MENGSAN
GLASILO OBČINE MENGEŠ
ŠTEVILKA 3
MAREC 2006 / leto XIII
U
KARO INŽENIRING d.o.o. Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87
S|ovenska 24, 1234 MENGEŠ Fax: 01 /723-80-15
www.karo.si
PRODAMO:
Stanovanja:
-	Mengeš; V kompleksu Melodija Mengeš je kupcem na voljo še 23 prostih stanovanj, ki bodo dokončana in predana kupcem do 30.9.2006. Tlorise, razporeditev stanovanj in prodajne cene ter vse ostale informacije dobite na sedežu podjetja ali na tel. 01/ 7230-986, 031/65-11-66.
-	Mengeš; na Levčevi ulici v Mengšu prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 56 m2. Stanovanje se nahaja v petem nadstropju, brez balkona, pogledom na Kamniške planine, blok star 15 let. Vsa infrastruktura v bližini, vselitev konec septembra 2006. Cena; 21.000.000,00 SIT, 87.500 EUR.
-	Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, z pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 39.000.000,00 SIT, 162.500 EUR.
-	Domžale; V centru Domžal prodamo dvoinpol sobno stanovanje z balkonom v izmeri 67 m2, pritličje stanovanjskega bloka L.1971. V stanovanju so nova okna, ter obnovljena kopalnica, kabelska, telefon, lastni števec za vodo. Cena; 102.000 EUR, 24.900.000 SIT
Parcele:
-	Koseze pri Vodicah; zazidljivo zemljišče v izmeri 715m2, vodovod in elektrika ob parceli, lepa, mirna, sončna lokacija. Cena: 110 EUR/m2.
-	Kamnik - okolica, v neposredni bližini kopališča Snovik prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 830 m2, dimenzije 26m x 32m. Cena: 14.000.000,00 S^, 58.300 EUR.
-	Kamnik - Perovo; prodamo tri zazidljiva zemljišča v izmeri 1000 m2, lokacija Perovo, zemljišče se nahaja na robu zazidljivosti pod gozdom, pogled na jugo - zahod. Vsi komunalni vodi na cesti ob parceli, Možnost gradnje družinske hiše 17x10m. Cena: 130,00 EUR/m2.
Hiše:
-	Vodice; dvostanovanjska hiša (pk+vp+m), zgrajena leta 1983, v skupni izmeri 325 m2 na zemljišču 802 m2. V pritličju in mansardi po tri sobe, kopalnica, kuhinja z jedilnico in dnevna soba. V kleti je garaža, primerna za parkiranje dveh avtomobilov, dve shrambi, kopalnica, ena večja soba ter kurilnica z pečjo na kurilno olje, cena: 56.000.000,00 SIT, 233.300 EUR.
-	Domžale-okolica; V Preserjah pri Domžalah prodamo stanovanjsko hišo (staro 50 let, 160 m2 bivalne površine) ter ličarsko delavnico (staro 30 let, 205 m2 površine), z funkcionalnim zemljiščem v izmeri 1129 m2, za ceno 64.800.000 SIT (270.000 EUR). Možnost dokupa zazidljivega zemljišča v izmeri 1457 m2 po ceni 135 EUR/m2. Možen je tudi ločen nakup samo stanovanjske stavbe z pripadajočim zemljiščem 627 m2 PC; 36.000.000 SIT (150.000 EUR), ali ličarske delavnice z pripadajočim zemljiščem 502 m2 PC; 28.800.000 SIT (120.000 EUR).
Poslovni prostori:
-	Moste pri Komendi; poslovni objekt na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupne neto površine 811 m2, v dveh etažah, prodamo skupaj ali po delih. Objekt je star 15 let, možnost gostinske dejavnosti, turizma, trgovine.... Skupna površina zemljišča1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 1.300.000,00 EUR.
-	Za znano stranko iščemo stanovanjsko hišo v Kamniku.
-	Za znano stranko iščemo eno ali dvo sobno stanovanje v Mengšu ali Kamniku.
AS
DOM2ALE
OBVESTILO
Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu:
SOBOTA, 6.5.2006 OD 8.00 DO 12.00 URE V MENGŠU V JAMI SCT, PRED PODJETJEM SIGNACO, (NEKDANJA DRUŽBENA PREHRANA LEBAN
TOPOLE)
PETEK, 12.5.2006 OD 8.00 DO 12.00 URE IN OD 13.30 DO 18.00 URE V RADOMLJAH PRED KULTURNIM DOMOM
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik!
Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (ho-mologacijo) in pogodbo.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA registrirati v 30-ih dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda!
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila!

A K \
Cenjene stranke obveščamo, da bo s 1. 1. 2006 nov delovni čas:
od 10. do 12. ure in od 14. do 18. ure
ZLflTflKyhl flTt'LJt
nudimo dopolnjeno kolekcijo poročnih prstanov in
brezplačno čiščenje nakita
v mesecu aprilu in maju 2006.
VETERINARSKI DOM DOMŽALE do.o., Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Veterinarska uprava RS, Veterinarska inšpekcija območnega urada Ljubljana, izdaja odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi 45.čl. Zakona o veterinarstvu, 207.čl. TUP-a in 18 čl. Zakona o inšpekcijskem nadzoru, v upravnem postopku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2006, se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini, po sledečem razporedu v občini Mengeš.
RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI
Dne: TOREK 18. 04. 2006 10.00 - 10.30 Topole 10.45 - 12.00 Mengeš
12.15 - 13.00 Loka pri Mengšu 13.15 - 13.30 Dobeno
pri Lužarju, Topole 12 na parkirišču občine Mengeš za kulturnim domom pri Videmšek,Gasilska ul. pri Ručigaj, Dobeno
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih v rednem cepljenju.
Dne: ČETRTEK 20. 04. 2006
15.00 - 16.00 Mengeš
16.15 - 16.30 Loka pri Mengšu.
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznico o cepljenju psov!
Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo
po odstavitvi.
Psi, rojeni po 01. januarju 2003, morajo biti označeni z mikročipi v skladu s predpisom, ki ureja označevanje.
Posamezno cepljenje je v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE, CESTA TALCEV 10,vsak delavnik od 07.00 - 12.00 in od 17.00 - 18.00, ter v sobotah od 07.00 - 09.00. Stroški cepljenja znašajo 7.800,00.
PREŠEREN, NAS SODOBNIK
Vsakič, ko se znova ozavem tega zmedenega koščka slovenskega sveta moram po prvo pomoč k Prešernu; k temu advokatu za neprofitne tožbe, k pesniku, vedno na sledi resnici in lepoti, morda še najraje k samotnemu obupancu - brez vsake spodobne meščanske krinke.
Res ni boljšega napotka za vztrajanje pri težkih življenjskih odločitvah kot je Prešernovo pismo staršem; le ti so še upali, da se bo sin premislil in se s prava prepisal na teologijo pa je za argument navedel neizpodbitno kmečko modrost: »Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en vert z žlahtnimi dervesi nasadil, in ker bi že jablane in hruške ali druge dervesa toko porasle, de bi upanje imel kmalo sad od njih dobiti, ke bi zdej temo naenkrat v glavo padlo dervesa vse posekati in en zevnik iz verta narediti?«
Iz enakega razloga je postal upornik kmečki sin Jože Pučnik. Proti reformam (!) na vasi v petdesetih letih prejšnjega stoletja ni nihče drug povzdignil glasu, pa je šlo za pravi cunami. Ni šlo za boljši gospodarski izkoristek ampak zoper stoletno kmečko pamet s katero pa ni lahko onegaviti. Tako so mladi odhajali iz sveta osebnih skrbi in tveganj v svet brezoblične konfekcije usod. Angela Vode, sicer dvajset let komunistka, leta 1940 vržena iz KP, ker je vztrajala pri svoji zdravi pameti, je globoko občudovala svojo sojetnico, preprosto mamo Dermastja, ki je vzgojila štirinajst vernih otrok, pa se tega ni pokesala; zaprli so jo pa je delala z vso vnemo, da bi se odkupila, od svojega pa ni odstopila za nobeno
ponujeno ceno. Še danes bi za tak pogum žela predvsem posmeh; neverna Angela Vode pa je cenila vsako neomajnost. Tako je Vrba, draga vas domača, kljub takim pogumnim, a redkim brambovcem, pod direktivami novih časov množično in nasilno tonila.
Milton je napisal celo knjigo Izgubljeni raj: je kdo napisal kaj krajšega, bolj žgočega, bolj presunljivega kakor je sonet o Vrbi? Pesnik Menart, ki je ob prevajanju spoznal vse večje svetovne pesnike je v pogovoru dejal, da ga ni večjega kot je Naš.
