ne moremo ničesa gotovega vedeti o mestu, kje jo sv. Metod pokopan (prim. Spom. str. 53. in 142., opz. 207.). — Govoreč o smrti sv. Metoda mogel bi bil pisatelj opaziti tudi, ali se je ohranila med Slovenci kaka pripöved o delovanji sv. apostolov. V „Novicah* smo brali, da je sv. Metod maševal na potovanji svojem v Rim v kapeli sv. Mihela v Jarenini poleg Maribora in v kapeli podružnice T rob ein o na Dolenjskem. (Kobe, „Novice" 1. 1844. str. 110.; Trstenjak, „Nov." 1. 1862., str. 443.; prim. Spom. str. 134., op. 72.)
Oni, ki s Šafafikom vred trdijo, da je sv. Ciril sestavil slovensko azbuko že v Carigradu in že v Bolgariji začel prestavljati svete knjige, da se mora torej cerkveni jezik imenovati starobolgarski, a ne staro-slovenski (Spom. str. 62.), naj pomislijo na naslednje besede učenega germanista Moritza Haupta (Wiener Jahrbücher LXXVI., str. 128—131.): „Ni ne dokazano, ne verjetno, da bi bila slovenska apostola že v Macedoniji začela prestavljati sveto pismo.....Kolikor je meni znano, se v poprejšnjih časih ni začenjalo spreobrnenje kakšnega naroda s prestavo biblije, kakor dandanes, in vse kaže, da sta sv. Ciril in Metod še le v Panoniji, kjer je bilo ljudstvo že od davno spreobmeno in pripravljeno za tak dar, začela misliti na prestavo sv. pisma, in da se pri tem nista morebiti posluževala bolgarskega narečja, katero sta bila v mladosti svoji naučila, nego jezika Pan on cev, za katere sta se v prvi vrsti lotila tega dela." Tudi Dümmler (Pann. Legende pg. 168.) spoznal je iz „panonske legende", da je verjetneje, ka je sv. Ciril še le v Vel. Moravski novo azbuko izumel, ker ga je še le želja Moravcev, imeti sveto pismo v domačem jeziku, k temu prisilila. V Macedoniji se ni čutila potreba slovenskih liturgičnih knjig in torej tudi ne slovenskega pisma, ker so krščeni Slovani na balkanskem po-luotoku najpoprej grški jezik pri službi božji rabili in zato niso želeli slovanskih liturgičnih knjig. Vse drugače pa je bilo v Vel. Moravski, kjer je knez Rastislav najprej iz političnih ob žiro v uvedel slovensko litur-gijo, da bi se tako popolnoma oslobodil frankovskega vpliva (Miklosich, Altsl. Formenlehre str. V—VI.)."
Sicer pa je bil ves prepir med učenjaki, ali se ima cerkveni jezik imenovati „star osi o ven ski" ali .,starobolgarski£, popolnoma nepotreben in brez vsake podstave, ker so se itak i Bolgari spočetka Slovence imenovali in ker je bil njih jezik najsorodnejši panonsko-slovenskcmu, ker sta oba-dva sinova jedne ter iste matere, kakor tudi naša korotanska slovenščina.
Vse ugibanje o narodnosti starih Moravče v na str. 65. odpade, ako se pomisli, da se je Velika Moravska prostirala ob obeh straneh Dunava med Dunajem in Ostrogonoin.
Ne še le v IX. stoletji (str. 69.,) nego že v VI. so bili Slovani že jako razširjeni. Na str. 70. bilo bi potrebno povedati, kdaj, od kodi in kako so se Slovenci naselili v denašnjo domovino svojo, ker sama opazka na str. 150., št. 59. ne zadostuje temu. Opazka ob izviru besede „Caran-tanum" na str. 71. je prav dobra in prepričevalna. Na str. 74., vrsta 25. mora se čitati „Mrtvo gorovje", mesto Mrtvo morje. Kakor novejše preiskave kažejo, dalo se bode pač malo krajevnih imen po Koroškem iz Keltskega ali latinskega jezika protolmačiti (str. 77.). Županija hrvaška na Koroškem nič ne dokazuje za to, da bi se bili tudi Hrvati med Slovence naselili (str. 78.), ker ime „Hrvat" najprej ni bilo generično, nego splošno in je značilo „branče, dobro oborožane vojake" (Geitler, Rad ju-gosl. akademije XXXIV. str. 111—118.), in v tem pomenu je mogla ta beseda tudi Slovencem znana biti. Mesto „iztočna marka" (str. 90.) moral bi se za IX. stoletje rabiti izraz Velika Moravska, in akoravno se je ta zemlja tudi „Avaria" in „Hunnia" imenovala, vendar njeni po-glaviti prebivalci niso bili Obri, nego od njih le odvisni Slovenci. V imeni „Medelicha" (str. 92.) spričuje d pred l} da so takrat v tem mestu Slovenci stanovali (morebiti izvira od mel, melec, melik).
Na str. 100. pogrešamo naloge akvilejskih patrijarhov pri podjarm-Ijenji in pokristjanjenji (velikega dela) Slovencev. Romanska kultura med Slovenci je starejša od germanske.
Prav pravi g. pisatelj na str. 109., da ne veruje Felicetti-Kronesovi trditvi, ka bi bila Drava meja med Iztočno marko in med Koroško. Ali na str. 110. ugibljc, da je bila tudi Koroška jedna izmed štirih mark, na katere je cesar Ludovik razdelil 1. 828. Balderikovo deželo. Koroška je bila vojvodina in kot taka je imela štiri marke ob južni in iztočni svoji meji, t. j. Furlansko, Istro, Slovensko marko in Štajersko marko.
Na str. 115. manjka dobe, kdaj je počela Velika Moravska in pri kateri priliki je začela otresati tuji jarem. Ravno tako se tudi na str. 126. ne pripoveduje, kdaj so Madjari uničili velikomoravsko državo. Konst. Grot (Moravija i Madjari si> polovini IX. do načala X. vieka) dokazal je, da se je to zgodilo 1. 904., ali še le 1. 907. dosegli so Madjari popolno prevago ob srednjem Dunavu, ko so namreč potolkli nemško vojsko in tako preobrnili tedanje razmerje v srednji Evropi. Palacky (Gesch. von Böhmen P. pg. 195.). imenuje navalo Madjarov jeden najvažnejših dogodkov evropske zgodovine in največjo nesrečo, ki je zadela Slovane v teku
jednega tisočletja, ker ti so se zasadili kot klin med Slovane in s tem za večno ločili severne Slovane od južnih.
