STROKOVNA IZHODIŠČA Bralna pismenost na razredni stopnji: Pogled na celoto in na  podrobnosti Dr. Sandra Mršnik, Zavod RS za šolstvo Reading Literacy at Classroom Level: Comprehensive Overview and Specificssa IZVLEČEK: Bralna pismenost je bila v projektu OBJEM opredeljena podobno kot v Nacionalni strategiji za razvoj pismenosti in v mednarodnih raziskavah bralne pismenosti (PISA, PIRLS), tj. kot trajno razvijajoča se zmožnost posameznikov za sprejemanje, razumevanje, tvorjenje in uporabo besedil za življenje v družini, šoli, na delovnem mestu in v družbi. Pridobljeno znanje in spretnosti ter razvite sposobnosti uporabe pisnih informacij, njihovega razumevanja in kritičnega vrednotenja posamezniku omogočajo uspešno in ustvarjalno osebnostno rast ter odgovorno delovanje v poklicnem in družbenem življenju. Bralna pismenost je osnova vseh drugih pismenosti in ima bistven pomen pri mišljenju in učenju. Z uveljavljanjem pomena vseživljenjskega učenja bralna pismenost ni več zmožnost, ki jo pridobimo v otroštvu ali v zgodnjih letih šolanja, temveč je zmožnost, ki se pridobiva, razvija, poglablja in nadgrajuje vse življenje. Razvite bralne zmožnosti zagotavljajo dvig splošnih kompetenc učencev na vseh stopnjah šolanja in jim omogočajo uspešno vključevanje v družbo ter kasneje tudi neposredno na trg dela. V projektu Bralna pismenost in razvoj slovenščine − OBJEM smo tudi zaradi sodelovanja strokovnjakov z različnih področij zmogli pogledati na bralno pismenost nekoliko drugače in s sodelujočimi vrtci in šolami iskali rešitve, kateri didaktični pristopi pripomorejo k dvigu ravni bralne pismenosti. Ključne besede: bralna pismenost, gradniki, didaktični pristopi na razredni stopnji, projekt OBJEM 6 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Abstract: The definition of Reading literacy in the (nekatere lahko bolj razvijamo pri enih predmetih, OBJEM project is much the same as the one offered druge pri drugih: matematično, naravoslovno, finančno, by the National Literacy Strategy and international digitalne …), skupen cilj vseh pa je, da učenec, bodoči surveys of literacy (PISA, PIRLS), i.e., it is an odrasel, razvije paleto pismenosti, pri katerih pridobi individual’s continuously developing capacity to različna znanja, veščine in razvije različne zmožnosti receive, comprehend, produce, and use texts for life in the family, at school, in the workplace, and in society. in vrednote (npr. sposobnost kritičnega razmišljanja, The knowledge and skills gained, and the abilities sodelovanja, razumevanja resničnega sveta, spoštovanje developed to use, comprehend, and critically analyse občečloveških vrednot, medkulturni dialog, kakovostne written information, help the individual grow as a medosebne odnose, razvoj socialnih kompetenc, zdrav successful and creative person and act responsibly življenjski slog). in professional and social life. Reading literacy is the foundation for all other literacies and is essential for Vse oblike pismenosti potekajo in se dogajajo v jeziku, thinking and learning. zato jih lahko opišemo kot različne jezikovne rabe, torej razne oblike interakcije posameznika z obstoječimi With the importance of lifelong learning, reading besedili ter tvorjenje novih besedil, zato je osnova literacy is no longer a skill acquired in childhood or the early years of education but one acquired, vseh pismenosti bralna pismenost. Poleg tega ima developed, deepened, and built upon throughout life. skrbna raba jezika bistven pomen pri mišljenju in Developing reading competencies guarantees that učenju, definiran tudi v Nacionalni strategiji za razvoj students’ general competencies are raised at all levels pismenosti (2019−2030, str. 3) »Bralna pismenost je stalno of education, allowing them to integrate successfully razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice into society and, eventually, directly into the labour za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo market. We were able to look at reading literacy in pisnih informacij. Ta zmožnost vključuje razvite a slightly different light thanks to the cooperation bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in of experts from various fields, and we worked with bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in the participating kindergartens and schools to find motiviranost za branje). Zato je temelj vseh drugih solutions on the didactic approaches that contribute to raising the level of reading literacy. pismenosti in je ključna za razvijanje posameznikovih in posamezničinih sposobnosti ter nujno uspešno Keywords: reading literacy, building blocks, classroom sodelovanje v družbi.« didactic techniques, OBJEM project Prizadevanje za doseganje višje ravni bralne pismenosti je tudi bistven dejavnik ohranjanja jezikovne kulture. Dobro razvita bralna pismenost in jezikovna ozaveščenost tvorita najboljšo osnovo za spoznanje o Uvod pomenu lastne kulture in jezika ter njunega prispevka svetu, ki raznolikost razglaša kot temeljno vrednoto. Tako bralna pismenost ni več zmožnost, ki jo pridobimo BILO BI ZANIMIVO … v otroštvu ali v zgodnjih letih šolanja, temveč se pridobiva, razvija in dopolnjuje vse življenje. Še več: Imeti čas za branje v šoli. Načrtno skrbeti za razvoj besedišča. dobro razvite bralne zmožnosti so zelo pomembne za Razvijati didaktične pristope, ki ustvarjajo pogoje za dvig učenčevo izobraževalno pot. Spoznanja o ključnem ravni bralne pismenosti. pomenu pismenosti nas obvezujejo k trajnejšemu Vedeti, kaj je »širša slika« bralne pismenosti. razvoju pismenosti ter razmisleku o bolj učinkovitem Imeti čas za izgradnjo sporazumevalnih zmožnosti pri vseh opismenjevanju. predmetih. Spodbujati govor učencev. Razvojni projekt Bralna pismenost Omogočiti učencem branje besedil, ki so v skladu z in razvoj slovenščine – OBJEM njihovimi interesi. Ob branju doživljati prijetne občutke. (Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacije, Ponuditi besedila, ki učence silijo k razmišljanju. Modeli) Spodbujati kompetentnost pri branju učencev. Razvojni projekt Bralna pismenost in razvoj slovenščine − OBJEM je