Ko sem bila priča direktivi: nobene familijarnosti več, smo nekateri začutili, kam hoče politika če ne sme biti zraven človeka. Ko so De Gaulla napadali naj že objavi program, je srdito odreagi-ral: »Program sem jaz!« Kulture pač ne more biti brez človeka. Še lani je Irena Grafenauer, Prešernova nagrajenka, povzročila celo afero ko so ji hoteli preprečiti, da se kot človek izpove. In to ob Prešernu: »^ drugih nisem prašal ! ! ! »Muzika je nevarna,« je rekel Lenin ko je poslušal Beethovna; lahko bi mu skrhala nečlovečnost. Pokojni Borut Lajevec, zgleden katoličan, steber ljubljanske šempeterske fare je skavtom naročal: »Zdaj ste veliki, nikoli več ne ubogajte. Vse delajte po svoji glavi, da bo prav.« »Drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi.« Kdaj bomo dojeli to plemenito prevratnost? In smo pri tej sodobni poslušnosti, ubogljivosti ali bolje - posnemanju. Najprej v jeziku! Tako je na primer okay fool kritizirati Ameriko, še raje z letalsko vozovnico za New York v žepu. Ali kot se zgrozi Justin Stanovnik, eden najprodornejših analitikov naše sodobnosti, ob koncu eseja nad prepirom mladega para: »Madona, fool mi je dojadilo.«
Pred dnevi smo bili priče strtih babjih src obeh spolov; zaradi štirih vojakov, ki naj bi šli v Irak. Kaj se bomo razburjali zaradi pekov ker morajo, reveži, peči kruh, zaradi šivilj, zdravnikov itd. kaj pravi Prešeren v Soldaški? »Doma povsod, doma nikir^kdor ni za bolji rabo naj varje dom in babo.« Ob nedavnem kar filmskem vlomu v sefe je direktorica bodrila uslužbence: »Imejmo živce!« Stridsbergova pa je v gestapovskem gnezdu odgovorila na vprašanje »ali imate živce« z »imam čisto vest«. Spet smo pri Prešernovem besednjaku; vest čista, dobro djanje^ Čista vest je kratkih besedi, živci pa se krotovičijo.
Iz ust izobraženke sem slišala: »Mi ne maramo velikih ljudi^« To se pravi: bistrih, resnicoljubnih, pogumnih, denar prezirajočih^ Iz tega logično sledi nagrobni govor: Pokojnik je čez vse ljubil denar. Brez modrosti, pravičnosti in učenosti je dosegal ugledna mesta v družbi in vse potrebne spremljajoče insignije - vile, vikende, prestižne avtomobile. Ni se pomišljal prehiteti manj uspešne, bolj obzirne^ Šalo na stran. Resnično najkrajši pa tudi najlepši pogrebni nagovor pa je bil takle: To je bil res gospod v najboljšem pomenu besede. Dosegel je največ kar se v življenju mor doseči - bil je dober človek.
Zakaj tako razmišljam? Da ne bi spet zašli z neke normalne življenjske poti v kakšne nove pregrete iluzije. Se res ne moremo sprijazniti z izgonom iz raja? In nas bega, če tega vsa Evropa ne opazi? Nam ni dovolj dvatisočletna garancija tega dejstva? »Drugih nisem prašal^.«
Majda Lampič, prof.
Rok za oddajo prispevkov za prihodnjo številko glasila je 11. april 2006.
MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ
Glasilo ureja uredniški odbor: Marij Urh - odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si. petra.piskot@siol.net Člani uredniškega odbora: Tina Železnik, Janja Verbančič, Dušan Pejič Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, tel. (01) 7247 106
Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@,siol.net Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom.
Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296
Odslej Mengšan dostopen tudi na internetni strani www.menges.si
Drage občanke, spoštovani občani,
sedemintrideseti uvodnik pišem dva dni pred trideseto sejo sveta v tretjem mandatu občine Mengeš (sreda 22. marec 2006) na katerem naj bi sprejeli zadnji proračun v tem mandatu. Do volitev je še osem mesecev. Njihova bližina se zaznava tudi po pisanjih - upam da ne tudi tistih po, nič krivi, občinski stavbi. V prejšnjih dveh Mengšanih sem nenadoma postal glavni igralec urednikovih uvodnikov, tarča v katero se lahko strelja po mili volji, saj se zadeti ne more braniti. Pač svoboda izražanja odgovornega urednika. Namesto opozicije je očitno prevzel kritično kritizersko ost urednik. Lahko bi opravil pošten intervju v živo in se soočil z odgovori na katere bi lahko postavljal neprijetna nasprotna vprašanj a. Lahko bi vodil istočasno intervju, v paru, še z gospodom Vahtarjem, ki je podobno vsevprek pisal o njemu neustreznih odgovorih na njegova vprašanja (glej januarsko številko Mengšana). Intervju v živo zapisan po posnetku pogovora. To bi bilo lahko zanimivo navzkrižno razčiščevanje posameznih občinskih tematik in razburljivo branje. Vzemite to le kot predlog in nikakor poseganje v avtonomijo in neodvisnost glasila Mengšan. In če že njima ne lektorirajo besedila, prosim da ga vsaj meni, ker nisem kulturnik, niti novinar. Izvajalec je zato plačan, urednik pa odgovoren da za to poskrbi. Urednik me bo zaradi teh stavkov zopet vzel v precep. Kar bo še v redu. Lahko me ponovno cenzurira in mi ne objavi uvodnika, ki ima zapisano njemu neljubo besedo ali besede. Počakal bom z odgovori na zapisane očitke, morda pa res doživim predlagan pogovor.
Opravičujem se za napačne navedbe imen godbenikom. Upravičeno so me obesili na steno ob točilni mizi in s »flomastrom« opozorili na moje napake: predsednik godbe je Damjan Budja (Bojan je njegov
brat, ima Sharp servis na naši Hribarjevi), glavni organizator pa je Lado Kosec (no znano roletarstvo na Prešernovi cesti vodi Lojze). Čas teče prehitro. Tudi zato ker se veliko zadev odvija istočasno. Še dobro, da imamo računalnike in hitre komunikacije, ki pa nas po drugi strani »silijo« v še dodatno hiperaktivnost, ker je navsezadnje podatke vseeno »predelati« v glavi v neke koristne zaključke, odločitve (informacije novih, dodatnih vedenj).
O proračunu ne bom več pisal. Objavili smo bistvena razhajanja v pogledih v obliki preglednice. Vse dodatno bomo objavili na spletni strani občine. Omenim naj, da sem imel že drugi temeljit pogovor s svetom staršev OŠ Mengeš. Naporno in koristno. Na njihovo vztrajanje sem obljubil, da bom v proračunu predlagal dodatna sredstva za ureditev parkirišč in dostopnosti tudi pred šolo, tako kot je predvideno v zasnovi objavljeni v prejšnjem Mengšanu. Zasnova (s Šolsko ulico in širšim območjem Glavnega trga) se še prometno preverja. O predlagani rešitvi bo opravljen pogovor vseh zainteresiranih. Imam tudi zagotovila lastnikov zemljišč za cesto in most preko Pšate, da bomo lastništvo urejali pospešeno. Od prisotnih ni bilo slišati nasprotovanja kar precejšnjemu posegu v ta del športnega parka in delno zmanjšanje športne ploščadi.
V nedeljo na god sv. Jožefa je župnik Jožef iz Vira dočakal svoj dan posvetitve in polaganja temeljnega kamna nove cerkve sv. Joževa v župniji Vir. Velik dogodek za dekanijo Domžale, ki jo vodi mengeški župnik g. Matej Zevnik, ki mu želim uspešnega okrevanja.
Zdravja in sreče ter medsebojne ljubezni želim staršem in njihovim najbližjim z naslednjimi novorojenimi družinskimi člani: David, Maj, Jan, Sara in Erazem. Družinam, ki so se povečale z nadebudneži namenjamo enkratno pozornost v obliki denarnega prispevka v višini 30.000 tolarjev. Obvestite nas o rojstvu otroka z matičnimi podatki!
Vabim na čistilne akcije - vsaka pomoč je dobrodošla. Sodelujmo pri varovanju lepega okolja še s stalnim oprezanjem in preprečevanjem divjega odlaganja odpadkov ter lastnim dobrim zgledom. Posebej vabim tiste, ki se še niste udeležili čiščenja in urejanja našega skupnega okolja.
Vabljeni na III_31. sejo občinskega sveta 12. aprila 2006.
Vsem, ki cenite, spoštujete, verujete ali praznujete želim vesele Velikonočne praznike.
Prav lep pozdrav!