Ti dostavki k dr. Kosovi „Spomenici" zdeli so se mi tem potrebncjši, ker sem prepričan, da se ne povrne zopet tako hitro prilika govoriti o „Veliki Moravski", kakor se je bila ravno letos ponudila, in ker me je večletna izkušnja naučila, da imajo celo najizobraženejši zgodovinarji-strokovnjaki napačne pojme o ti za nas toli važni državi. Tako upam, da smo tudi mi Slovenci o priliki tako važne tisočletnice svojo dolžnost storili in svetu pokazali, kako močno se zanimamo za kulturno delovanje slovenskih apostolov v IX. stoletji in koliko važnost pripisujemo temu dogodku. Zato vsakdo izmed nas sezi za „Spomenico" in se iz nje nasrči duha, ki je naudajal prva naša dva svetca in učitelja.
S. Rutar.
Knjižne redkosti slovenske.
Spisal L. Žvab.
(Dalje.)
I. Abecedniki.
1.	Nov popravleni plateltaf. V Ljubljani 1784. 1 Heft. 8. (Mitth. des hist. Ver. für Krain 1862. str. 114).
2.	Vadenje s a Brati v use sorte pifarije, sa Sholarje teh de-shelfkih fhol. V Lublani stiskane per And. Ga fl er ju, Sakladavzu od Normalfhulbukov. (M. d. h. V. f. K. 1857 str. 92.) Lenček pravi, da je to delo nepodpolno in dodaje opomnjo: „Bei diesem Werke, welches ein vollständiges Titelblatt enthält, ist die Jahreszahl nicht angegeben". Kdaj se je natisnila ta knjiga? — Albin Ar ko nas uči v knjižici: „Tristoletnica tiskarstva v Ljubljani. V Ljubljani 1875" na 20. in 21. strani, da „se je 1778. 1. preselil Ignacij Alojzij pl. Kleinmayer iz Celovca v Ljubljano, ter je ustanovil ,Laibacher Zeitung4, ko je bil ob enem jel v Celovci izdajati ,Klagenfurter Zeitung'. 20. decembra 1782. 1. je dobil pravico, tiskarno napraviti in novine prodajati. — 23. marca 1789. 1. je izročil tiskarno svojej ženi Tekli, katere oča se je imenoval Lieber. Po smrti svojega moža je tiskarno dala v najem Andreju Gasslerju, a 18. avgusta jej je deželna vlada dovolila, da svobodno more sama tiskarno voditi. 1817. 1. je izročila gospa pl. Kleinmayerjeva tiskarno svojemu sinu Ignaciju Alojziju pl. Kleinmayerju, ki je nastopil za voditelja te tiskarne 1. julija 1817 ... ." — Potem nahajamo Gaslerja
še 1803. leta zabeleženega pod „vezhno pratiko, v Lublani, se najde per And. Gafler ju, natis kav zu. 1803." (Primeri: IV. Koledarje.) Ta Gasler je bil natisnol tudi: „Kerfhanskiga navuka islagaine itd. I. Bukve. Lublana, natifnil inu saloshil Andreas Gassler 1801." (Šafarik 119.), in „Sveta mafha inu kerfhanfku premifhluvanje sa ufsak dan is f. pifma itd. V? Lublani. — 7. izdanje 1803 ,per Andr. Gaflerju4 (Šafarik 143.).
1.	Pesm S. m a s h e. 1897. 1 Heft. 8. (M. d. h. V. f. K. 1862. str. 114).
2.	Osem inu she ft deset s v et eh pesm, itd. prim. Šafafika str. 79. Otec Marko Polil in piše v svojej „Bibliotheca Carnioliae" redi-girt von August Dimitz, Laibach 1862. na 45. str.: „Redeskini Maximilian .....tacito suo nomine iraprimi fecit: Osem in hcstdeset (sic)
svcteh pesm. Lab. litteris Egerianis 1775, in 8. Qui liber iteratis typis utcumque bona orthographia recusus fait, Notae, seu figurae cantus im-pressae sunt Viennae typ. Trattnernianis 1776, in b." — Delavsko pod-porno družtvo v Trsti ima: Osem, inu shestdeset sveteh Pesm, katire itd. V' Lublani se najdejo per Al o y slo Raab, landschaftnimo bukveveszo. Literis Egerianis. 17 75. Knjiga ima 225 zaznämenanih rtranij; potem: Imprimatur Niklas Rudolph Freyherr von Raab. Ex Commiffione Rev. Lib. Laibach den 27. Jenner 17 75. Na drugi strani je NB. in napösled štiri strani: „Samerkuvanje vseh v' teh bukvah fapopadeneh Pesm." Izvestno je ta knjiga bila znana Šafafiku. Razven tega ste znani še pričujoči izdanji:
a)	Ofcm inu 60 pefm na novizh v Krainu. 1795. (M. d. h. V. f. K. 1857. na 91. str.)
b)	Osem, inu shestdeset sveteh p e s m, katire so na proshnje, inu poshelenje vezh brumneh dush skerbnu skup sbranc pobulshane, inu pogmirane, k: vezhe zhaste boshje, temu blishnemu pak k' duhovnemu troshtu, inu podvuzlienju na sivitlobo dane. Is perpushenjam vikshe Gosposke. Na novizh vun dane. VJ Lublani. Se najdejo per Marii Anni Raab, 1800. — Te pesmi sc nahajajo v goriški semeniškej knjižnici (čislo 11103). Knjiga je vsa in ima 211 paginiranih stranfj: na drugej strani: ,Imprimatur' kakor zgoraj. Potem je NB. in še štiri strani vsebine: ,Samerkuvanje' itd. Pisec pričujočih vrst čuva odlomek tega izdanja in sicer od 181. strani dalje. Tudi „Mitth. des hist. Ver. f. Krain4' 1857. na 91. str. omenjajo: „Osem inu 60 sv. Pefm, na novizh vun dane. V Lublani p. M. A. Raab .1800. Cum re imprimatur."