temeljil na ugotovitvah dosedanjih Vzporedno s spremembami v družbi se spreminja tudi teoretičnih spoznanj, projektov, študij, raziskav in pomen različnih vrst pismenosti, predvsem bralne, saj analiz od najzgodnejše pismenosti v predšolskem dobro razvita pismenost vpliva na kakovost pouka obdobju, opredeljene tudi v Kurikulu za vrtce, do in življenja. V šoli razvijamo več vrst pismenosti različnih vidikov in dejavnikov bralne pismenosti v  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 7 STROKOVNA IZHODIŠČA osnovnošolskem in srednješolskem obdobju. Zajemal razredu, torej so morali biti učinki vidni pri učečih. je slovenščino v njenih različnih vlogah v vzgojno- Poleg iskanja učinkovitih pristopov poučevanja s izobraževalnem prostoru – kot učni predmet, kot učni strani vzgojiteljev/učiteljev je bila posebna pozornost jezik, strokovni jezik in kot drugi jezik. Zavoda RS za šolstvo in drugih konzorcijskih partnerjev Za večjo učinkovitost slovenščine v vseh njenih vlogah (fakultet in javnih zavodov) namenjena predvsem in vzpostavitev inovativnega učnega okolja je v projektu usposabljanju in profesionalnemu razvoju vseh bila posebna pozornost namenjena: sodelujočih strokovnih delavcev. • razvijanju predopismenjevalnih zmožnosti v predšolskem obdobju, Gradniki bralne pismenosti • razvijanju zahtevnejših ravni bralne zmožnosti pri V projektu OBJEM smo na osnovi Nacionalne strategije vseh predmetih, za razvoj bralne pismenosti, Kurikuluma za vrtce, učnih načrtov, raziskave PIRLS in PISA razvili in opredelili • učinkovitim bralnim in učnim strategijam, • učnemu jeziku kot dejavniku uspešnega pouka pri DEVET GRADNIKOV BRALNE PISMENOSTI: vseh predmetih, • razvijanju in uvajanju gradnikov bralne pismenosti, 1. govor, 2. motiviranost za branje, • medpredmetnemu povezovanju ter dobri 3. razumevanje koncepta bralnega gradiva, opremljenosti z jezikovnimi viri v slovenščini in 4. glasovno zavedanje, njihovi smiselni uporabi v vzgojno-izobraževalnem 5. besedišče, procesu. 6. tekoče branje, Posebna pozornost je bila namenjena tudi 7. razumevanje besedil, motivacijskim spodbudam ter spodbujanju bralne 8. odziv na besedilo in tvorjenje besedil ter pismenosti glede na razlike v dosežkih ranljivih skupin. 9. kritično branje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo javni razpis projektov za izbor operacij, Kot nakazuje zapis v Nacionalni strategiji za razvoj na katerega se je Zavod RS za šolstvo skupaj s bralne pismenosti, je bralna pismenost zmožnost, konzorcijskimi partnerji prijavil ter pridobil vodenje sestavljena iz posameznih gradnikov, ki se prepletajo, projekta Bralna pismenost in razvoj slovenščine – dopolnjujejo in v medsebojni interakciji oblikujejo OBJEM. Za uresničevanje ciljev projekta se je na bralno pismenost kot novo kvaliteto. V projektu smo vsebinski in organizacijski ravni določilo posamezne gradnike opredelili za celotno vertikalo − vrtec, osnovno delovne time in njihove vsebinske naloge (delovne time in srednjo šolo −, in sicer gradnike zgodnje pismenosti, za specifična področja projekta, razvojni tim in strateški gradnike opismenjevanja in splošne gradnike, ki jih tim). Delovali so štirje delovni timi: razvijajo vsi šolski predmeti. Gradnik je kot prvina 1. bralna pismenost in razvoj slovenščine, bralne pismenosti sestavljen iz določenih znanj, spretnosti, veščin, odnosov in vrednot ter v interakciji 2. slovenščine kot drugi jezik, z drugimi gradniki prispeva delež k bralni pismenosti 3. šolska knjižnica in (Milekšič, 2019). 4. diagnostični pripomočki. V delovanje projekta so bili vpeljani elementi Čemu je bil namenjen projekt participativnega vodenja, kar je nudilo priložnost za razvoj nove kakovosti vodenja ter sodelujočim OBJEM omogočilo, da ob določeni situaciji, izzivu, ki ga imajo, Razvojni projekt je bil prednostno namenjen razvoju razmišljajo in delujejo skupaj. Člani projektnih timov in preizkušanju didaktičnih pristopov, ki ustvarjajo vrtcev in šol (12 vrtcev, 25 osnovnih šol, 22 srednjih šol) pogoje za dvig ravni bralne pismenosti. V ta namen so so izbrali enega od štirih področij projekta, oblikovali strokovni delavci posameznih vrtcev in šol v projektu operativni načrt in v različnih akcijskih krogih iskali načrtno uvajali gradnike v svoje poučevanje, pri čemer odgovore na raziskovalna vprašanja. Člane projektnih so elemente posameznega gradnika uvajali v povezavi timov vrtcev in šol smo usmerjali v uvajanje gradnikov z vsemi drugimi gradniki in s cilji vseh predmetov oz. z namenom razvijanja bralne pismenosti, kar so področij. Poleg tega so gradnike uvajali integrirano in v vključevali v didaktične pristope. Vse, kar se je v skladu z zmožnostjo učencev in glede na njihov razvoj, projektih razvilo, se je moralo udejanjati v skupini, predznanje, potrebe in posebnosti. 8 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Vsi gradniki imajo enotno strukturo. Tu navajamo primer gradnika besedišče: Bralna pismenost | Opredelitev in gradniki Ime gradnika 5. gradnik: BESEDIŠČE Element gradnika: - poznavanje besed in razumevanje njihovega pomena pri sprejemanju in tvorjenju besedil Elementi gradnika, - usvajanje in širjenje besedišča za: kaj gradnik sestavlja: - uspešno branje z razumevanjem, - učenje in - sporazumevanje - uporaba tiskanih in digitalnih jezikovnih virov (priročnikov, portalov …) PREDŠOLSKA VZGOJA OSNOVNA ŠOLA SREDNJA ŠOLA 1−3 let 3−6 let 1. VIO 2. VIO 3. VIO Otrok, učenec, dijak, Izkaže tako, da: Izkaže tako, da: Izkaže tako, da: Izkaže tako, da: Izkaže tako, da: Izkaže tako, da: izkaže, tako da … • razume preprosta • razume besede v daljših • pozna, razume in • pozna, razume in • pozna, razume in • pridobljeno besedišče/ besedna sporočila, in zapletenejših povedih, uporablja besedišče uporablja besedišče uporablja besedišče/ strokovne izraze različnih • poimenuje znane osebe, • razume pomen besed v različnih predmetnih različnih predmetnih strokovne izraze različnih predmetnih področij predmete in pojave v konkretnih okoliščinah in področij, področij, predmetnih področij, smiselno uporablja ter z okolju/vizualnem gradivu, zgodbah, • poišče razlago