Tomaž Štebe
Mlade srednješolce in študente z znanjem ali željo po usposabljanju in delu v računalništvu vabim k sodelovanju. Sporočite na eNaslov: tomaz.stebe@dz-rs.si. Tudi dekleta. Potrebujemo podporo pri uporabi, izdelavi ali vzdrževanju rešitev na standardnih računalniških orodjih oz. okoljih ter pri administriranju sistemov. Nudimo priložnost za usposabljanje, pridobivanje izkušenj, zaslužek in vključitev v zahtevnejše projekte, ki lahko vodijo v uspešen študij in profesionalno kariero. _mag.Tomaž Štebe, župan
OGLED KRVAVSKEGA VODOOSKRBNEGA SISTEMA, POBIRANJE ODPADKOV NA
VODOZBIRNEM OBMOČJU
z gorniškim pohodom Spodnja postaja - Krvavec Gospinca (šestič zapored)
v soboto, dne 22. aprila 2006. Odhod izpred občine Mengeš ob 9.00 uri. Predvidevam ogled vodooskrbnega sistema in seznanitev z razmerami in načrti. Okoli 10 ure se bomo najbolj zavzeti povzpeli do Gospince ter spotoma pobirali smeti in si ogledali razmere v zbirnih grabnih virov vode Izviri. Po koncu se bomo z žičnico odpeljali v dolino.
Za svojo varnost odgovarja vsak sam. V primeru napovedi zelo slabega vremena pohod odpade (Dnevnik TVS na predvečer pohoda). Za malico, vreče in odvoz odpadkov bo poskrbljeno. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na tel. 01 - 7237081, 040852352 ali na eNaslov: Marta.Kuret@menges.si. Lani sva, z mojim stalnim strokovno zabavnim spremljevalcem, jamarjem Vidom Kregarjem (brada), bila v družbi dr. Rajka Slapnika (biolog in jamar) ter prvič dveh spremljevalk: Diane Korelc (svetla majica in jakna) in Zebec Zlatke. Gorniški pohod smo dopolnjevali s proučevanjem narave, kamenin, izjemno močne erozije in rastja, cvetlic (na sliki zvončki in smeti) zgodnje pomladi.
Občina Mengeš, mag.Tomaž Štebe, župan
OBČINA MENGEŠ Občinska uprava
Obveščamo vas, da je na spletnem naslovu www.menges.si, meni OBJAVE, podmeni RAZPISI objavljen
Razpis za
oddajo prostora za gostinsko dejavnost
na Slovenski cesti 30 v Mengšu
PATRONAZNA SLUŽBA V MENGŠU
Patronažna služba Mengeš - sestra Majda in sestra Sabina, ki sva do sedaj opravljali meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega pritiska ob četrtkih v prostorih RK-Mengeš, bova od 01.04.2006 izvajali meritve ob sredah od 8 - 9 ure v prostoru Patronažne službe Mengeš, v Zdravstvenem domu Mengeš (nasproti ordinacije dr.Rižnar). Poleg meritev bova z veseljem odgovorili tudi na vaša vprašanja.
Rojstvo otrokaje težko pričakovan dan za vse bodoče starše. Da bi bili na ta dogodek pripravljeni, lahko nosečnice, ki si želite spoznati patronažno sestro, ki vas bo obiskovala
po rojstvu vašega novorojenca, pokličite Patronažno službo Mengeš - sestro Majdo in Sabino na tel: 01-7291031. Z veseljem vas bova obiskali in kaj koristnega svetovali.
Zdravstveni dom Domžale in Patronažna služba Mengeš
- Majda in Sabina
VABILO
Vabimo vse udeležence narodne in civilne zaščite v vojni za Slovenijo s področja mengeške občine na ustanovni zbor Društva veteranov narodne in civilne zaščite v vojni za Slovenijo.
Ustanovni občni zbor bo v četrtek 20. aprila 2006 ob 19. uri v sejni sobi Gasilskega doma Mengeš Zavrti 2.
Iniciativni odbor Anton Ipavec Janez Škrlep VinkoVahtar
Po sklepu Izvršnega odbora Zveze kulturni društev Občine Mengeš na 25. seji, dne 14.3.06 se objavlja
RAZPIS
za tečaj RETORIKE
za člane Zveze kulturnih društev Občine Mengeš
Prijavijo se lahko vsi, ki jih zanima povezovanje programa na prireditvah, napovedovanje in vodenje raznih prireditev. Tečaj bo potekal konec meseca maja 2006 v Domžalah v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti - izpostava Domžale.
Prijave pošljite v zaprtih pisemskih ovojnicah na naslov: ZK-DOM, Zavrti 2, 1234 Mengeš s pripisom »RETORIKA« do vključno 15. aprila 2006.
lO ZKDOM Predsednik Jože Vahtar
OBČINA MENGES
Občinska uprava
Obveščamo vas, da bomo 10. aprila 2006 na spletnem naslovu www.menges.si, meni OBJAVE, podmeni RAZPISI objavili
-	Javno vabilo k predložitvi programov za sofinanciranje kulturnih dejavnosti in za vzdrževanje objektov, prostorov in opreme kulturnih ustvarjalcev
-	Javno vabilo k predložitvi programov za sofinanciranje športnih dejavnosti in za vzdrževanje objektov, prostorov in opreme športnih društev
-	Javno vabilo k predložitvi programov za sofinanciranje družbeno-socialnih in socialno humanitarnih društev in sofinanciranje programov dela z mladimi
Rok za prijavo na naštete razpise je 21. april 2006. Razpisi in razpisne obrazce lahko od 10. aprila 2006 dvignete tudi na vložišču Občine Mengeš.
OBČINA MENGEŠ
Občinska uprava
Obveščamo vas, da je na spletnem naslovu www.menges.si, meni OBJAVE, podmeni RAZPISI objavljen Razpis za oddajo prostora za gostinsko dejavnost na Slovenski cesti 30 v Mengšu, zadnji rok za oddajo vlog je 28. aprila 2006.
MENGEŠKA KOCA, NAS PONOS ALI SRAMOTA
Vsi, ki se vsak dan vozimo iz Mengša in se vanj vračamo, nas z dobrodošlico pozdravi naš turistični simbol, obiščite Mengeško kočo. Kot Mengšan sem zelo ponosen nanjo, saj mi pri današnjem tempu življenja nudi sprostitev v neokrnjeni naravi, za nagrado pa mi ponudi razgled na naše tri najvišje vrhove, Triglav, Grintavec in Stol. Koča je v zadnjem času zamenjala tudi lastnika, ki je že naredil veliko za njeno zunanjo in notranjo ureditev - letni in zimski vrt ter dodal nekaj aktivnosti, npr. živali, tako da privablja tudi turiste iz drugih občin, najpogosteje iz Ljubljane, Domžal. V pomladanskem, letnem in jesenskem času je med gosti zelo veliko mladih družin in starejših, ki na kočo ne morejo priti drugače kot z avtom. Žal pa moram reči, da je Mengeš, ki ga pogosto predstavimo tudi kot mesto na deželi, med turisti znano tudi po neurejenem cestišču na Gobavico, ki je v letošnjem letu postalo smrtno nevarno za voznike obiskovalce, prebivalce Mengeške koče ter seveda sprehajalce. V zimskem času so se začele krušiti brežine, na cesto so začeli padati skale in kamenje, drevesa se nevarno nagibajo na cesto in ker ni urejeno odvodnjavanje, voda - taljenje snega, deževje - odnaša vozno plast ceste. Cesta je tako primerna le za terenska vozila, pa že ta so visela v prepad. Problem se bo pojavil tudi v primeru intervencije - gašenja požara, medicinske pomoči, tako v poletnem času, ko se zaradi neurejenega cestišča na cesti pojavijo grbine, kot v zimskem, ko se cesta zaradi neurejena odvodnjavanja spremeni v led. Gostinec in prebivalci opozarjajo tudi
na neustrezno vzdrževanje ceste v zimskem času, saj se 1,5 oziroma 2 km dolga cesta spluži le za širino avtomobila in se dva avtomobila enostavno ne moreta srečati. Posipavajo pa jo kar sami s peskom in soljo v lavorjih.