3.	Dr. Th. Elze, Die slovenischen protestantischen Gesangbücher des XVI. Jahrhunderts, Venedig 18S4.nam od 34. do 30. strani opisuje književno redkost: „TA CELI CATEH ISMUS, ENI PSALMI, IN V TEH VEKfhih Godou, stare inu Nove Kerfzhanfke Pejfni, itd. Tibingi, Skusi Georga Gruppenbacha,
Anno 1595 in nas uči, da je bilo to šesto izdanjo (die sechste Ausgabe des Gesangbuches — bisher unbekannt, wenigstens nicht beschrieben). Dr. Elze završuje svoj spis tak<5-le: „Vom Kirchengesangsbuch findet sich die 3. Aufl. v. 1574 in der Universitätsbibliothek zu Tübingen, die 4. v. 1579 in der k. Bibliothek zu Kopenhagen, die 5. von 1584 in der kais. Lycealbibliothek zu Laibach, in den k. öff. Bibliotheken zu München, Dresden und Berlin, und im British Museum zu London, die 6. v. 1595 in der Bibliothek des Landesmuseums zu Laibach." — Drugi izvod te imenitne knjige hrani biblijoteka goriškega velikega semenišča, sam6 da stoji na zaglavnem listi zdolaj: v1 Tib in g i, itd. a ne le: Tibingi, kakor ima Elze. Na konci je „Register vseh peisni, katero fo letukaj notri sapopadene," a ni podpoln, ker nedostaje nekoliko listov. Knjiga je dobro ohranjena in vezana z drugo staro redkostjo: ,Karszanske lepe molitve .... v' Tibingi 1595', o katerej gledi V. bogoslovstvo pod čislom 23. Sicer pa ni bil „Ta celi Cate-hismus . . . 1595" vsemu svetu do konca neznan, kajti učeni o. Stanko Šk rabec ga celö večkrat navaja v svojih raziskavanjih na tankih a jako važnih zavitkih mesečnika: ,Cvetje z vertov sv. Frančiška. V Gorici IV. letnik 1883.'; sosebno znamenita je opomnja na zavitki 10. zvezka: „Hrani se (Ta celi Catehismus, 1595.) v knjižnici goriškega centralnega seminarja, kamer je prišla iz zapuščine prof. H er v at a (Chro-b ath).'4	(Dalje prihodnjič.)
Miklošičeva novejša dela.
Poroča dr. M. Murko.
Ko smo 1. 1883. z vsem učenjaškim svetom posebno mi Slovenci praznovali Miklošičevo sedemdesetletnico, želeli smo mu pač zlasti krepkega zdravja, da lehko nadaljuje svoje znanosti in slovanstvu posvečeno plodovito delovanje. In res! danes čez poltretje leto strmimo o delavnosti, katero je ta starec po letih, ali ne po duhu v tem času pokazal. Ž&1 se pa mora priznavati, da sc mi sicer s svojim velikanom kaj radi ponašamo, njegova dela pa vse premalo poznamo. Ne morem prav razumeti, zakaj njegovi ne redki učenci Slovencev ž njimi bolj in kaj natančneje ne seznanjajo. Koliko zanimivega se nahaja n. pr. v razpravi: Ueber Goethes „Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga" (Sitzungsberichte der phil. histor. Classe der kais. Akademie der Wissenschaften L 1883., Bd. CIII. str. 413. si.), posebno v izpisih iz Talvjjinih pisem do Kopi-
tarja (na str. 462—489.), ki nam živo predstavljajo izredno prelagateljico srbskih narodnih pesmij in našega Kopitarja, na prvi pogled hudomušnega ali za slovanstvo neizmerno vnetega filologa, ki ima tudi za omenjeni klasični prevod velike zasluge; redkokdaj seje temu prav gorenjskemu značaju kdo tako junaško in tudi vspešno po robu postavljal nego ta mlada žena.
Druga razprava „Geschichte der Lautbezeichnung im Bulgarischen" (Denkschriften der Akademie 1. 1884. B. XXXIV. 48 str. fol.) ima v uvodu kratke opazke, v katerih Miklošič zagovarja staroslovensko svojo hipotezo; po tem preiskuje nekatere za pisavo posebno važne glasove v bolgarščini, navaja več primerov različnis pisavnih poskusov in predlaga h koncu kolikor mogoče fonetično pisavo po Kopitarjevem izreku „man vereinfache das schreiben; es ist ein allgemein nötiges Werkzeug, also soll es jeder leicht brauchen." Na str. 4. nahajamo v „Denkschriften" Dunajske cesarske akademije opazko, ki je vredna, da je Slovenci in Miklošičevi — nasprotniki ne prezrö. K sklepu cerkvenega shoda v Mainzu 1. 813., da se morata ccl6 „očenaš" in „vera" v latinskem izvirniku od vernikov učiti, omenil je namreč Miklošič, zvest načelom svojim o ljudsko-šolskem pouku, katera je v svojem poročilu do ministra Thuna nasproti Slomšku zastopal: „selbst im 19. jahrhundert lernten und lernen tausende von slavischen kindern den Katechismus deutsch, ohne einen einzigen satz zu verstehen".
Vsa ogromna učenost našega rojaka kaže se pa v delu: „Die türkischen Elemente in den südost- und osteuropäischen sprachen" v Dcnk-schrifte 1. 1884. in 85. zv. XXXIV. str. 239—338., zv. XXXV. str. 105. —192. fol. Miklošič zasleduje tukaj iz turščine in po turščini iz arabskega in perzijskega jezika vsprejete tujke v novogrščini, albanščini, rumunščini, bolgarščini, srbščini, malo- in velikoruščini, poljščini, seveda se ozira tudi na ostale slovanske in druge evropske jezike in še turške tujke v kurdskem jeziku so navržene. To delo je za slovansko leksikografijo in tudi zgodovino posebne važnosti; v srbskih in bolgarskih narodnih pesmih mnogoštevilne turške tujke, ki nam kaze slast pri uživanji teh krasnih umotvorov razložene so tukaj. Od turških narodov so vsprejeli Slovani skupno tujke v treh dobah: v prvi, slovanski „wo die noch wenig zahlreichen Slaven ein ganzes bildeten" več besed, ki se ravnajo po glaso-slovnih pravilih slovanskih jezikov (n. pr. naš klobuk, topov), v drugi so vplivali turški Bolgari na one Slovene, v katerih so sami izginili zapu-stivši jim svoje ime; tretja traja od stalnega naseljenja Turkov v Evropi. Toliko če tudi že pozno o teh delih.