novih in • sklepa o pomenu • razume nove besede na njim izraža razumevanje • tvori dvo- ali tribesedna • razume in uporablja manj znanih besed v besed/besednih zvez iz podlagi sobesedila ali zna in koncepte različnih sporočila, večino besed v vsakdanjih sobesedilu ali z zunanjo sobesedila, poiska� njihovo razlago strokovnih predmetov/ • se igra z besedami. okoliščinah/v svojem pomočjo, • poišče razlago novih v � skanih in spletnih področij, okolju, • uporablja preproste in manj znanih besed jezikovnih priročnikih in • z usvojenim besediščem • uporablja ustrezne � skane ali digitalne v � skanih in digitalnih na jezikovnih portalih, tvori ustrezna besedila vprašalnice, vire (slikovni, tematski jezikovnih priročnikih, • razume (stalne) besedne za različne okoliščine in • z usvojenim besediščem zveze/fraze in preneseno namene, upošteva načela • razume in uporablja slovar …), izraze za mentalna stanja • novo besedo zna tvori govorjena in rabo besed, primerno dobrega sloga (živost, (vede� , spomni� (se), uporabi� pri tvorjenju zapisana sporočila. svoji staros� , jedrnatost, jasnost …). razume� …), povedi, • pozna in uporablja • razume in uporablja • z usvojenim besediščem strategije za določanje vljudnostne izraze, tvori različna govorjena in pomena (neznanih) • razume in uporablja zapisana besedila. besed, strokovne izraze s • usvojeno besedišče področij, ki ga zanimajo. uporablja pri tvorjenju novih besedil. Slika 1: Primer gradnika besedišče (vir: Bralna pismenost-opredelitev in gradniki) | 7 V razvitih didaktičnih pristopih, ki so jih učitelji Posebna pozornost je bila namenjena prizadevanju preizkušali, so učenci prevzemali aktivnejšo vlogo, kar za boljšo ozaveščenost učiteljev vseh predmetov o se je kazalo z: dejavnim ukvarjanjem z besedili, načrtnim pomembnosti razvijanja bralne pismenosti učencev in in sistematičnim bogatenjem besedišča, vrednotenjem njihove vloge, z jasnim poudarkom, da to ni le naloga prebranega in odzivom na besedila ter tvorjenjem besedil. učiteljev slovenščine. Velikokrat so to uresničevali z medpredmetnim izvajanje dejavnosti. »Veliko več delamo z besedili in smo bolj pozorni na to, katere gradnike uvajamo v poučevanje. Jasno si postavljamo cilje, ki jih želimo doseči, in znamo poiskati dejavnosti, ki nas »Razvoj gradnikov BP (že sama uporaba strokovne bodo pripeljale do njih. Povezujemo se med seboj (znotraj terminologije) se je med strokovnimi delavci zelo ukoreninila. projektnega tima) in tudi s kolegi, ki so prepoznali vrednost Strokovne delavke so dosti bolj pozorne na šibka področja projekta. Čeprav ne opažamo, da bi bili dosežki projekta otrok na področju govora in jih načrtno in sistematično preko zelo vidni (merljivi z ocenami), je pa pomembneje, da izbranih dejavnosti odpravljajo oz. skrbijo za razvoj gradnikov spreminjamo tudi odnos do dejavnosti, povezanimi z bralno BP. Obenem je pogovor (strokovni ali neformalni) o razvoju pismenostjo, bolje spodbujamo otroke k branju in se lotevati gradnikov BP postal nekaj vsakdanjega in običajnega. Zelo nalog bolj ustvarjalno, tudi s pomočjo idej iz projekta.« je okrepljeno sodelovanje strokovnih delavk in pripravljenost (Srednja šola) za učenje, saj so strokovne delavke izkusile pomen varnega in spodbudnega učnega okolja, ki smo ga skupaj soustvarjali med projektom.« (Vrtec) »Članice šolskega projektnega tima doživljamo kolegialne hospitacije kot zelo pomembno priložnost za profesionalno rast. Omogočajo nam refleksijo in evalvacijo našega dela, »Sistematičnost na področju dela BP je v naše načrtovanje prepoznavanje naših močnih in šibkih področij in skupno dejavnosti in pedagoško delo prineslo osvežitev, drugačen, načrtovanje izboljšav. Na njih se članice učimo druga bolj poglobljen pristop pri organizaciji dejavnosti in od druge. Prikazane pristope tudi same preizkušamo predvsem pri načrtovanju - poglobljeno načrtovanje in nadgrajujemo ter tako skupaj sooblikujemo boljšo dejavnosti s področja jezika, ki se je prepletalo z ostalimi poučevalno prakso. Kolegialne hospitacije nas povezujejo. dejavnostmi.« (Srednja šola) Omogočajo nam medsebojno podporo ter nas motivirajo, da vztrajamo pri uvajanju izboljšav, še posebej tedaj, ko Z različnimi načini sodelovanja, kolegialnimi obtičimo. Zaradi vsega naštetega jih nameravamo ohranjati hospitacijami, usposabljanji, mreženjem med vrtci in tudi po zaključku projekta.« (Osnovna šola) šolami so učitelji izmenjevali preizkušene didaktične  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 9 STROKOVNA IZHODIŠČA Didaktični pristopi Primer didaktičnega pristopa: Naslov sklopa: DEDIŠČINA – RAZVIJANJE BESEDIŠČA IN DELO Z VIRI Razred: 3. PREDMET: Spoznavanje okolja Predvideno število ur: 6 Avtorica: Maja Lukman, OŠ Kidričevo Cilji in dejavnosti sklopa se nanašajo na razvijanje gradnika besedišče ter podpornega gradnika razumevanje koncepta bralnega gradiva. Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti Namen sklopa: Učenec zna pripraviti pripomoček, ki mu pomaga pri učenju, ob tem zna prepoznati bistvene podatke, poiskati bistvo in govorno obnoviti besedilo ter časovno opredeliti podatke. Učni cilji: Načrtovane učne dejavnosti: Dokazi: UČENCI: UVODNI DEL • tiho ali poltiho berejo opisovalna in • Aktiviranje predznanja: izdelava kolaža Izdelan kolaž informativna besedilaP,r i BRANJU bom uspešen, ko bom: – Učenci izdelajo kolaž. • povzamejo temo in b•is tbvrealn teek počoed, atke – Učenci imajo na voljo različne fotografije. Sami med podanimi Slikami izberejo tiste, ki so • razumel, kar berem. branega besedila – opisa in ogledanega po njihovem mnenju povezane z dediščino. posnetka, OSREDNJI DEL • iz digitalnih besedil varno in kritično • Izdelava pripomočka za lažje pomnjenje: torbice za nove besede pridobijo informacije ter jih ustrezno Po navodilih izdelane torbice uporabijo, • sPorio IZbDliEkLuAjVeI jČoA kSOriVteNrEiGjeA uTRsApKeUš nboomsti u,spešen, ko bom: • prikazal dogodke iz preteklosti tako, da bom vključil • pofzontoagjroa fipjeo mali erinsb de,e diščine, • s•p odozgnoadjkoe iunr evdriel oddn noatijsjtoar sepjšeregam deom nobveej šve gsav,o vjkeljmuč im kravjsuaj npaet