Kot član občinskega sveta sem že večkrat opozoril na problematiko in v svoji svetniški skupini in širši koaliciji pridobil podporo za ureditev ceste na Gobavico. Cesto naj bi uredili v dveh fazah; v letu 2005 do vodohrama in v letu 2006 do vrha oziroma drugega vodohrama, ki napaja kočo, bližnje hiše in del Pristave. Tako smo v letu 2005 z amandajem v proračun vključili 7 milijonov tolarjev za ureditev ceste, vendar se ni nič naredilo oziroma bolj pravilno rečeno, so bili porabljeni drugje. Ker smo se odločili, da je potrebno cesto obnoviti, ne samo zaradi turistične ponudbe, tudi zaradi stanovalcev in sprehajalcev, smo na občinskem svetu sprejeli sklep o vključitvi ceste na Gobavice v proračun 2006. V prvi obravnavi je bila postavka vključena v proračun, vendar sredstev za obnovo ni bilo, v drugi obravnavi pa je, kljub sprejetem sklepu občinskega sveta, župan iz svojega predloga postavko celo zbrisal, tako da je ni niti v proračunu - kljub temu, da 30 drugih cest, ki prav tako nimajo dodeljenih sredstev ostaja v proračunu. Jure Repanšek, nov gostinski ponudnik, opozarja, da neurejena cesta postaja rak rana: »Kar nekaj denarja sem že vložil v ureditev koče, vendar pa zaradi slabega cestišča enostavno ne more zaživeti. Ne razumem, kako imajo lahko
na Dolenjskem asfalt do vsake zidanice, v Mengšu pa ne moremo zgraditi ceste do našega turističnega bisera. Kritično je tudi vzdrževanje trenutne ceste, saj moram pozimi cesto lastnoročno posipati, poleti pa največkrat sam ravnam grbine.« Na neurejeno cestišče opozarjata tudi Tatjana in Milan: »V zimskem času sva že sedela v avtu in visela v prepad. Ta zima pa je zaradi obilnega snega in sedaj deževja še bolj nevarna, zato greva v dolino le takrat, ko je to nujo potrebno. Zaradi neurejene ceste se na cesti pred hišo nabira voda, tako da imamo v zimskem času vseskozi mokro in umazano fasado. To pomeni, da se zaradi neurejene infrastrukture pojavlja škoda na objektu.«
Vsi se sprašujejo, kako je bila lahko cesta na Dobeno narejena tako hitro, čeprav zanjo ni bilo odobrenih vseh sredstev v proračunu. Lastništvo ceste na Mengeško kočo pa z novim zakonom prav tako ne more biti ovira. Seveda pa je lahko nam ostane še glavni in zgleda danes vodilni razlog: na Ogrinovem ni dovolj volilnih glasov.
Aleš Janežič, občinski svetnik občine Mengeš, član svetniške skupine LDS in član Izvršilnega odbora Lokalnega odbora LDS Mengeš
NA ČELU UPRAVE OBČINE MENGEŠ TOKRAT ŽENSKA
Razlogov, da nihče ni ustrezen za direktorj a občinske uprave Občine Mengeš je menda veliko. Kar precej kandidatov se je v nekaj letih že zamenjalo, vsi pa so zdržali manj kot leto dni. Kaj jih je privedlo do prekinitev delovanja morda še pred ali po koncu poskusne dobe niti ni pomembno. V Mengšu je pač tako. Že nekaj mesecev pa je na čelu uprave vršilke dolžnosti direktorja gospa Marija Kos. Kdo je to in kaj pomeni za delovanje uprave je povedala sama.
Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Mengeš!
Tudi vi ste se mogoče že vprašali, kdo sem? Mnogi od vas boste odgovorili pritrdilno, nekateri ste me že tudi srečali in spoznali, ko ste osebno ali pa po telefonu reševali svoje probleme na Občini Mengeš. In da se vam na kratko predstavim, zakaj pa ne? Sem poročena, mati treh sinov (Miha - 17 let, Grega - 13 let in Luka - 12 let), stanujem v Braslovčah, diplomirana ekonomistka po izobrazbi in imam že 20 let delovnih izkušenj na bolj ali malo manj odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu in tudi v negospodarstvu. Otroška leta sem preživela v petčlanski delavsko - kmečki družini v Radmirju, v Zgornji Savinjski dolini, kjer so mi starši podarili pozitiven odnos do dela, privzgojili delovne navade in skrb za rsd. Prav slednje pa me spremlja skozi celo življenje in se v njem tudi odraža. Urejenost je ena izmed lastnosti, ki me vodi tako v službenem kot tudi v zasebnem življenju. Tako se v službi vedno trudim in skrbim, da bi bili dokumenti, ki gredo skozi moje roke, urejeni, ustrezno obravnavani in arhivirani. Verjetno smo si že vsi kdaj postavili vprašanje, zakaj sploh delam, če v osnovi niti nisem nagnjen k temu. Po naravi namreč človeku zadostuje že, da je prehranjen in da ima zagotovljene osnovne minimalne pogoje za preživetje. Ker pa mislim, da človek potrebuje in si želi nekaj več, lahko rečem, da ga za delo ne motivira le plača. Res je, da nam je vsem glavni interes vsak mesec dobiti zaslužen denar in v svoji dolgoletni delovni praksi na vodilnih delovnih mestih sem pogosto slišala mnenje, da delavec drugače ne bi delal ali da dela le po liniji najmanjšega odpora. A spoznala sem tudi, da le ni tako, saj so ljudje odgovorni in se nalogam ne izogibajo, če je njihovo delo dovolj cenjeno in delovno okolje prijetno. Za samo delo je najpomembnejše, da je strokovno, pravočasno in kvalitetno opravljeno, da so stranke oziroma partnerji zadovoljni. Na svojem sedanjem delovnem mestu se bom trudila, da bom sodelavce usmerjala, motivirala in tako vplivala nanje, da bodo naloge izvrševali čim boljše ob čim manjši porabi časa in energije ter s čim večjim osebnim zadovoljstvom. Zavedam se, da imamo vsi zahtevne in odgovorne delovne naloge, ki so nam dodeljene in zaupane v vsakodnevno reševanje in da smo pogoj za njihovo uspešno rešitev le mi sami. Ni namreč toliko pomembno, kako kapljajo kapljice, važno je, kam teče potoček, reka, ^
Od začetka lanskega leta sem zaposlena na Občini Mengeš. 1. januarja 2005 sem se zaposlila kot višja svetovalka župana za področje financ in računovodstva. Aktivno sem že od samega nastopa dela na Občini Mengeš sodelovala pri reševanju tekočih in zatečenih zadev. Kot vodja oddelka za finance in računovodstvo sem se srečevala z dokumentacijo, ki je prepletena z delovanjem celotne občinske uprave, saj vsi vemo, da so finance prej ali pa posledično kasneje povezane z vsako poslovno odločitvijo in z vsakim poslovnim dogodkom oziroma poslovnim procesom, tudi s poslovanjem in delovanjem občinske uprave v ožjem in širšem pomenu. Kot vodja oddelka za finance in računovodstvo sem morala podrobno proučiti krogotoke dokumentacije in delovanje Občine Mengeš. Zaupano začasno vodenje občinske uprave je zame le potrditev, da sem delo na svojem delovnem področju opravljala uspešno in izziv, da bom tudi na mestu vršilke dolžnosti direktorja občinske uprave s svojim znanjem in delom prispevala k dobremu in uspešnemu delovanju občinske uprave. Zavedam se, da je to delovno mesto le začasno in da se bodo na tem področju še dogajale spremembe, a v vmesnem času, ko mi je naložena ta naloga, bom delala vestno, natančno in v interesu hitrega, kvalitetnega in ažurnega reševanja vaših vlog, spoštovane Občanke in spoštovani Občani Občine Mengeš.
Kako me boste vi in moji sodelavci sprejeli kot žensko, bo pokazal čas. Verjamem, da vsi niste navdušeni nad to županovo odločitvijo, sama pa bom poskusila upravičiti njegovo zaupanje, da začasno prevzamem vodenje občinske uprave, dokler se dogovori z novim direktorjem ne realizirajo, saj bomo le tako s skupnimi močmi zagotovili nemoteno delo občinske uprave, predvsem v vaše zadovoljstvo. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi (uprava in svetniki) uskladili proračun Občine Mengeš za leto 2006 in tako zagotovili nemoteno delovanje občinske uprave v letošnjem letu.
Vedno se zastavljajo različna vprašanja, saj vsem skupaj in vsakomur posebej ni možno ustreči. Stremimo k cilju, da se sčasoma upoštevajo interesi vseh lokalnih skupnosti, da se pregledajo plani kulturnih in športnih društev in da se uskladijo razpoložljiva finančna sredstva za posamezne programe. Ni pomembno samo, da je proračun usklajen, biti mora užiten za celotno lokalno skupnost in za vse občane. Nekateri se v njem verjetno ne boste našli, a verjemite, ni tako hudo, da ne bi bilo še slabše in tudi ne tako dobro, da ne bi mogli določenih stvari narediti še boljše. Vsaka stvar potrebuje čas, da dozori in tudi vi veste, da na začetku je samo ideja, zamisel, ki jo je potrebno negovati, razvijati, gojiti in zalivati kot rožico, da zraste in vzcveti v vsej svoji lepoti in krasoti.
Marija Kos
VABLJENI NA SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ
31. seja bo predvidoma v sredo, dne 12. APRILA 2006 ob 18.00 uri v Gasilsko god-benem domu Mengeš.
Predvideni dnevni red 31. seje:
1.	Obravnava in sprejem zapisnika 30. seje občinskega sveta
2.	Odlok o razglasitvi Ravbarjevega gradu, parka in sprehajalne poti za kulturni spomenik lokalnega pomena (11. obravnava) Imenovanje odgovornega urednika glasila Mengšan Soglasje k ceni za pomoč družini na domu Sklep o ukinitvi javnega dobra Ureditveni načrt M6 - Melodija Sklep o podelitvi občinskih priznanj Sklep o podelitvi Trdinove nagrade Pobude in vprašanja
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Opomba:
Gradiva bodo objavljena na spletni strani občine - www.menges.si.