Bolj pa hočem seznaniti slovensko občinstvo z dvema Miklošičevima slovarjema. Tudi že lani izšel je: Kratkij si ova rt šesti slavjanskicfrb
jazykovb (russkago si> cerkovnoslavjanskimf», bolgarskago, srbskago, če-skago i poloskago) a takže francuzskij i nemeckij po poručeniju ego im-peratorskago vysocestva princa Petra Georgieviča Olbdenburgskago sostav-lennyj podi, redakcieju professora F. Miklošiča, 8°, 955 str. Na Dunaji se dobiva pri W. Braumüllerji (Graben 21) za 15 gld. Za pravo oceno tega slovarja je treba poznati nekoliko njegovo zgodovino. Naročil je to delo, ko se je v zadnjem desetletji po dogodkih na Balkanu v Rusiji začelo občno zanimanje za brate Slovane, če se ne motim že 1. 1876. imenovani ruski princ Oldenburgski, ki pa dokončanja ni učakal, vendar tudi njegov sin je zapričeto delo podpiral. Brez take pomoči bi danes kaj takega bilo še nemogoče. Sestavljanje slovarjev je nehvaležen in siten posel; kdor se ne more domisliti, koliko zmožnosti, truda in časa je za to treba, naj pomisli malo, kako dolgo že mi Slovenci čakamo svojega slovarja, za katerega vendar ne manjka denarja. V tem slučaji pa je bila gmotna podpora glavni pogoj, ker tudi več učenjakov ne bi moglo potrebnega truda, posebno pa denarja za tak slovar riskirati. Miklošič je ponudbo blagega princa, naj on uredi „vseslovanski slovar", iz različnih uzrokov jako nerad vsprejel, posebno zarad tega, ker je mislil, da za kaj velikega sam pač ne bo imel več časa; kako dolgo bo delo trajalo, ni bilo mogoče preračuniti. Odločilna je naposled bila pri njem vendar misel, da se taka prilika ne najde hitro zopet. Za to zaslugo moramo biti Miklošiču jako hvaležni in tem više jo bodo cenili • 6ni, ki razmere še bliže poznajo.
Za podlogo se je vzel Reiffov rusko-francosko-nemško-angleški slovar in obseg mu je določil prav za prav petrogradski že tudi umrli profesor V. Nikolskij. Miklošič je čez nekaj let uvidel, da tako obširnega dela ne bo mogel dokončati in je tedaj marsikaj skrčil, n. pr. opustil vso frazeologijo in izpeljane besede, katere že njihova debla zadosti razjasnju-jejo, ali vendar še je moralo marsikaj ostati, kar bi lehko potrebnejšim rečem mesto prepustilo n. pr. mnoge tujke, ki 'so pač v vseh jezikih jednake; tako nahajamo na str. 140. za „generalom" še sedem sestavljenk z general — ; te in nekoliko drugih enakih tujk pa jemljejo že več nego četrtino iste strani. Urejen pa je slovar tako-le: obe strani, ki ji imamo pred seboj, ako ga odpremo, sta razdeljeni v sedem redkov; v prvem stoji ruska beseda in pod njo je pridejal Miklošič staroslovensko, če se nahaja, drugi redek prinaša bolgarske, tretji srbske, četrti češke, peti poljske, šesti francoske, sedmi nemške prestave. Bolgarski oddelek je zdelal Miklošič sam, kar je tudi velika zasluga, če se pomisli, kako pomanjkljivi so dosedanji viri tega jezika; največ je Miklošič izprašal od Bolgarov samih. Srbske besede je pristavil znani učenjak in državnik Stojan Nova-
kovič v Bclemgradu, češke profesor A. Matzenauer v Brnu (poznan po svojem posebno proti Miklošiču obrnjenem delu „Čiri slova v slovanskih rečich") poljske A. Brückner, profesor slavistike na vseučelišču v Berlinu. Vsakdo je že zapazil, da ta slovar ni prav vseslovanski, kakor bi bilo pričakovati; ni v njem jezika gorenje- in dolenjesrbskega in maloruskega, čemur se ravno ne čudimo; tudi Hrvati so zastopani po Srbih in celo pomanjkljivo, kjer prof. V. Jagič očita v zadnjem zvezku „Archiva für slav. Philologie" Novakoviču, da se je preveč držal lokalizmov in se ni oziral na dobre v zapadnih srbskih in hrvaških pokrajinah narodne izraze. Jaz bi še grajal v takem delu rabo e-kavščine. Bolj nerazumljivo pa nam je, zakaj ni v njem nam Slovencem sledu. Ravno mi s svojim nesebičnim zanimanjem za slovansko vzajemnost bi zaslužili, da se tudi naš jezik nahaja v slovarji, hotečem seznanjati Slovane med seboj. Tudi g. prof. Jagič je v omenjeni kritiki mnenja, da je bilo treba še slovenščino v&nj vzeti. Delu samemu bi še osmi redek zarad simetrije cel6 dobro došel. Ali pri vsem tem so bile izdateljeve želje merodajne; Slovenci smo pa mal, ne zadosti znan narod; saj še v tako dobrem delu kakor je Pypin-Spasovičeva zgodovina slovanskih literatur strašimo pod imenom „Horutani."
Slovar je seveda posebno namenjen Rusom in poznavalcem ruskega jezika; drugim bo raba mogoča le po posredovanji kakega drugega slovarja, v katerem bo poprej treba poiskati dotično rusko besedo, če hočejo kaj hitro in gotovo najti; indeksov ta slovar nima in ne more imeti. Takih čitateljev, ki bi prebirali ves slovar ali vsaj večje oddelke zarad zanimanja, kako se pove to ali 6no v katerem navedenih slovanskih jezikov, bo dandanes pač malo
Te pomanjkljivosti pa nam ne smejo greniti velikega veselja, ki ga moramo s tem delom imeti. Da je že dandanes bilo kaj takega mogoče, je pomenljivo in veselo znamenje. Slovar sam bo gotovo tudi mnogo koristil in vsi omikanci ga bodo radi v roke jemali. Miklošič sam pa ga je zmerom pri sestavljanji zmatral le kot „etwas Vorläufiges" ; več storiti so poklicani prihodnji rodovi.