pdoogdoldakgoiv r. azličnih virov, • znajo opisati časovni potek pojavov, • spoznajo zapuščino naših prednikov, • sodelujejo pri oblikovanju pripomočka za pomnjenje novih besed. Pri IZDELAVI TORBICE BESED bom uspešen, ko bom: • po navodilih izdelal torbico in jo Slika 68: Izdelane torbice besed okrasil, • jasno zapisal naslov »Torbica besed«, Učenci so dobili navodila za izdelavo torbice na projekciji v PowerPointu in samostojno Slika 69: Torbica besed, napolnjena z besedami, ki • napolnil torbico z listki, na katere izdelali torbico. se zdijo učencu pomembne bom napisal besede, ki se mi zdijo pomembne. • Primerjanje fotografij: naravna in kulturna dediščina • Polnjenje torbice besed z novimi manj znanimi, neznanimi in pomembnimi besedami ter besednimi zvezami Učenci so si sami izbrali besede, ki so se njim zdele pomembne pri novi učni snovi. • Pogovor z babicami in dedki, zapis zanimivih pripovedi na padlet in pogovor ob njem Primerjava fotografij Slika 70: Zapis učencev na padletu po Učenci imajo nalogo, da babice, dedke povprašajo o preteklosti. Nato sami ali s pomočjo pogovoru z babicami in dedki staršev napišejo zanimivosti iz pripovedi na padlet. Na padletu dobimo zanimiv izbor, ki ga skupaj z učenci preberemo in se o zapisih pogovorimo. • Ogled posnetka: Dediščina našega kraja: Kidričevo Izbrane besede Učenci si ogledajo posnetek. | 119 Slika 2: Primer razvijanja gradnika besedišče pri spoznavanju okolja v 3. razredu (vir: Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti) 120 | pristope ter si izmenjevali povratne informacije o njih. • da učenci večkrat samostojno tvorijo smiselna Iz poročil, ki so jih skrbno zapisali vodje projektnih sporočila (Mršnik, 2021). timov VIZ, lahko povzamemo, da smo v projektu dosegli, da učitelji: »Gre namreč za tek na dolge proge in premika ni moč doseči v kratkem času. Predvsem moraš sam „goreti“ za • branju pri različnih predmetih namenijo več časa, idejo, ki jo želiš predati drugim. Na tak način pa seveda • učencem večkrat v tednu omogočajo izbor različnih potem tudi predstaviti bistvo projekta: povezovanje, besedil za branje, sodelovanje, razmišljanje izven okvirjev, pokazati možne načine dela z besedilom pri kateremkoli predmetu.« • gradnike uvajajo načrtno, kar dokazujejo z modeli (Srednja šola) razvoja bralne pismenosti, • v didaktičnih pristopih zapišejo refleksijo z gledišča učenca in učitelja, Pomen projekta za področje • da načrtno skrbijo za bogatenje besedišča, razrednega pouka • da vztrajajo pri branju daljših besedil ob različnih Z gledišča razrednega pouka je projekt prinesel številne bralnih strategijah in odgovore na pogosta vprašanja učiteljev razrednega 10 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Učitelj: Šola: PREDMET: Razred: Saša Mihelj OŠ Dornberk, PŠ Prvačina SPOZNAVANJE OKOLJA, SLOVENŠČINA 2 UČNI SKLOP: Število ur: PRIMERJANJE ŽIVLJENJA DANES IN V PRETEKLOSTI OB BRANJU BESEDIL (BILO JE NEKOČ − ŠOLA NEKOČ) 4 (2 uri spoznavanje okolja, 2 uri slovenščina) IZBRANI TEMELJNI GRADNIK: RAZUMEVANJE BESEDIL Drugi podporni gradniki: BESEDIŠČE, TVORJENJE BESEDIL UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV DOKAZI RAZUMEVANJE BESEDIL Operativni cilji: Namen učenja: 1. UVODNI DEL Pozna in razume besedišče različnih Izkaže tako, da: Učenci: • Primerjati življenje v preteklosti z • Na tablo postavimo 4 slike (sliko peresnika, predmetnih področij. − odgovori na vprašanja • Vedo, da je življenjem danes ob branju besedil šolske aktovke, tablice in peresnice). o besedilu na različnih bilo življenje in uporabi preprostih bralnih učnih Predmete na slikah imenujemo, ravneh razumevanja, v preteklosti strategij. poimenovanje zapišemo na tablo. Učenci − prepozna temo, drugačno. • Tvoriti ustno in pisno besedilo. poskušajo ugotoviti, o čem se bomo okoliščine nastanka • Spoznajo razlike pogovarjali pri uri spoznavanja okolja. besedila in sporočevalčev v življenju ljudi v Kriteriji uspešnosti – branje z • Napovemo, da bomo poskušali izvedeti več preteklosti in danes razumevanjem o tem, kako je bilo v šolah v preteklosti. Fotografija 5: Imenovanje predmetov namen, − najde bistvene podatke, (šola). Uspešen bom, ko bom: Tekoče branje besedila in − razume sporočilo • Razvijajo • dobro sodeloval v paru, delo si bova s 2. GLAVNI DEL sposobnost branja z sošolcem razdelila, • Učenci se razdelijo po dvojicah. Podamo razumevanje. besedila, razumevanjem. • natančno prebral besedilo, jim navodilo za delo: − postavlja vprašanja, • Odkrivajo in • našel ustrezen način, da razložim – Na mizah so listi z besedili o šoli nekoč. vezana na besedilo, uporabljajo nove neznano besedo, – Vsakič natančno preberite besedilo in se − besedilo ustno obnovi, o njem pogovorite. − uporabi strategije za besede. • znal povedati, o čem besedilo govori. – Če pri branju naletite na neznano razumevanje besedila. • Določajo naslove besedo, se o njenem pomenu besedil. pozanimajte pri sošolcu v paru, pri • Tvorijo pisno sošolcih v drugih skupinah ali pri besedilo. učiteljici. – Po branju besedilu določite naslov. Fotografija 6: Razlaga manj znanih Naslov zapišite na list, ki ga boste nosili s besed seboj od postaje do postaje. Slika 3: Primer medpredmetnega sklopa za razvoj gradnika razumevanje besedil (vir: Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost) Učitelj: Šola: PREDMET: Razred: Tjaša Prudič, Maruša Nared OŠ Jožeta Krajca Rakek ZGODOVINA, SLOVENŠČINA 6. UČNI SKLOP: Število ur: ŠOLANJE VČASIH 5 ur zgodovina, 5 + 5 ur slovenščina IZBRANI TEMELJNI GRADNIK: ODZIV NA BESEDILO IN TVORJENJE BESEDIL Drugi podporni gradniki: RAZUMEVANJE BESEDIL, BESEDIŠČE UČNI CILJI NAMEN/SKLOP DEJAVNOSTI DEJAVNOSTI ZA DOSEGANJE CILJEV DOKAZI GRADNIK ODZIV NA BESEDILO IN TVORJENJE Operativni cilji iz UN: Nameni učenja: 1. del: ZGODOVINA BESEDIL ZGODOVINA ZGODOVINA • Zgodovinski viri (2 uri) – ob razlagi učitelja, delu na – znam našteti različne zgodovinske terenu, delu z različnimi vire (materialni, ustni, pisni, Razgovor: Sedaj že vemo, da je zgodovina veda o Zapis v zvezek – razvrstitev pred- Izkaže tako, da: viri in pripravi zgodovinske avdio-vizualni) in pojasniti preteklosti