Možne so spremembe datuma, posameznih točk in vrstnega reda! Točen datum in predlagani dnevni red bo
objavljen na oglasni deski Občine Mengeš teden dni pred predvideno sejo sveta.
Seje sveta so v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Mengeš, vhod iz Grobeljske ceste.
mag. Tomaž Štebe, župan
ŽIVLJENJE JE UČENJE
Četrta humanitarna Šolskega sklada OŠ Mengeš prireditev »Življenje je učenje« je v Kulturni dom Mengeš privabila lepo število obiskovalcev. Pester kulturni progam in živahno dogajanje na odru je popestrila še posebna obiskovalka, ena nekoč najuspešnejših slovenskih smučark Nataša Bokal. Predsednik Šolskega sklada Bogo Ropotar se je v imenu sklada takole zahvalil vsem nastopajočim, obiskovalcem in ljudem dobrega srca, ki so darovali v namen šolskega sklada na prireditvi ali na drugačen način.
»Velikokrat slišimo rek: Dobro se povrne z dobrim. Verjamem vanj! Verjamem, da imamo velikokrat občutek, da ni tako, pa vendar je v vsakem izreku nekaj resnice. Že s tem, ko ste danes tukaj, ste storili nekaj lepega, dobrega. Pokazali ste, da vam ni vseeno za naše otroke. Pomoč, ki jo s tem izkazujemo, je namenjena prav njim, predvsem pa tistim, ki zaradi družinskih, finančnih ali osebnih stisk ne morejo biti deležni vsega tistega kar imajo njihovi vrstniki. Med njimi pa so tudi takšni, za katere bi si želel, da te pomoči sploh ne bi potrebovali. Pa vendar so bolezni, poškodbe, invalidnost neizbežen del našega življenja zato je njim ta pomoč še kako potrebna.
Šolski sklad deluje četrto leto in s ponosom vam lahko povem, da uspešno. Del sredstev je že bilo porabljenih za pomoč otrokom, del sredstev pa je bilo namenjenih izgradnji dvigala. Prepričan sem, da smo z dograditvijo dvigala naredili velik korak, velikost koraka pa bodo občutili tisti, ki to pomoč najbolj potrebujejo.
Seveda pa brez vas, ki ste danes tukaj, donatorjev, sponzorjev, učiteljev, nastopajočih in vseh članov UO šolskega sklada tega ne bi bilo mogoče izpeljati. Zato se vsem v imenu šolskega sklada najlepše zahvaljujem. Naj zaključim z mislijo: Lepo je, kadar obogatimo življenje s stvarmi , ki nimajo vrednosti le za nas same, ampak za vse tiste, ki to potrebujejo.«





Učiteljski pevski zbor OŠ Mengeš
Šolski pevski zbor pod vodstvom Nataše Banko
Nataša Bokal, Herman Berčič s fakultete za šport in predsednik Šolskega sklada Bogo Ropotar
U.M. Folkloristi Kulturnega društva Svoboda Mengeš
OBISK KMETIJE SKOK V LOKI PRI MENGŠU
Naš naslednji ogled je bil malo dalj ši. Takoj po malici smo se odpravili, saj je do kmetije pol ure dobre hoje. Na tej kmetiji sem že nekajkrat z učenci bila in vedno smo bili zelo lepo sprejeti. Pri teh ljudeh dobiš občutek, da so te resnično veseli, da si dobrodošel pri njih.. Tokrat so se učenci posladkali z doma narejenim jabolčnim zavitkom in pijačo.Lastnik, gospod Anton, je kot živa enciklopedija. Znanje, ki ga ima in ki ga lahko da otrokom, je ogromno. Ne le o kmetijskih strojih in orodju skozi zgodovino, ampak tudi o zgodovini kraja, ljudeh in načinu življenja nekoč. In poleg vsega zelo, zelo rad govori in kar težko se je posloviti od njega. Verjetno smo že trikrat stali v vrsti, pripravljeni na odhod, pa nas je vedno znova spet spravil nazaj v delavnico in nam povedal še to in ono. Z veseljem se bomo še kdaj oglasili na Jurčkovi kmetiji.
Maruša : Najprej nas je gospod Anton pogostil z domačim jabolčnim zavitkom, orehi in sokom. Razložil nam je zgodovino Mengša in nam pokazal prve steklenice piva, ki jih je naredil Mihael Stare. Opozoril nas je na zvonik loške cerkve, posvečene sv.Primožu in Felicijanu, ki stoji postrani. Povedal nam je tudi, da je treba trto obrezovati takrat, ko je zunaj -5 stopinj, saj obrezana trta zamrzne in taka kasneje najbolje obrodi. Pokazal nam je svoj muzej, v katerem hrani stare kmetijske stroje in kmečko orodje. Vsak stroj namje podrobno opisal, nam povedal, kako je treba z njim delati, kje je bil narejen in za kaj so ga uporabljali. Ogledali smo si še njegovo delavnico, v kateri ima nagačene živali, naboje in stare slike. Naučili smo se veliko novega in izvedeli kako zanimivo zgodovino ima Mengeš.
Sara M. : Gospod Anton nam je za začetek postregel s sladko malico in nam na kratko opisal zgodovino Mengša in okolice.Kasneje nam je pokazal svoj muzej starega kmečkega orodja. O vsaki stvari nam je razložil nekaj zanimivosti. Ogledali smo si tudi zelo stare , ohranjene stroje iz vsega sveta. V delavnici smo videli tudi nagačene živali. Za konec smo se še poigrali z domačim kužkom.
Anže : Ko smo prišli na kmetijo, namje gospod razložil vse o Mengšu, Loki in Trzinu, kako je Loka dobila ime in kako se je mengeški grad uničil. Razkazal nam je stare kmetijske stroje. Šli smo tudi do kozolca, kjer je polno starih traktorjev . Videli smo tudi cepec, vrtavko, ki so jo včasih imeli za vžig avtomobilov in 100 let staro pivsko steklenico. Meni so bili zanimivi metki iz druge svetovne vojne.
Nik : Gospod nam je zelo veliko povedal o Loki in Mengšu in nam pokazal zelo dobro ohranjene kmetijske stroje in orodja. Videli smo tudi pripomoček za ročno mlačev, ki se imenuje cepec in veliko različnih plugov, s katerimi so včasih orali. Meni so bile všeč tudi stare slike in različni metki. Gospod nam je sam spekel jabolčni zavitek, ki je bil zelo dober.
KAMNOSEŠTVO MAKOVEC
V tem družinskem podjetju sem z učenci pred leti že bila. Čeprav imajo veliko dela, smo bili vedno zelo lepo sprejeti in tako je bilo tudi tokrat. Sprejel nas je Matej, moj nekdanji učenec. Učenci so me spraševali, ali je bil priden, ko je hodil v šolo. Seveda je bil! Matej nas je potrpežljivo vodil iz enega prostora v drugi in učenci so si lahko natančno ogledali vse postopke dela in stroje ter pripomočke, ki jih uporabljajo. Tudi ostali zaposleni so se trudili učencem čimveč pokazati, ob tem pa niso pozabili, da je varnost učencev na prvem mestu. Kadar pa je kdo vseeno prišel preblizu kakšnega stroja, ga je voda, ki jo uporabljajo pri večini dela, hitro pregnala nazaj. Brez bonbonov in sokov pri tej hiši pač ne gre in počasi smo se s polnimi želodčki odpravili nazaj v šolo. Hvala, bilo je lepo.
Dejan : Videli smo različne stroje, ki opravljajo različna dela.Vsak stroj mora imeti vodo, sicer se lahko pokvari. Zato porabijo zelo veliko vode. Matej namje pokazal kamne, na katerem klešejo črke. To delajo s pomočjo ročnega stroja, ki ima nožek in špičko, ki sta na različnem koncu. S špičko vlečeš po robu črke, z nožkom pa sekaš. Menije bil najbolj zanimiv stroj, kije lahko dvignil eno tono. Matej je rekel, da lahko dvigne avto njegove mame.
Andrej : V Kamnoseštvu Makovec smo videli veliko strojev, ki režejo, polirajo, robijo. Eni od njih so zelo veliki in zavzemajo skoraj celo sobo. Povprečno porabijo 3,5 litra vode na sekundo. Matej je vse stroje pognal, da smo lahko videli, kako delajo. Zanimiv je bil stroj, ki reže s pomočjo laserja. Ko delajo, voda šprica okoli, zato nas je malo tudi zmočilo. Le stroj, ki piše črke ne dela na vodo. Dobili smo tudi svinčnike, s katerimi se piše po kamnu in poskušali pisati. Na koncu smo dobili bonbone in sok. Bilo je zelo zanimivo.