Da so v njem tudi posamični pogreški, razumljivo je pri takem delu samo ob sebi. Tega bi naj ne pozabili različni kritiki. Češki n. pr. niso z Matzcnauerjevim delom zadovoljni, vendar bi Čehi z&nje imeli malo tako sposobnih m6ž kakor je ravno ta vestni učenjak. Proti vsemu delu in osebno proti Miklošiču samemu naperjena je kritika znanega petrograd-skega „slavjanofila" VI. Lamanskega v „/urnalu ruskago ministerstva za narodno prosveščenie." Ta tendencijozna kritika se tudi tendencijozno razširja po slovanskih in cel6 neslovanskih listih, od koder jo še dosedaj samd poznam. Obligatna opazka ob oficijalnem slavistu (tako vsaj berem v
„ Narodni ch list ich") kaže nam že dovolj, v katerem grmu še zmerom zajec tiči. Naj se pa pomisli, da posebno slovarjev ni brez pogreškov; jeden izmed francoskih enciklopedistov je rekel nekoč, da ni ničesar lože kriti-kovati nego slovarje. Jaz omenim tukaj samö jedno in sicer važno pomanjkljivost. Živega ruskega jezika namreč niso imeli vsi sodelovalci v jednaki oblasti in zarad tega so se preveč držali nemških in francoskih prevodov; večinoma tudi niso znali, kako so prevajali njihovi sodrugi. Te okolnosti so zakrivile, da se nam pri prebiranji slovanski jeziki zde mnogokrat dosti oddaljenejši nego li so v resnici. S tem pridem k delu, ki nam ravno jasno priča, kako zelo so si slovanski jeziki sorodni.
(Konec pride.)
Listek.
Jurčičev večer. Po kratkem prestanku, kateremu so bile uzrok razne pred-pustne veselice, napravilo je pisateljsko podporno društvo v Ljubljani svojim družabnikom spet nekaj zanimivih večerov, pri katerih nam je g prof. Vrhovec v raznovrstnih podobah slikal staro Ljubljano, g. E. Lah pa slovenska krajevna imena zbral v obširno, jako dovtipno in z dobrim humorjem pisano razpravo, s katero se sicer slovenski jezikoslovci ne bodo skladali, katera je pa zbranim družabnikom zarad duhovitosti svoje napravila več veselih in zabavnih večerov. Celö satirik Ep ich ar m o s, ki je čitateljem „Slov. Naroda" iz prejšnjih let gotovo dobro znan, poslal je dne 13. marcija društvu satirično razpravo ob Emoni-Aqui-lini, katero so društveuiki vsprejeli z veseljem. Toda brez dvojbe in ugovora je bil izmed vseh dozdanjih najlepši večer dne 18. marcija, katerega je pisateljsko podporno društvo na predlog g. dr. Vošnjaka posvetilo spominu Josipa Jurčiča. Brez vseh posebnih priprav, brez vsega v nas Slovencih pri jednakih prilikah navadnega bobnanja zbralo se je bilo ta večer v čitalnici k banketu 75 društvenikov, lehko rečemo, da čast mlajše inteligencije slovenske v beli Ljubljani. G. dr. Vošnjak je navzočne pozdravil z lepim govorom, v katerem je slavil uzorni politični javni in tihi prijateljski in pisateljski značaj Jurčičev. Med banketom je prof. Le vec v obširnem berilu vpletel v životopisne črtice več osebnih spominov na pokojnega Jurčiča ter povedal zlasti več podatkov o leposlovnih spisih njegovih Jurčičev zdravnik g. dr. Fr. Zu pane c nam je naslikal zadnjo uro Jurčičevo. G. dr. Blei weis-T rs teniški je opisal Jurčiča mestnega odbornika ljubljanskega in g. Fr. Drenik je povedal več dogodkov iz Jurčičevega življenja. Tako je bil ves večer posvečen spominu tega izrednega moža, ki v politiki in v literaturi naši doslej ni še našel nadomestnika. Plemeniti duh njegov je oživljal in blažil odlično družbo, katero so vrhu tega razveseljevali s pesmimi svojimi izborili pevci čitalniški in slavcc slovenski g. Meden pod vodstvom g. Förstcrja. In ko smo se razhajali v pozni polunočni uri, bili smo vsi tega prepričanja, da smo prebili lep večer in da moramo prihodnje leto, ako Bog d&, spomin Jurčičev praznovati spet z jednako slovesnostjo.
»Spiritus, qui inortifleat. Občni zbor „Matice Slovenske" je naložil lansko leto društvenemu odboru, naj se pobrine za to, da si nakupi „Matica" od dobrih
pisateljev slovenskih lastninsko in založniško pravico njih spisov. Z ozirom na ta sklep občnega zbora je predlagal prof. Leveč dnč 24. oktobra 1. 1885. v „Matičnem" odbora, naj „Matica" vpraša prof. Stritarja, če bi ji hotel prodati spise svoje. Gospod prof. Stritar je odgovoril, da je voljan „Matici" prodati svoje pesmi, povesti, dramatične slike in razprave. Vseh teh spisov bi bilo 107 tiskovnih pol. Cena, katero je izborili g pisatelj zahteval za izvrstne spise svoje, bila je silno skromna; kajti tiskovna pola bi ne bila stala niti toliko ne, kolikor „Matica" daje nagrade najslabšim izvirnim spisom in je le nekoliko presezala nagrado, katero „Matica" plačuje prevodom. Po daljšem obravnavanji je „Matičin" odbor dne 17. marcija 1.1. sklenil z 8 zoper G glasov, da „Matica" ne kupi Stritarjevih spisov — kakor se je poudarjalo — zlasti zaradi „čudncga_duhžg ne, ki veje po Stritarjevih spisih. Za nakup so glasovali sam 6 gg. odborniki Leveč, Pleteršnik, Rtfbič, Stegnar, Šum an in Vilhar.
Ako vzamemo v poštev priznano visoko vrednost in izbornost Stritarjevih spisov: ako pomislimo, da bi bila „Matica" ž njimi vsaj za pet let založena z naj-izvrstnejšim leposlovnim gradivom; ako uvažimo, da si mnogo matičnjakov v društvenih spisih želi tudi zabavnih, a ne samih suhoparnih znanstvenih razprav; ako naposled konstatujemo, da se „Matica" takrat, ko je izdavala Koseskega zbrane spise, ni kar nič—Qamüa_na prečudni — deloma naravnost nemoralni duh Ko-seskega spisov: t^daj^moram^pač^živ^obžalov^ti t^sklep tiči nega" odbora. S takim postopanjem „Matičin" odbor prosvetno ^nte|igencijo slovensko naravnost jxl seb^i>eh^ ter kaže, da duh, ki vlada njegovo delovanje, pač ni spiritus, qui vivi-ficat, ampak — spiritus. qui mortificat.