ljudi. Kako lahko izvemo, kaj se je zgodilo v stavljenih virov v ustrezno rubriko. − pove ali napiše povzetek raziskovalne naloge kaj lahko iz posameznih virov preteklosti? Kako lahko izvemo, kaj se je zgodilo včeraj? prebranega, spoznajo in naštejejo vrste sklepamo; Kaj pa pred 100 leti? Kaj pa pred 2000 leti? Kako lahko − jezikovno ustrezno tvori zgodovinskih virov in opišejo – vem, kje se hranijo posamezni vemo, da se je prvi prednik človeka pojavil pred približno govorna in pisna besedila njihove značilnosti; zgodovinski viri in jih znam tudi 3,2 milijoni let? (Učenci pridejo do sklepa, da si zgodovinar Zapis v zvezek − pravilno razvrščeni različnih vrst, – ob pripravi zgodovinske pravilno umestiti; pomaga z različnimi ostanki.) viri. − razlaga prebrano in raziskovalne naloge pojasnijo – razumem in uporabljam oznake pomen zgodovinskih virov za pr. n. št., pr. Kr., n. št., po Kr. ter Namen učenja: V prihodnjih dveh urah bomo spoznali razpravlja o prebranem, zgodovino (šolanje včasih); letnici določim ustrezno tisočletje, različne ostanke preteklosti, ki jih imenujemo tudi − vrednoti besedilo in Zapis v zvezek – ustrezen tabelni – ob razlagi učitelja spoznajo, stoletje in desetletje. zgodovinski viri. Spoznali boste materialne, ustne, pisne in oblikuje odnos do njega, zapis. avdio-vizualne vire. svoje stališče utemelji z kje se hranijo posamezni Kriteriji uspešnosti: dokazi, zgodovinski viri, ob delu z Terensko delo: Obisk stare šole in pripoved upokojene Uspešen bom, ko bom: − na podlagi prebranega različnimi viri znanje utrdijo; učiteljice o njenem delu pred 30 leti. Upokojena učiteljica – zbral ustrezni materialni, pisni in tvori nova besedila – ob razlagi učitelja, prinese tudi različne pripomočke, s katerimi si je pomagala Zapis zvezek – ustrezno pripisan ustni vir (odgovore na vprašanja), kraj hrambe. različnih vrst, individualnem utrjevanju pri poučevanju (stare učbenike, pero in črnilo, zvezke, – zbranim virom pripisal letnico − utemeljuje svoje in pripravi zgodovinske fotografije, natisnemo tudi nekaj starih razglednic, VHS- nastanka, tej pa ustrezno raziskovalne naloge znajo tisočletje in stoletje, kasete, diskete, učne liste, namnožene s ciklostilom …). odgovore oz. svoj odziv določiti neki zgodovinski – tvoril opis šolanja včasih Ob ogledu, pripovedovanju učenci razvrščajo zgodovinske na prebrano, letnici ustrezno desetletje, (objektivnost, slovnična vire v pravilno rubriko – v zvezku ustvarjena tabela: − svoja besedila oblikuje stoletje in tisočletje. pravilnost, preteklik, 3. oseba, materialni, avdio-vizualni, pisni in ustni viri. rokopisno in v elektronski obliki. smiselno zaporedje podatkov), Slika 4: Primer didaktičnega pristopa za razvoj gradnika odziv na besedilo in tvorjenje besedil (vir: Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli Bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost)  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 11 Didaktični pristopi za razvijanje bralne pismenosti Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli | 1 2 2 117| STROKOVNA IZHODIŠČA pouka: kaj sestavlja bralno pismenosti, kako učinkovito motiviranost za branje. V poglavju Primeri didaktičnih razvijati bralno pismenost na razredni stopnji, kaj pristopov začetnega opismenjevanja so predstavljeni spodbuja motiviranost za branje, kako postane preizkušeni primeri v praksi, v katerih je veliko knjižnica stičišče učenja, kako bogatimo besedišče, kako zanimivih idej, ki so jih učiteljice razrednega pouka prilagajamo besedila učencem ... Številni didaktični razvile med svojim poučevanjem. Narejen je še povzetek pristopi, ki so bili razviti in preizkušeni v projektu, najpogostejših didaktičnih pristopov za začetno odgovarjajo na prejšnja vprašanja in so objavljeni v opismenjevanje. Ob zaključku priročnika je poglavje priročnikih projekta. Učitelj svetuje učitelju, kjer so najpogostejša vprašanja, s katerimi se ukvarjajo učitelji razrednega pouka in odgovori nanje. »Sistematičnost dela na področju BP je prinesla boljšo ozaveščenost celotnega učiteljskega zbora o pomenu »Napredek je bil viden v medsebojni komunikaciji članov, bralne pismenosti tudi pri drugih predmetnih področjih, ki je postala zaupljivejša in bolj sproščena. Bolj pogosto se ne samo pri pouku slovenščine. V didaktične pristope smo je med člani razvila strokovna debata. Dobro vzdušje, ki je začeli uvajati gradnike bralne pismenosti in tudi elemente vladalo v timu, je vplivalo na večjo storilnost, samozavest FS. Spremembe smo uvedli, ker smo skozi projekt ugotovili, članov, medsebojno povezanost ter sodelovanje. Napredek da prinašajo boljše rezultate. Učinki, kot rečeno, so boljši je viden pri prevzemanju iniciativ in samostojnem rezultati, večja zainteresiranost učiteljev in učencev.« dogovarjanju za kolegialne hospitacije ter odgovornem (Osnovna šola) opravljanju nalog, pri čemer niso potrebovali dodatnih Gradiva so dosegljiva v DIGITALNI BRALNICI ZRSŠ vzpodbud vodje.« (Osnovna šola) – OBJEM na povezavi: https://www.zrss.si/digitalna- bralnica/objem/ in na spletnih straneh konzorcijskih partnerjev. Slovenščina kot učni jezik za govorce slovenščine kot drugega jezika Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Slika 6: Priročnik Slovenščina kot učni jezik za govorce Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada slovenščine kot drugega jezika Slika 5: Priročnik Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje ter razvoj bralne pismenosti Publikacija Slovenščina kot učni jezik za govorce slovenščine kot drugega jezika predstavlja priročnik, ki podpira učiteljice/učitelje pri prilagajanju učnega Priročnik Postopno, sistematično in individualizirano jezika in dejavnosti otrokom/učencem/dijakom, ki jim opismenjevanje ter razvoj bralne pismenosti (N. je slovenščina drugi jezik. V publikaciji je izpostavljeno, Novak, 2022) je namenjen opismenjevanju v 1. vzgojno- da je posebna pozornost usmerjena v podporo učnemu izobraževalnem obdobju. Razdeljen je na dve večji jeziku pri vseh predmetih oz. področjih po vsej vertikali poglavji: Izhodišča opismenjevanja in Didaktični izobraževanja. Predstavljeno