Anže : Matej nam je pokazal stroj, ki reže marmor in različne kamne. Ta stroj je bil drag, stal je kar 30 milijonov tolarjev. Potem smo videli stroj, ki polira marmor. To dela zelo dobro in zraven šprica vodo. Zanimiv je bil stroj, ki z vakumom drži eno tono. En stroj je zaoblil robove, drugi pa je bil za okrogle robove. Zahvalili smo se za ogled, bonbone in sok in odšli v šolo oziroma domov.
Domen : Najprej smo si ogledali lasersko žago, ki je rezala kamen. Matej je na računalnik vnesel vse podatke, potem pa je laser začel delati. Ta stroj porabi veliko vode. Brez vode bi se pregrel in pokvaril.Videli smo, kako režejo kamnite plošče in kako s posebno šablono iz plastike in s posebnim strojem v kamen izrežejo tako obliko, kot je na šabloni. Imeli so še veliko drugih strojev za žaganje, glajenje, vrtalnike, za vrtanje lukenj v kamen in še druge. Zanimiv mi je bil tudi stroj, ki lahko dvigne in prenese več kot eno tono težak kamen. Nada Javh, razredničarka 4.c razreda
KDO NAM KRAJŠA URE ŠPORTA?
Že dolga leta se športniki in rekreativni zanesenjaki sprašujemo zakaj Mengeš, ki ima po novem celo status mesta, nima večnamenske dvorane. Če že poskušamo razumeti zakaj dvorane še nimamo, pa ne moremo razumeti situacije, ki je nastala v zvezi z uporabo šolske telovadnice. V večernih urah moramo namreč vsi uporabniki zapustiti telovadnico do 21.30 ure. Ker imajo snažilke nalogo, da tudi garderobe počistijo do 22. ure je jasno, da uporabnikom telovadnice ostane zelo malo časa, da poskrbijo za osnovno osebno higieno.
Že vrsto let hodimo v sosednje občine najemati telovadnice. Resnica je, da je povsod gneča, vendar se je drugje marsikaj spremenilo predvsem na boljše - zgradili so nove športne objekte (Komenda, Pre-serje) ali pa prilagodili (podaljšali) čas obratovanja. Tako smo tudi mi, športniki iz Mengša, lahko gostje telovadnic do 23. ure ali celo do 24. ure, neglede na praznike in šolske počitnice. Zakaj smo se odločili to pisati in obešati na veliki zvon vam bo mogoče jasno ob naslednji obrazložitvi: V Mengšu stane ura najema telovadnice, vključno z davkom 4740 SIT, v Domžalah 4320 SIT, v Kamniku 3906 SIT Komendi pa celo samo 3300 SIT. Kot ste lahko prebrali je cena najema telovadnice v mengeški šoli najvišja, vendar to še ni zagotovilo, da so tudi usluge bolj še od tistih, ki jih ponujajo okoliške telovadnice. Pogosto se dogaja, da moramo celo rekvizite (mreža) popravljati sami, zgodi pa se celo, da gorita samo dve tretjini luči^ Zaradi omenjenih težav se sprašujemo ali je bil samoprispevek za izgradnjo šole in pripadajoče telovadnice smotrn in koliko časa bodo tako »zainteresirani« lastniki oziroma upravitelji sploh še voljni oddajati telovadnico^?
Mogoče se sprašujete v čem je sploh smisel tega prispevka? Zazdelo se namje, da šport in rekreacija ter s tem povezan zdrav način življenja počasi izgubljajo veljavo v naši občini. Glede na dopis ravnatelja OŠ Mengeš, v katerem nas obvešča o skrajšanju časa rekreacije in glede na to, da ceno najema telovadnice določa občina upamo, da bodo pristojni znali in mogli razumeti naše ogorčenje in nam skušali vrniti vsaj isti čas rekreacije kot je bil doslej.
Odbojkarice in odbojkarji
BURMA, od leta 1989 MYANMAR (1)
Biseri ene najlepših azijskih dežel
Ravno v času, ko smo se pripravljali na pot v to deželo, so bili pri nas časopisi polni člankov o nevarni piščančji gripi, ki poleg Kitajske grozi ljudem tudi v Indokini, kamor poleg Myanmara spadajo še Tajska, Kambodža. Laos in Vietnam. En del, z glavnim mestom Kuala Lumporjem, pa tudi Malezija. Pisalo je, da je kar nekaj ljudi zbolelo za to izredno nevarno nalezljivo bolezen, pet, šest^ je bilo poudarjeno, na Kitajskem pa še več. Ob tem, da živi v Indokini več kot 210 milijonov ljudi, na Kitajskem pa približno še toliko nad milijardo, je možnost okužbe turistov tako rekoč ničelna. Pa vendar, mnogi so se zbali. Tudi naša skupina se je zaradi te bojazni zmanjšala od osem na šest članov.
Myanmar ima okoli 50 milijonov prebivalcev; desetina od teh živi v glavnem mestu Yangoon. Od teh je dobre dve tretjini Bur-mancev, ki so naseljeni predvsem v nižinah. Tod so se naselili s tibetanskega višavja v 9. stoletju. Poleg njih, vendar predvsem v obmejnem goratem svetu, živijo še Kareni, Čini, Moni, Šani in Rahini. Po veroizpovedi je 89 % budistov, drugi pa so predvsem kristjani in sunistki muslimani. Država, ki jo vodi in nadzira totalitarna vojaška oblast, se je do leta 1989 imenovala Burma. Da druge manjšine v njej ne
bi bili zapostavljeni, jo je vojaška oblast preimenovala v Myanmar. Podnebje je tod monsumsko. Od maja do oktobra je deževna doba z visokimi temperaturami in visoko vlago, od novembra do marca tod prevladuje sušnejši monsun s prijetnimi temperaturami in večji del jasnim vremenom. Za tuje turiste, vajene zmernejše klime, je ta čas najprimernejši.
Če želimo spoznati pravo Azijo, takšno kot je bila pred stoletji, potem je Burma oz. Myanmar prava dežela. Tam ni visokih nebotičnikov, dragih restavracij, ni eden od tehnoloških hitov, je pa zaradi ljudi gotovo zelo topla-prijazna azijska dežela. V zgodnjih jutranjih urah se tam srečuje menihe na obhodih, človek onemeli pred lepoto Bagana, kraja z več tisočih pagod, posebej nagovori človeka tudi mistično jezero Inle. Nesluteno bogastvo nudijo budistični templji, ki jih že stoletja oblagajo z zlatimi lističi. Burmanci so namreč ljudje, ki jim darovanje Budi in tudi duhovom pomeni enega od življenjskih smotrov. Edino, na kar zgodovinske spremembe niso vplivale, je bilo zaupanje Burmancev v verstvo, ki je prišlo k njim iz Indije in se je že pred dobrima dvema tisočletjima zakoreninilo v njihovi domovini. V Burmi še dandanes ugled ne velja vele-bogatašu, pač pa kot miš revnemu menihu.
V čem se odraža Budizem in na kaj vpliva? Budizem je etični in filozofski nauk, kije
nastal v 6. stoletju pred našim štetjem in se je v nekaterih državah Vzhodne Azije pozneje razvil v religijo. Med širjenjem je budizem doživel več sprememb. V Burmi je ostal živ in najčistejši. Veže se na prvotni nauk Bude, ne pozna osebne duše, niti Boga. Ta uči, da strogo nravno življenje in brezmejno samožrtvovanje za dobro sobitij vodi k odrešenju, to je v stanje blaženega miru nirvane (izstop iz krogotoka rojstev in smrti).
Burma je dežela, za katero se je vredno navdušiti. Nenavadna je z vsemi svojimi jeziki, in rasami, arhitekturo in džunglami, kulturnim bogastvom in mesti. Tu so lesene kolibe iz bambusa na kolih, ki spominjajo na davne koliščarje na Ljubljanskem barju. Doline kot griči so še danes okrašene z neštetimi pagodami, ki so jih zgradili nešteti rodovi. Večina burmanskih pagod ima svojo obliko po indijski stupi; nobena med njimi pa po slavi in veličastnosti ne prekaša pagode Shwegadon (Švegadon) v glavem mestu Yangoo-ju. Pred vsakim izmed teh svetišč stoji dvojica bajeslovnih živali, v zasenčeni notranjosti pa kraljuje na stotine Budovih kipov, nekateri iz zlata ali srebra, drugi iz marmorja ali lesa. Gongi, razkošje barv in dišav, z zvonovi na vrhu pagode in dragulji, ki odbijajo sončne žarke nudijo očarajoč prikaz, prepoln čudovitega vzhodnjaškega sijaja. Doživetje takšnega sveta, v katerem srečaš kot tujec srečne, nasmejane domačine kljub njihovi obupni revščini, je pravi obliž (blagoslov) za človeško dušo.