„Kres.* Prvi letošnji zvezek tega znanstvenega časopisa se je začel razpošiljati s 1. dnčm marcija. List ima to vsebino : 1. Jz zapuščine pesnika S. Jenka. — A. Črtice iz S. Jenkovega dnevnika. Objavil I. Jenko. 2. Doneski k zgodovini devetega stoletja. I. Črtice o Zadrugah, županijah in grofijah. H. Solnograški nadškof Arnon. III. Missi regii (pregledniki ali poslanci kraljevi). IV. Oglejski patrijarh Pavlin drugi. Dr. Fr. Kos.— 3. Imenopis konjiške nadfare (Gonobitz). I. Krajevna imena. Dr. M. Na potni k. — 4. Ivan Manel, Manlius ali Mandelc, prvi tiskar na Kranjskem. L. Ž vab. — 5. Nestorje vi Vlahi. D. Trstenjak. — 6. Kako se pripravlja rastlinam podstava. M. Cilenšek. — 7. Balon. „La France". Dr. J. Klemcnčič. — 8. O najstarejši dobi indijskega slovstva. Dr. K. Glaser. — 9. Legende o. Martina Kohemskega v slovenskem prevodu. Dr. J. Sket. — 10. do zdaj neznan rokopis najstarejšega štajerskega književnika Jožefa Hasla. Dr. J. Pajek. — 11. Poročilo O hrvatski književnosti. J. Steklasa. — 12. Slovstvene drobnosti. — Prvi zvezek obseza šest pol. Za vse leto veljiilist 3 gld, za pol leta 1 gld. 50 kr. Naročnina se pošlji tiskarni „družbe sv. Mohorja" v Celovec. Nam list do tega trenutka še ni dospel v roke, a uverjeni smo, sodeči po imenih zgoraj navedenih pisateljev, da je vsebina njegova izborna. Velikokrat se je že pri nas poudarjala živa potreba strogo znanstvenega glasila. Zdaj imamo tako glasilo, imamo tudi pisateljev za raznovrstne znanstvene stroke na izbor, in samö od razumništva našega je zavisno, da „Kres" najde tudi toliko materijalne podpore, da bode mogel izhajati. Dolžnost naša je, da mu prispemo na pomoč in da pomagamo tako osnovati list, ki bode jasno spričevalo, koliko zmoremo Slovenci tudi na znanstvenem polji.
Slovenski listič iz leta 1611. Pregleduje akte ljubljanskega mestnega arhiva naletel sem samö na jedno slovensko listino, pisano z nemškimi črkami. Bržkone si jo je dal preložiti iz nemščine birič, ki je z bobnom razglašal magistratova
razglasila po mestu. Zunaj na hrbtu ima listič napis: „Die Stadt soll publicieren*. Razglasilo samo pa se glasi: „Pasluschaite inu resumete eden drugimo pauete, khakor nas Suetle Forst pusti khlizat, de vsakhateri khupez ali khateri händl pella od vsakhateriga Taura Blaga Se wode khakesno Blagu hoze stemu Peruimo Auschlegkho Inu Zollo noue Nakhlade more. dati sest khreuzeriou teiste vvode na tech pastaulenech khraiou Syemale Auschlegarie inu Zollnarie. Na tu wode Vedel vsakhateri Se Pakhorn Skhasati Inu se Pred Sekodo Varouati. Le ta Je FUerstau Suetliste Vola Inu Sapuuid, khakhor vse le tu FuerstaU General (to se pravi: Generalpatent, dostavek pis.) khateri more vsakhateri, khateri sna Podpolnoma vrati, teistu Ihe (= je, dostavek pis.). Pod Khamaunam (Kamaun zvala se je Tranča, dostavek pis.) nabit. Natu wode vedel Vsakhateri Se Pakhoren Skhazati Inu se Pred Sekhoda Varouati. Per Vellikhi Fuerstaue Suetluste straiftnigi na Blagi inu na Siuato." (Magistratni akti st. 22.).	J. V.
Kopitar. V zadnji t. j. LXXII. knjigi „Rada jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti" podal nam je g. prof. Armin Pavič na str. 127—202 precej obširen in točno sestavljen životopis Gjura Daničiča (umrl 17. nov. 1. 1882.). Opozorujemo na ta spis, ki se sicer proti koncu ne drži iste stopinje visokosti kakor v začetku, vse, ki se zanimajo za Vukovo in Daničičevo velevažno delovanje in postanek književnega jezika Hrvatov in Srbov. Veseli nas, da se tukaj tudi od hrvaške strani pravično ocenjajo Kopitarjeve velike zasluge in posebno drago nam je, da se je ravno g. Pavič vspel do tako krepke obrambe kakor jo beremo na str. 149. in 150. proti sumnjam Rusa Kulakovskega, da so „vo vlijanič Kopi-tara na Vuka dejstvovali političeskija ili ultramontanskija pobuždenija jjčenago bibliotekarja pri dvornoj biblioteki apostoličeskago Imperatora". Zmerom narasta gradivo, ki nas uči, kako krivično se je sodil od vrstnikov in potomcev ta ,,Me-fisto", avstrijski „hofrat" in „hofslavist" i. t. d., s kakeršnimi imeni se dandanes večkrat njegov še večji učeilec pita (prim, poročilo o „kratkem slovarji"). Bil bi že čas, da nam kdo vstvari po vseh virih popolno in kritično podobo našega toliko napadanega rojaka, ki je tako neizmerno nadkriljeval vse nasprotnike svoje. Najprej pa prosimo g. Miklošiča, naj nam vendar izda za tisek že davno pripravljeni drugi del Kopitarjevih „Kleinere Schriften", ki bodo govorile tudi jasno dovolj.
Dr. M. Murko.