je vključevanje priseljencev pristopi. V njem so zbrana priporočila za uvajanje v vrtce in šole ter Vodilo za prilagajanje učnega jezika učencev v učno okolje, ki spodbuja razvoj bralne pri vseh predmetih in področjih, ki ga lahko uporabijo pismenosti, in dejavnosti za razvoj predopismenjevalnih učitelji za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega zmožnosti. V njem lahko preberete konkretne primere, procesa. Vodilo je lahko tudi dober pripomoček za kako poteka sistematično učenje branja in pisanja in pogovor med strokovnimi delavci ali za samorefleksijo razumevanje prebranega ter kako lahko spodbujamo učnega procesa. V nadaljevanju so zapisani primeri 12 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | STROKOVNA IZHODIŠČA Prikaz usmeritev po sestavinah učnega procesa pri načrtovanju: 1. Igralnica oz. učilnica je organizirana tako, da omogoča vizualno, jezikovno in komunikacijsko podporo pri predmetu oz. področju, ki ga obravnavamo: • igralnica v vrtcu oz. učilnica v šoli naj predstavlja bogato in spodbudno učno okolje z relevantnimi didaktičnimi gradivi, kot so npr.: plakati (črke, besede, števila), imena otrok, risbe, fotografije oz. slike, ki spodbujajo pogovor, didaktične kartice in didaktične igre za spodbujanje govora oz. porajajoče se Učno okolje pismenosti in druge govorno-jezikovne spodbude za otroke. Gradiva naj bodo za otroke dobro vidna in lahko dostopna (npr.: v višini otrokovih oči, na dosegu rok); • za otroke relevantna besedila povečam in pritrdim na steno skupaj z dobrimi Učni pripomočki primeri pisnih nalog, pravila za interakcijo v učilnici so prav tako postavljena na vidno mesto; • s edežna ureditev naj bo taka, da omogoča in spodbuja komunikacijo pri delu v skupinah in pri poročanju skupin; Učno gradivo • v igralnici/učilnici je slovarsko gradivo (npr.: slikovni slovar, dvojezični slovarji) oz. računalnik, ki omogoča prevajanje, iskanje ponazoril in besedišča; • del stene je namenjen jezikovnim vsebinam (npr:. tipičnim slovničnim in sporazumevalnim vzorcem, novemu besedišču, jezikovnim opozorilom), povezanim z učnimi cilji oz. učno vsebino, ki jo obravnavamo. Slika 7: Vodilo za prilagajanje učnega jezika za govorce slovenščine kot drugega jezika (vir: Slovenščina kot učni jezik za govorce slovenščine kot drugega jezika) uporabe vodila v poučevanju od vrtca do srednje šole. V novo vlogo, saj se iz skladišča spremeni v središče in publikaciji so tudi že oblikovani delovni listi, ki jih lahko stičišče medpredmetnega povezovanja. V predstavljenih učitelji fotokopirajo ter uporabijo. Pri njih je treba zaradi primerih knjižnica postane prostor razvoja in različnih ravni njihovega obvladovanja slovenščine spodbujanja bralne pismenosti, kjer so knjižnične prilagajati zahtevnost učnega jezika. Poleg tega so ti vsebine integrirane v pouk različnih predmetov primeri dobra osnova za oblikovanje novih delovnih in področij. Oblikovan je tudi poskus opredelitve listov, vezanih na vsebine drugih predmetov. »vrtčevske« (šolske) knjižnice. Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega Bralna pismenost in povezovanja razvoj slovenščine kot učnega jezika Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Slika 8: Priročnik Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja Slika 9: Priročnik Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika Publikacija Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja predstavlja V priročniku Bralna pismenost in razvoj slovenščine model kakovostne šolske knjižnice: zasnovo in kot učnega jezika je opredeljen didaktični vidik uresničevanje v praksi ter kakovostno šolsko knjižnico bralne pismenosti. Posebno poglavje osvetljuje v vrtcu. V posodobljenem modelu šolska knjižnica dobi pomen ozaveščenosti strokovnih delavcev o pomenu  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 13 STROKOVNA IZHODIŠČA Didaktični model razvijanja bralne pismenosti ŠIRŠE NAČRTOVANJE UČNEGA PROCESA ZAKLJUČEK UČNEGA KROGA – vrednotenje in refleksija • Postaviti branje besedila pri pouku v širši kontekst – v sporazumevalno zmožnost, kjer • Revizija širšega načrtovanja učnega procesa. spremljamo razvoj znanja, spretnosti/veščine, • Načrtovanje spremljanja, preverjanja in odnos/stališča. ocenjevanja. • Povezava z učnim načrtom in kurikul. • Upoštevanje razvojne stopnje in predznanja/ izkušenj učencev. UČNI CILJI – načrtovani dosežki, kriteriji uspešnosti, področja spremljanja, gradniki OSRE EK • Določitev ciljev in gradnikov (izobraževalnih, procesnih, D vzgojnih), premislek o možnostih diferenciacije za posamezne učence. • Izbira besedila – učiteljeva priprava, načrtovanje, medpredmetnost, strokovna priprava. SPROTNO PREVERJANJE NOVE UČNE - BRALNE IZKUŠNJE, DOGODKI Učni krog • Vključitev učencev v refleksijo procesa. se ponovi • Določitev ustrezne zahtevnosti pouka. • Vrstniško vrednotenje, samovrednotenje. ob vsakem • Učinkovite strategije komunikacijskega • Učiteljeva povratna informacija učencu in modela pred, med in po branju. načrt za nadaljnje učenje – nove učne/bralne besedilu/ • Navodila učencem. izkušnje. učnem • Diferenciacijski ukrepi – spodbujanje, • Učitelj pregleda dosežke, realizacijo ciljev. sklopu. podpora, pomoč posameznim učencem. • Analiza celotnega učnega procesa. • Povezava dejavnosti s cilji in kriteriji. RAZVOJ UČENJA / BRALNE PISMENOSTI • Učenci sodelujejo v vseh fazah procesa ob strategijah, s katerimi se spodbuja ustvarjalnost, samostojnost in razvoj mišljenja in sodelovanja. • Učenci so vključeni v oblikovanje ciljev in kriterijev svojega dela. • Dejavnosti, naloge, metode, viri so diferencirani in ustrezno zahtevni (so izziv) za vse učence. • Poglobljeno ukvarjanje s posameznim besedilom. • Potreben ustrezen čas za poglabljanje in uporabo prebranega. • Vključenost vseh sporazumevalnih dejavnosti: branje, Podpora pisanje, govorjenje, pisanja. Učenje je učenja z delom • Učitelj načrtno spremlja delo učencev glede na cilje in podprto z knjižnice in področja. Njegove takojšnje intervencije so namenjene individualnimi domačim delom. posameznikom, skupinam ali celotnemu razredu. zadolžitvami. • Individualna formativna povratna informacija je podana ustno, pisno, vrstniško ali kot samoocena. Slika 10: Model razvoja bralne pismenosti po vertikali (vir: Novak, N. (2022). Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika) Shema: Model razvoja bralne pismenosti po vertikali. slovenščine kot uVč npreomjek tjeu zOiBkJuEM z asm rao znva iojasnnojvei t(esotrreotikčnoivh nspeogzana) nj in p•ra ktičznaihk izljkuuščeenkj tuerč knoeleggaia lknergoag oap zaz vovraendjan pootuekna jem in sporazumevanja opbrliik roavazllii čdnidiahkti pčnrie mdmodeelt irhaz voijza.n pjao bdrraolnčej iphis menosti. Moderle sfleledki sraizjovo. ju bralne pismenosti, ki vključuje zmožnost razumevanja, uporabe in premisleka o besedilu, zato da bi posameznik dosegel svoje osebne in tudi od vrtca do sredndjreu šžboelnee. Dcilijde,a tkert isčen kia žme vo dteeml ,r kaazkov iujačennjeac učinkovito Vup poruabblljaik zanacnijjei ,s koa kpor sepdresmtaljva lljaesntein k noanprkedreekt nteir primeri bralne pismenostkia jkeo lpaohvekzouj ev i np oprdepploetrao t ov zrntacnejme n ain o sšnoolvai mno,v ih in novmih obrdalenlioh viz kruašzevnjo (jzan abnrjaa,l snpere ptniossmti einn sotaslitšič ar)a. zvojnih vrtcev in ki bi se želeli podati na pot sistematičnega in načrtnega šol, ki so jih oblikovali v času trajanja projekta. Zapisane razvoja bralne pismenosti. Elementi modela so: refleksije sodelujočih omogočajo vpogled v vsebino • načrtovanje v okviru bralne zmožnosti, projekta in hkrati v najpomembnejše dosežke, kjer posebej izpostavljajo pomen sodelovanja in povezovanja • učni cilji – načrtovani dosežki, področja spremljanja, med člani projektnega tima. Poleg tega pa se z|a p i 3s5i kriteriji uspešnosti, osredotočajo na pomen razvojnega projekta v zapisu: • nove (učne) bralne izkušnje, dogodki, »s pridobljenim znanjem spreminjam sebe, z različnimi učnimi strategijami in dejavnostmi navdušujem učence • razvoj bralne pismenosti pri posamezniku, ter dvigam njihova pričakovanja in osebne cilje.« • sprotno spremljanje in preverjanje, (S. Podobnik, OŠ Škofja Loka-Mesto). 14 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 | ATN A INFORMACIJA NAPRED P ROCES OVR EN OTO Č OST KOMUNIKACIJSKI P STROKOVNA IZHODIŠČA Bralna pismenost Opredelitev in gradniki Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Slika 11: Gradniki bralne pismenosti (vir: digitalna bralnica ZRSŠ) V publikaciji Bralna pismenost − opredelitev in namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti gradniki so predstavljeni gradniki bralne pismenosti, usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse elementi gradnikov in kako otroci/učenci/dijaki izkažejo predmete v osnovni in srednji šoli. doseganje gradnika. Prevedeni so tudi v italijanščino, Lestvice zgodnje pismenosti (3.–4. leta, 5.–6. madžarščino in angleščino. leta) (Marjanovič Umek, L. idr., 2020) omogočajo Plakati Bralna pismenost – igre za po poti in doma spremljanje napredka otrok v zgodnji pismenosti, (objavljeni v digitalni bralnici ZRSŠ) vsebujejo napotke prepoznavo otrokovih močnih in šibkih področij, večjo za starše, kako lahko preko iger, izštevank, besednih individualizacijo pri načrtovanju strokovnega dela ter spodbujanje njihovega učenja v območju bližnjega ugank in drugih aktivnosti spodbujamo otroka pri razvoja (OBR) predvsem z vidika izvajanja dejavnosti razvijanju bralne pismenosti. Pri oblikovanju plakatov strokovnih delavcev. Poleg so še razlage postavk za obe je sodelovalo več strokovnjakov z različnih področij, saj starostni skupini otrok. Oblikovane so tudi Smernice plakati vsebujejo multidisciplinarni pristop. Naslovi strokovnim skupinam za uvedbo lestvic in izvajanje plakatov so: Kako spodbujamo otrokov govor, Kako dejavnosti v vrtcu. spodbujamo motiviranost za branje, Kako beremo, Kako otrok spoznava nove besed, Kako spodbujamo Slikovni preizkus besednjaka: 2–7 let (Marjanovič razumevanje prebranega pri otrocih in Branje širi Umek, L. idr., 2023) je slovenski priročnik za ocenjevanje obzorja. besednjaka malčkov in otrok. Plakati imajo dva naslovnika: otroke, ki so jim namenjeni zlasti dialogi kot igrivo spoznavanje bralne Publikacija Bralno razumevanje na preizkušnji (Petek, pismenosti, in odrasle, ki so jim namenjena besedila T., 2022) predstavlja teoretična izhodišča za preizkus o razvoju, pomenu, metodah dela za čim uspešnejšo bralnega razumevanja za učence 5. in 8. razreda osnovne bralno pismenost otrok. šole. Preizkus bralnega razumevanja je namenjen preverjanju učenčeve zmožnosti branja s poudarkom Znanstvena monografija Gradniki bralne pismenosti na bralni učinkovitosti, preverjanju učenčeve (Haramija, D., 2020) vsebuje 11 poglavij, v katerih je poimenovalne zmožnosti, preverjanju učenčeve poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. skladenjske zmožnosti in preverjanju učenčeve Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni zmožnosti branja z razumevanjem. Testiranje je bilo vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca izvedeno med več kot 1000 učenci z več slovenskih srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni osnovnih šol. Na podlagi njihovih rezultatov so bili za  | 2 | 2023 | RAZREDNI POUK | 15 STROKOVNA IZHODIŠČA vsak test v preizkusu določeni okvirni oz. pričakovani D., Šteharnik, F., & Verdinek, A. (2022). Slovenščina kot učni jezik za rezultati, ki naj bi jih učenec dosegal. govorce slovenščine kot drugega jezika. Zavod RS za šolstvo. https:// www.zrss.si/pdf/Slovenscina_kot_ucni_jezik_za_govorce_slovenscine_ V priročniku Preizkus bralnega razumevanja za kot_drugega_jezika.pdf učence 5. in 8. razreda je predstavljen preizkus bralnega Fekonja, R., Novak Zabukovec, V., Tušek, B., Tomac Stanojev, P., Litrop, razumevanja za učence 5. in 8. razreda osnovne šole. N., Sever, A., Žunko, P., in Srnec, H. (2022). Šolska knjižnica kot središče branja in stičišče medpredmetnega povezovanja. Zavod RS za šolstvo. Poleg preizkusa bralnega razumevanja so v priročniku https://www.zrss.si/digitalna_bralnica/solska-knjiznica-kot-sredisce- še navodila za izvedbo preizkusa, rešitve in nasveti, kako branja-in-sticisce-medpredmetnega-povezovanja/ pomagati učencem, ki pri posameznih testih celotnega Godec Soršak, L., Jenko, N., Lipec-Stopar, M., Petek, T., Rot Vrhovec, A., preizkusa dosežejo manjše število točk. Preizkus in Skubic, D. (2022). Preizkus bralnega razumevanja za učence 5. in 8. razreda. Pedagoška fakulteta. http://pefprints.pef.uni-lj.si/7459/ bralnega razumevanja je sestavljen iz štirih testov, tj. test hitrega branja (5. in 8. razred), test besedišča (5. in 8. Haramija, D. (ur.), (2020). Gradniki bralne pismenosti: teoretična izhodišča [e-knjiga]. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Zavod RS za razred), test skladenjske zmožnosti (5. in 8. razred), test šolstvo. https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/515 bralnega razumevanja (5. in 8. razred). Preizkus bralnega Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., in Hacin Beyazoglu, K. (2020). Zgodnja razumevanja je zaupne narave in potrebno je skrbno pismenost otrok: razvoj, spremljanje in spodbujanje. Znanstvena založba ravnanje s testnim gradivom, zato je ta priročnik v celoti Filozofske fakultete. https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/ catalog/view/244/348/5766-1 šifriran z geslom in ni prosto dostopen. Preizkus v celoti in njegovi posamezni testi se ne smejo uporabljati pri Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., in Hacin Beyazoglu, K. (2023). Slikovni preizkus besednjaka: 2–7 let (SPB: 2–7 let). Založba Univerze. https:// poučevanju, za vajo ali za preverjanje in ocenjevanje ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/414 znanja ipd., prav tako dosežki učencev na testiranju Milekšić, V. (2019). Gradniki bralne pismenosti. V Projekt OBJEM. Delovno ne smejo kakor koli vplivati na oceno pri katerem koli srečanje za vodje projektnih timov. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v učnem predmetu. spletni učilnici. Mršnik, S. (2017). Oblikovanje in naloge razvojnega tima VIZ. V Projekt Sklep OBJEM. Delovno srečanje za ravnatelje. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. Pri načrtovanju projekta smo se zavedali dejstva, da Mršnik, S. (2018). Načrtovanje operativnega načrta šole, raziskovalna je interno razširjanje rezultatov med konzorcijskimi vprašanja učiteljev, oblikovanje didaktičnih pristopov. V Projekt OBJEM. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. ZRSŠ. Interno gradivo partnerji ključnega pomena za dobro delovanje projekta objavljeno v spletni učilnici projekta. ter doseganje ciljev in rezultatov projekta. Med potekom Mršnik, S. (2018). Ohranjanje razvojne naravnanosti VIZ-a in uvajanje projekta so se izvajala delovna srečanja, sestanki, gradnikov bralne pismenosti v pouk z namenom razvoja inovativnih učnih delavnice, seminarji, mreženja in skrbniški obiski. okolij. V Projekt OBJEM. Delovno srečanje za vodje projektnih timov. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. Ti dogodki so omogočali dvosmerno komunikacijo: Mršnik, S. (2019). Poučevanje in učenje s pomočjo raziskovanja lastne potrebe sodelujočih in izmenjavo pomembnih prakse, učeča se skupnost. V Projekt OBJEM. Delovno srečanje za vodje projektnih rezultatov. Po zaključku projekta se projektnih timov. ZRSŠ. Interno gradivo objavljeno v spletni učilnici razviti didaktični pristopi implementirajo v različna projekta. usposabljanja, ki jih izvaja ZRSŠ (npr. študijske supine Mršnik, S. (2021). Letno vsebinsko poročilo 2020. Projekt OBJEM. ZRSŠ. za učitelje razrednega pouka). Rezultati projekta so Mršnik, S. (2022). Letno vsebinsko poročilo 2021. Projekt OBJEM. ZRSŠ. objavljeni tudi v predstavljenih priročnikih s primeri iz Mršnik, S., (2016). Prijava projekta. V Projekt OBJEM. ZRSŠ. Interno prakse. gradivo objavljeno v spletni učilnici projekta. Projektni rezultati so vidni, na razpolago in dostopni Mršnik, S., Bone, J., Bačnik, A., Bizjak, C., Fekonja, R., Golob, N., Hedžet Krkač, M., Kerin, M., Kerndl, M., Kovač, N., Masterl, T., Mihelj, S., Nared, M., tudi nesodelujočim vzgojno-izobraževalnim zavodom v Novak, N., Pegan, N., Poberžnik, A., Prudič, T., Pustavrh, S., Rupnik Vec, T., digitalni bralnici ZRSŠ in na različnih usposabljanjih, ki … Žefran, E. (2022). Spodbujanje razvoja pismenosti v vrtcu in šoli: bralna, naravoslovna, matematična in finančna pismenost (1. izd., p. 183). Zavod jih izvaja ZRSŠ. RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Spodbujanje_razvoja_pismenosti. pdf Novak, N. (2022). Postopno, sistematično in individualizirano opismenjevanje in razvijanje bralne pismenosti. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Postopno_sistematicno_in_individualizirano_ opismenjevanje_in_razvijanje_bralne_pismenosti.pdf Viri in literatura Novak, N., Mićović, L., Mršnik, S., & Rosc-Leskovec, D. (2022). Bralna pismenost in razvoj slovenščine kot učnega jezika. Zavod RS za šolstvo. Bone, J., Mršnik, S., Skvarč, M., Bizjak, C., Ceket Odar, M., Cigler Maček, https://www.zrss.si/pdf/bralna_pismenost_in_razvoj_slovenscine_kot_ K., Črtalič, K., Drožina, I., Đuretić, M., Farič, D., Fekonja, R., Glavina, K., ucnega_jezika.pdf Govejšek, M., Hartman, S., Hedžet Krkač, M., Hočevar, L., Hrast Debeljak, B., Kukovičič Hren, I., Jerenec, J., … Živkovič, N. (2022). Opazovati, Petek, T. (ur.) (2022). Bralno razumevanje na preizkušnji, [e-knjiga]. povezovati, sodelovati, učiti se drug od drugega: pomen kolegialnih Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakultet. https://zalozba.pef.uni-lj.si/ hospitacij, mreženj in delovanja projektnih timov za razvojno delovanje index.php/zalozba/catalog/book/199 vrtca in šole. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Opazovati_ povezovati_sodelovati_prirocnik.pdf Slivar, B., Skvarč, M., in Drstvenšek, Š. (2021). Povezovanje in trajnost projektov. Razvojno načrtovanje. V Projekt OBJEM, NA-MA POTI, POGUM Črtalič, K., Davidović, K., Eniko, M., Gaber, B., Hedžet Krkač, M., Jerše, L., in PODVIG. Delovno srečanje za ravnatelje. ZRSŠ. Interno gradivo Kerin, M., Knez, M., Kobe, B., Lukman, M., Mršnik, S., Podbornik, K., Skubic, objavljeno v spletni učilnici projekta. 16 | RAZREDNI POUK | 2023 | 2 |