Dogodki s potovanja:
Nedelja, 22. februar 2004
Padal je rahel ledeni dež, ki pa cestišča ni ogrozil, nevšečnost pa je povzročil na
letališču. Iz Brnika bi morali poleteti proti Frankfurtu ob 7,45. V letalo smo se vkrcali v pravem času, nato pa obsedeli v njem do 9,30, saj čiščenje ledu z letala, delavcem ni šlo najbolje od rok. Ob prihodu na letališče v Frankfurtu smo prav iz tega razloga zamudili naročeni let za Kuala Lumpur v Maleziji. Čeprav »ujetniki na letališču« smo bili dobro razpoloženi, potrpežljivo smo čakali brez nervoze in slabe volje, nekako v upanju je spokojno mineval čas. Med čakanjem na letalo nam je Lufthansa dala celo bone za kosilo v višini 15 EU, kar je bilo za že kar lačne popotnike pravo veselje. Za popestritev pa smo bili v letališki restavraciji še priča žeparski nevšečnosti pri sosednji mizi, tako smo bili opomnjeni na vsem začetku naše poti na večjo previdnost. Po 10. urah čakanja smo se vkrcali namesto na malezijsko letalo na lufthansino in namesto v Kuala Lumpur smo poleteli v Bangkonk na Tajskem. Za hrano in pijačo je bilo na letalu med 11 urnim letom dobro preskrbljeno. Sicer pa smo večji del leta predremali, ali celo prespali.
Ponedeljek, 23. februar
V Bangkoku smo pristali ob 14,15. uri. Zaradi enajsturnega leta v sedečega stanja, smo začutili malo trda kolena, kar pa nas ni spravilo ob dobro voljo. Do naslednjega leta preživimo v veliki in moderni letališki stavbi; občudujemo številne bogato založene trgovinice in številne male nasade s cvetočimi orhidejami po širokem hodniku. Kot da ne čakamo na naslednje letalo, tako nam je hitro minil čas na tem prijetno urejenem letališču. Ob 18. uri poletimo proti Yangoon-u in to po srečnem naključju v prvem razredu. Ob malici nam ponujajo razna vina, a nas ne navdušijo, za napitek bi potrebovali več predhodnega spanja, razveselijo pa nas s podarjenimi šopki orhidej.
Letališče v Yangonu je majhno in skromno, vendar čisto in domače, kljub zastraženosti. Na letališču nas ob izhodu prijazno pozdravi vodič Khin Mang Tint, odet v londži (krilo, ki ga nosijo tamkajšnji moški). Dober vtis nam napravi takojšen »familiarni odnos«. Z manjšim avtobusom se odpeljemo v hotel Grant Plaza Parkrojal. Dodelijo nam prijetno aklimatizirane sobe z vsem udobjem, varovano s kodo na prejeti kartici. Večerja je bila bogata in samopostrežna. Vseh jedi ni bilo moč poskusiti, preveč jih je bilo tudi evropskih. Bil je občutek razkošja, kar se je ob razpoloženju in prijetni družbi stopnjevalo.
Torek, 24. februar
Soproga Angelca mi je zjutraj povedala, da jo je v sanjah okrog 6,40 ure, preden se je zbudila, prijazno poklicala štiriletna vnukinja Sara. Sicer pa da spanje ni imela najbolj trdno, zapolnjevala pa da ga je z meditacijo. Meni tega ni bilo treba, saj sem noč prespal izvrstno.
Z malim avtobusom se takoj po zajtrku odpeljemo proti Čakpunu (Kyakpun) k štirim 30 metrov visokim kipom Bude, ki so narejeni iz opek, obloženi z mavcem, nato pa pozlačeni. Osem vogalni prostor ima male »oltarčke«, za dneve v tednu (za sredo se oltarček ponovi), kjer se ljudje ustavijo in molijo glede na svoj rojstni dan v tednu. Angelčin patron je miš, moj pa lev, tako nama je povedal vodič Tint. Angelca je darovala eno od orhidej z letala za srečno popotovanje. Vražjevernosti Myanmarcev se namreč pridružimo tudi mi.
(se nadaljuje)
Dr. Marko in dr. Angelca Žerovnik €1^
SPOMINI NA DEDKA
Sem Petra in sem vnukinja Pavla Kosca, ki se je rodil v Mengšu 6. avgusta 1922.
V	družini so bili štirje otroci, doma pa so imeli gostilno in mizarsko obrt. Njegov prvi nastop je bil v Sokolskem domu, kjer so telovadili ob glasbi. Z desetimi leti ga je oče vpisal v glasbeno šolo v Ljubljano.
V	gostilni so ob večjih praznikih igrali ljudski godci od katerih je brez težav dobil prvo harmoniko.
Zelo hitro se je učil in ker so ljudje iz gostilne opazili nadarjenost, ga je na kolesu voziti očetov vajenec v Domžale na pouk k Flisu. Tam se je naučil prvih narodnih pesmi. V gostilni gaje naključno videl tudi Avgust Stanko. Ta ga je povabil in mu pokazal, kako se pravilno igra harmonika. Ker je igral na harmoniko tudi brat Miloš, sta bila trikrat prva na avdiciji. Ko se je pojavil ansambel Avseniki je tudi on ustanovil ansambel Veseli vandrovčki. Zanj je napisal lastne skladbe; devet polk in valčkov. Končal je glasbeno šolo v Mengšu. Bil je prvi ravnatelj, nato pa se je pri njem oglasil Franček Povše kjer so ustanovili ansambel Veseli planšarji. Skupaj so igrali pet let. Za planšarje je napisal preko 80 skladb. Najbolj znanaje Moj fantič. Ko je nekoč prišel domov z igranjaje dobil sporočilo, da ni več ravnatelj in je bil prestavljen za glasbenega pedagoga, kar je pogumno in plemenito sprejel. Po enem letu je zopet ustanovil ansambel Veseli kosci z orglicami, kitaro in harmoniko. Posneli so 27 skladb in plošč vendarje večina posnetkov zbrisanih. V službi je ustanovil harmonikarski orkester za katerega je pisal lastne skladbe. Njegovi učenci so ga imeli zelo radi in so ga spoštovali kot učitelja in vzgojitelja. Spomin na njega bo ostal trajen kljub temu, da sem ga izgubila že v prvem razredu osnovne šole. Z menoj se je pogovarjal, me pazil, bodril in me vzgajal v preprostega in skromnega človeka. In prav zaradi njega, ki mu je bil čas zelo dragocen in ga je res polno živel, ga želim prav v tem posnemati in mu biti podobna. Letos mineva sedem let, ko je ata s seboj odnesel na tisoče neizpetih skladb.
Petra Hribar
OB PRAZNOVANJU 85. LETNICE DOMA POČITKA V MENGŠU TUDI PRIJETNEJŠE BIVANJE
Praznovanja ob obletnici Doma in odprtju prenovljenih prostorov se je udeležilo precejšnje število obiskovalcev. Med njimi so bili generalni direktor Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS g. Štefan Kociper, pomožni škof RKC RS g. Andrej Glavan, predstavniki domov za starejše v Sloveniji, gospod Srečko Berčič, nekdanji direktor, ki je vodil ustanovo v času od 1980 do 1991, ne smemo pozabiti tudi predstavnikov družbeno političnega življa županjo občine Domžale go. Cveto Zalokar Oražem, podžupana občine Trzin g. Franceta Mušiča in seveda župana občine Mengeš g. Tomaža Štebeta. Namenski prostor je bil premajhen za vse obiskovalce in kot je povedala direktorica Doma počitka, ga. Irena Gričar, jo veseli, da so se povabljeni odzvali v takem številu, še posebej pa jo je veselila udeležba sodelavcev ustanove, ki so z znanjem in prizadevnostjo soustvarjali dosežene uspehe in ki bodo uresničevali razvojno vizijo tudi v prihodnje.