Hrvaška književnost je izgubila jako marljivega delavca; umrl je namreč v Spletu v svojem 35. letu Fra Ivan Despot, jeden najboljših sedanjih hrvaških pisateljev v Dalmaciji. Ta izguba je tem občutljivejša zdaj, ko nam politika po-jemlje premnogo močij na književnem polji hrvaškem. To nam jasno priča zadnje četrtletje, ki se nikakor ne more ponašati z obilnimi literarnimi plodovi. Izvzemši razne časopise in „Matičine" knjige, o katerih smo že poročali, oglasiti nam je danes „Seo ske bajke i bajalice", crtice N. Tordinca. Pisatelj je novinec, ki mnogo obeta, kajti v teh črticah je pokazal lepega daru za risanje narodnih tipov iz kmetskega življenja, katero dobro opazuje in resnično opisuje. Druga lepa knjiga je „D revna priča", roman od J. Kraszewskega, ki je v Gostiševem prevodu po-natisnena iz „Pozora". Leposlovnega berila so nam prinesli tudi razni koledarji, od katerih so najimenitnejši „Danica"' svetojeronimskega društva, „Zvonimir", in „Dragolj ub". Omeniti nam je, da so hrvaški koledarji ozaljšani z mnogimi času primernimi podobami, kar pri slovenskem koledarji „družbe sv. Mohorja" še vedno pogrešamo. Razven omenjenih zagrebških koledarjev so prišli nekateri tudi po drugih mestih na svetlo, ki so bolj lokalnega značaja in imajo le malo lite-
ravno vrednost. — Zanimiva za kulturno zgodovino hrvaške Bosne je mala knjižica: „Tridesctgodišnja poviest književnoga društva redovniške mladeži bosanske", ki so jo v Pečuhu izdali mladi bosanski klerici reda sv. Frančiška. — Kanonik Drag. Palčič v Rimu je priredil drugo izdanje „Rječnika talija nsko-slovinskog a" (hrvaškega). Jako potreben je tudi mali „hrvatski pravopisni rječnik", ki gaje sestavil M. Tkalec. Cena mu je 30 novih. Tti nam je povedati, da se jc tudi na Hrvaškem našel mož. kateri se peča z novim svetskim jezikom, ki se v svetskem jeziku zove „Volapük". Prof. Jurij B a u e r v Zagrebu je spisal že več hrvaških razprav o tem jeziku ter dal na svetlo majhen slovar in slovnico, ki se je moreš v treh dneh naučiti. — Že omenjene „male enciklopedijo" izšel je v Oseku G. snopič, ki obseza besede od „Arpino" do „Austro-Ugarska". Več o tem težavnem podjetji povedali smo v prejšnjih poročilih. Pri ti priliki nam je omeniti še druzega začetja. Nedavno je „hrvatski pedagogički književni zbor" sklenil, da bode izdal „ene i ki oped i j s ki rječnik pedagog ijc", ki bo obsezal vse, kar o ti stroki treba znati hrvaškemu, slovenskemu in srbskemu učitelju. Prvi zvezek bo še to leto ugledal svet, a vse delo bo imelo kakih sto tiskanih pol. — Že oglašenega pravo-slovnega dela ,,Mjenbeni zakon" prišel je na svetlo III. in zadnji zvezek, v katerem prof. dr. Vrb an i 6 razlaga postopanje pri menbenih pravdah. — Za poznavanje hrvaških razmer v Istri sta zanimivi „Poslanica" dra. Viteziča svojim volilcem in „desetgodišn jica bratovštine hrvatski h ljudi u Istri". — Novo leto nam je prineslo tudi nekoliko novih časopisov. O zabavno-poučnem „Balkanu" je „Zvon" že zadnjič poročal. V Gospiči izhaja po dvakrat na mesec „Ličanin" list za pučku prosvjetu. „Liečnički vi est. ni k" v Zagrebu seje povečal in preporodil pod uredništvom znanega in spretnega strokovnjaškega pisatelja dra. Antona L o b m a y e r j a. Izhajal pa bo skoraj tudi drug nov list rG lasni k" hrvaškega naravoslovnega društva, ki se je ravnokar v Zagrebu ustanovilo za. „proučavanje prirodnih odnošaja u Hrvatskoj" in obeta, da v ta namen priredi tudi javna predavanja in izlete. — Jugoslovenska akademija znanosti izdala je „Lekcijonarij Bernardina Splječanina" po prvem izdanji od leta 1405., ki je od prevelike vrednosti za poznavanje hrvaške proze tedanjega časa. Izdala pa je tudi XVI. knjigo ,.monuiEenta spectantia historiam Slavorum meri-dionalium" ter XVII. knjigo „Starin". V prvi knjigi je priobčil Rad Lopašič imenitna pisma za zgodovino nekdanje vojaške krajine, ki jih je nabral v arhivu vo-jinskega ministerstva na Dunaji, druga knjiga pa ima več manjših pisem, ki se tičejo hrvaške zgodovine. — Akademijskega glasila ,Rada" sta izšli knjigi LXXV. in LXXVII.; prva nam je prinesla Zahradnikovo razpravo „o krivuljah u ravnini", V. Horvatovo „o produktih suhe destilacije škroba sa vapnom" in nekoliko geometrijskih opazek od Zahradnika; v drugi pa nadaljuje Valjavec svojo studijo „o naglasu v novoslo venskora jeziku", Vodilo „o religiji Hrvata i Srba", a Pavič je priobčil prav korenito razpravo o rajnkem Daničiči.
Opazka. Za denašnji „Listek" se nam je nabralo toliko gradiva, da nismo mogli vsega spraviti v list, zlasti ker je bilo od prejšnjega meseca sem zloženih že več spisov in jih tiskarna zarad mnogega opravila ni mogla še dalje odlagati. Gospodje, ki so nam poslali nove knjige v naznanilo in poročilo i. t. d., naj zatorej blagovoljno potrpe do prihodnjič.
Sa
Urednje Janko Kalan XXI. naloga. Sestavil R. Braune v Kočevji.
(Broiitano's Choaa Monthly.)
Črni.
	üp mp Wm, „ mm		89 JSS		jppp'
isi	i fli	s		HI	
	WUJm		r«		M
		p		Ü!	
u	rnTrn im * i*J		m		||
	HI	B		1!	
	jjg \ §jj		'mm m	i	11
wm	11	18		is	■J
Beli.
Mat v Štirih potezah. XXII. naloga. Zložil G. B. Valle v Speciji.
(Iz zbirkö: „Ccnto problemi.")
Beli: Ka8, Da6, Tdl, Lb3, Sf6 in g5; kc2, e6.
Črni: Kc5, Tc4, Sb2 in d4; kc3, d5 in d6.
Mat v dveh potezah. Za najboljšo rešitev in razložite v denašnje štiripotezne naloge razpisujemo darilo, namreč dra. S. Golda zbirko 200 šahovih nalog, ki obseza mnogo krasnih komadov. Rok za pošiljanje rešitev se de-loča do 15 majnika. Rešitve*)
šahovih nalog v 2. zvezku „Lj. Zvona".
XVI. naloga. (Jurija Chocholou3a.)
1.	Db3	d3
2.	Db2:f	K f4
3.	D d21	mat.
h.
v Včlikih Laščah.
1.....
2. S d3 f
1.....
2. S g6 t
1.....
2. D g3 f
Se4 itd.
S f 5 itd.
f 5 itd.
1.	d5
2.	L e8 f
3.	S15 f
2. Lg3f
2. S e6 f
XVIII. naloga.
(Jan? Dobruskega.)
K »5 Kd4
mat.
K e5 itd.
f 5 itd.
XIX. naloga.
O. B. Valloja.)
1.	D gl !	Kakor koli
2.	D, L ali S dade mat.
To je jedna najlepših dvopoteznih nalog I
Pravilne rešitve smo vsprejeli od gg. prof. Frana Plohla v Gorici (16, 18, 19, 20, 21); A. U. v G. (16, 18, 19, 20, 21) in prof. Jož. Križmana v Pazinu (18, 19, 21.)
Razne vesti.
(Ivan Lavrenčič f.; V 13. dan sušca t. 1 je v Goiici umrl Ivan Lavrenčič, notarski kandidat izPostojine v 30. letu svoje dobe. Pokojnik je bil vnet šaholjub in iz najboljših reševalcev nalog naših. Lani mu je bilo dvakrat prisojeno darilo za najboljšo rešitev, a ker si je bil sam že prej omislil Jurčičeve zbrane spise, prodal jc prejeti darili po tržni ceni in izkupiček (5 gld. 10 kr.) daroval za Jurčičev spominek, kar svedoči, da Lavrenčič ni bil samö ljubitelj lepe igre, nego tudi iskren rodoljub in plemenit značaj. Lchka mu žemljica!
*) Danes priobčamo rešitve v tako imenovani „okrajšani notaciji", da so šaholjubi naši sc xna-nijo tudi ž njo.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: vse leto po 4 gld. 60 kr., pol leta po 2 gld. 30 kr., četrt leta po 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Nove ulice 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Navodilo
o pravilnem igranji šaha za začetnike.
(Dalje.)
Ta osnovna pravila pa veljajo le v obče; ona izrekajo le načela, po katerih se je ravnati o začetku igre. Zatorej se jih nikakor ni tesno držati, ako je možno, doseči ne glede nänje kak dobiček, n. pr. upleniti sovražno figuro ali rešiti kak svoj kamen, ki bi ga drugače v«e 1 nasprotnik i. t. d. Pri vsaki potezi torej treba pozornemu biti na tor je li možno, vzeti sovražniku kak kamen brez svoje škode, oziroma je li treba rešiti kak svoj kamen sovražnega napada. V takih slučajih naj se brez daljnih pomislekov in ne gledč na splošna teoretična pravila stori dotična poteza. Le tedaj, ko ni možno, sovražnika vspešno napasti, niti ne treba, braniti se njegovega, kvaro pretečega popada, razpostavijo naj se svoji kameni tako, kakor je bilo gori povedano.
Pravilna otvorjenja (začetki igre) imajo posebna svoja imena ali po izvrstnih šahovcih, kateri so. jih izumili ali prvi priporočali, ali po deželah (narodih) in mestih, kjer so bila posebno običajna i. t. d., ali napdsled po tistih kamenih, kateri se najpreje razvijajo. Vsa druga otvorjenja nazivamo nepravilnimi.
Naslednji obrazec obseza vsa pravilna otvorjenja; o teh bomo pozneje o vsakem posebe nekoliko govorili.
I. Odprte igre.*)
e2—e4 S gl-fö A. Igra s kraljevim skakačem 1. ZfZItf	-------
1.	Giuoco pinno ali italijanska igra:
e2 — e4 Sgl — f3 L fl j-	c2 —^c3 0 — 0 d2 —_d$
tf — e5 2- S b8~-—~c6 3' L f8 — c6 4'
2.	Gambit kapitana Evansa:
e2 — e4 S gl — f3 L fl — c4 b2 — bi o7 — e6 2' S b8 — c6 3' L f8 — c5 _ 4'
3.	Španska partija ali Ruya Lopeza igra: o2 — e4 Sgl_— J3 Lfl j- b5
e7~Zr"e5 2 S b8 — c6 3' a7 — a6 ali S g8 — ftj ali d7 — d6 i. t. d.
4.	Igra s štirimi skakači:
e2 — e4 S gl — f3 S bi — c3 Lfl —b6!
2 Š b8 — c6 3' Š g8 — f6 4' Lfö — b4
5.	Igra z dvema skakačema na drugo roko:
e2 — e4 Sgl — f3 Lfl —^oA e7 — e& 2' S b8 — c6 3< Š g8 — f6
6.	Ogerska partija:
e2 — e4 Sgl — f3 L f 1 — c4 07 — e6_2' Sb8 — c6 L f8 — e7
7.	Škotska igra (škotski gambit):
e2 — e4 S gl — f3 d2 — d4 L f 1 — c4 i. t. d.
L e7 — e6 2' S b8 — c6 3' e6 X d4! 4'
8.	Angleška igra:
e2 — e4 S gl — f3 c2 — c3 ©7 — e& S b8 — c6 3*
9.	Francoska igra s kraljevim skakačem:
e2_— e4 S gl — f3 d2 — d4! e7 — e5 2' d7 — d6 3<
10.	Ruska partija (Petrovega igra):
e2 — e4 S gl — f3 . e7 - e6 2' S g8 - f6 L t d'
*) Nad črto so poteze belega, a pod črto poteze črnega.
(Dalje prihodnjič.)
izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke ob-sezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman:
za vse leto.....4 gld. 60 kr.
„ pol leta.....2 j, 30 „
„ četrt leta.....1 „ 15 „
Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji „Ljubljanski Zvon" po 5 gld.
60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr.
Dobivajo se tudi še: „Ljubljanski Zvon", II. tečaj (1882) nevezan po . . 3 gld. — kr.
v Bonačeve platnice vezan po ........4 „ 20 „
„Ljubljanski Zvon". III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po ........4 „ 20 „
Ljubljanski Zvon", V. tečaj (1885) nevezan po . . 4 „ — „
v Bonačeve platnice vezan po . ,......5 „ 20 „
Letnik I. (1881) in IV. (18S4) sta nam že pošla.
Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: „Rokovnjači". Zgodovinski roman, spisala Jos. Jurčič in
Janko Kersnik po............50 kr.
„Valentin Stanič". Spisal Paulus po........25 „
Upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Ljubljana, Nove ulice 5.
ozisr^isriiLO.
Večkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo pri meni tudi platnice za prejšnje letnike „Ljubljanskega Zvona". Naznanjam, da se dobivajo za vse dozdanje letnike v raznovrstnih barvah.
Janez Bonač,
knjigovez, Poljanska cesta, 10.