Kratka zgodovina 85-ih let delovanja
Kratek prelet zgodovine Doma počitka je v svojem nagovoru povedala ga . Irena Gričar, zadnji dve leti uspešna direktorica Doma počitka Mengeš:
»Dom praznuje 85 let, častitljiva starost, ki jo je vredno proslaviti. Ob tej priliki naj povemo, da je mengeški gostilničar in župan
Janez Levec leta 1920 vse svoje premoženje podaril v dobrodelne namene redovnicam sv. Vincencija Pavlovskega z željo, da na njem ustanovijo zavetišče za ostarele reveže in brezdomce. Usmiljenke so pričele s svojim delom in v oskrbo vzele deset oskrbovancev, med njimi je bil donator Janez Levec, ki pa je leta 1925 v Domu tudi umrl. Sestre so se lotile naloge z vsem žarom poslanstva svojega reda. Oskrbovanci, so prihajali od vsepovsod. Sestre so sprejemale tudi otroke in mlade, ki so bili prizadeti v telesnem in duševnem razvoju. Cena oskrbe je bila določena zgolj okvirno. Plačevali so, kolikor je kdo zmogel. Zavetišče je prebrodilo viharje druge svetovne vojne. Leta 1950 se je zavetišče preimenovalo v Dom onemoglih. Leta 1955 je dom dobil današnji naziv Dom počitka Mengeš. Prelomnico v zgodovini Doma pomenijo osemdeseta leta. Na podlagi programskih usmeritev domskega varstva v občini Domžale ter izhajajoč iz potreb takratnega SIS socialnega skrbstva Domžale, se je z izgradnjo prizidka pričelo leto 1983. S tem se je pridobilo 124 novih ležišč. Leta 1988 je po izgradnji novega prizidka je nastopil čas za adaptacijo in sanacijo stare stavbe in tako je oktobra 1989 Dom počitka Mengeš dobil današnjo podobo.«
Nihče ne ostaja mlad
Kot vse na tem svetu se stara, torej tudi zgradba Doma počitka, in skrbni ljudje se potrudijo, da skušajo starost narediti kar najbolj prijetno. Dvoumno, vendar prenova zgradbe vpliva tudi na življenje prebivalcev oziroma oskrbovancev doma in ne samo na izgled zgradbe ter njeno primernost za bivanje. Direktorica ga. Irena Gričar je takole opisala dela in prenovo: »Čas hitro beži in objekt kot tak je bil ponovno potreben temeljite obnove. Ob praznovanju 85 letnice z veseljem povemo,
da smo v minulih dveh letih kar dodobra prenovili Dom. V letu 2004 smo posodobili prostor obstoječe pralnice in skoraj v celoti tehnološko obnovili opremo. V preteklem letu pa smo na podlagi Dokumenta identifikacije investicijskega programa, pristopili k pripravi investicijske dokumentacije za izvedbo prenove objekta in opreme. Dokument opredeljuje da bo investicija potekala v obdobju 2004-2006 v treh fazah, kar pomeni, da smo zaključili drugo fazo adaptacije in rekonstrukcije del v Domu. Izvajanje investicijsko vzdrževalnih del v Domu pa ne pomeni širitev mreže, temveč izboljšanje obstoječih bivalnih pogojev, saj smo dvignili kvaliteto bivalnih pogojev tako v smislu obnove objekta - kot zgradbe, kot tudi zvišanje standarda stanovalcev, saj smo z investicijskimi vlaganji pridobili 17 novih postelj in od teh kar 15 namenili dvigu standarda, v smislu zagotavljanja dvoposteljnih in enoposteljnih sob. Tako smo npr. kapaciteto prenovljenega oddelka A1 zmanjšali iz 33 na 27 postelj. Vsa planirana investicijsko vzdrževalna dela za leto 2005 so bila v celoti izvedena kot sledi:
-	zamenjana je bila streha objekta B
-	obnovljena fasada objekta A in B
-	v celoti zamenjano stavbno pohištvo objekta A in B
-	prenovljeno je prvo nadstropje objekta A
-	prenovljena mansarda objekta B -obnova bivalnih površin
-	v mansardi pa smo na novo pridobili prostore za fizio in delovno terapijo
Pogodbena dela finančno še niso zaključena, realizacija obračunanih del pa na dan 31.12.2005 241.368.006,00 SIT. Strošek investicijski vlaganj je Dom pokril iz lastnih sredstev - presežka prihodkov nad odhodki iz preteklih let.
Z leve: podžupan občine Trzin Franc Mušič, županja občine Domžale Cveta Zalokar Oražem, pomožni škof Andrej Glavan, direktor DSZ Štefan Kociper, direktorica doma Irena Gričar, župan občine Mengeš Tomaž Štebe in nekdanji direktor doma Srečko Berčič
Direktorica Doma počitka Mengeš ga. Irena Gričar
Pomožni škof mrsg. Andrej Glavan, ki je po končani slovesnosti blagoslovil prenovljene prostore
V skladu z Dokumentom idenfitikacije investicijskega programa in Planom za leto 2006 v Domu načrtujemo:
-	prenovo vhodne avle z izgradnjo dvigala
-	tehnološko prenovo kuhinje z vzpostavitvijo »tablet sistema«
-	pokritje terase in izvedba zimskega vrta za potrebe jedilnice in hkrati večnamenskega prostora.
Slednje bo tudi omogočilo, da bomo obstoječi več namenski prostor v celoti prepustili namenu duhovne oskrbe stanovalcev. S povečanjem in pokritjem obstoječe terase bomo omogočili tako stanovalcem prenovljenega oddelka A1, kot tudi nepomičnim stanovalcem izhod na zrak v vseh letnih časih in vremenskih pogojih.«
S skupnimi močni do zadovoljstva
Vsekakor pa se brez sodelovanja in pomoči na vseh ravneh ne more zgoditi veliko. Zato je direktorica prepričana, da so naredili ogromno delo vendar pa v isti sapi dodaja, da ne bodo obstali. Še naprej bodo izpolnjevali začrtan program, seveda pa je prihodnost odvisna od mnogih dejavnikov. Na koncu se je direktorica ga. Irena Gričar zahvalila: »Trud za izboljšanje življenjskega standarda naših stanovalcev pa ne bi bil uspešen brez
Pevski zbor oskrbovank Doma počitka Mengeš
Voditelj prireditve Janez Dolinar
njihovega razumevanja in brez sodelovanja in dobre volje naših delavcev. Na tem mestu želim poudariti razumevanje in pripravljenost za pomoč delavcev Službe zdravstvene nega in oskrbe in ostalim delavcem, ki so kakorkoli sodelovali. Zahvaljujemo se tudi izdelovalki projekta arhitektki Biserki Bratuš Bizjak, izvajalcem gradbeno obrtniških del podjetju GP Bežigrad d.d., ter LIZ inženiringu d.d., ki je vršil inženiring in nadzor. Vsi skupaj pa upamo in želimo, da se bomo tako stanovalci kot delavci v novem okolju prijetno počutili.«
Prijetno in slavnostno
V kratkem kulturnem programu, ki ga je spretno in z dobršno mero humorja vodij Janez Dolinar, so nastopile pevke - oskrbovanke Doma počitka, šolarji Osnovne šole Mengeš in Kamniški koledniki. Po končanem programu je direktorica s sodelavci obiskovalce povabila na ogled prenovljenih prostorov. V pogovori, ki jih je bilo slišati ob ogledu so izražali navdušenje in s tem tudi priznanje vsem, ki so kakorkoli sodelovali v tem projektu prenove. Še posebej paje bilo lepo slišati želje, da naj bo v prihodnje delovanje Doma tudi tako uspešno in predvsem želje za prijetno bivanje vseh oskrbovancev.
U.M.
Nastop šolarjev OŠ Mengeš
Dvoposteljne sobe nudijo veliko svetlobe, čeprav so v mansardi
Pogled v fizioterapevtsko sobo
Kamniški koledniki se ne dajo, čeprav so spraševali po čakalnih rokih za sprejem v dom
Bivanje je prijetnejše v živobarvnih prostorih
Kotiček za pogovor ob kavi
Poročilo s predstavitve projekta Dnevni center za otroke in mladostnike
Na Centru za socialno delo Domžale se zavedamo, da so otroci naše največje bogastvo in opažamo, da je žal vse manj otrok, ki se jim v življenju ni potrebno srečati s takšnimi in drugačnimi težavami (v družini, družbi, šoli ipd.). Da bi te težave otroci in mladostniki iz okoliških občin lahko učinkoviteje in ob strokovni pomoči razreševali, smo pripravili projekt o katerem si več lahko preberete v tem prispevku.
V torek, 14. februarja 2006 se je v dvorani knjižnice Domžale odvila predstavitev ideje Centra za socialno delo Domžale o tem, kako bi na nov in učinkovitejši način zadovoljili potrebe osnovnošolske in srednješolske populacije iz naših krajev.
Gre za posebno skupino otrok in mladostnikov, katerih potrebe se zaradi različnih dejavnikov (primanjkljaji na različnih področjih, družinska situacija, zdravstvene, finančne in druge težave ipd.) razlikujejo od potreb njihovih sovrstnikov. V petih občinah, ki jih pokriva Center za socialno delo Domžale (Domžale, Lukovica, Trzin, Mengeš, Moravče) je tem otrokom namenjen in prilagojen le projekt, ki ga že deset let izvaja Center za socialno delo imenovan »Učenje za življenje« bolj znan pa kot Socialno učenje.
Predstavitev je otvorila direktorica Centra za socialno delo Domžale ga. Nuša Šink, ki je povedala, da Center pri svojem delu opaža, daje projekt Socialno učenje zelo učinkovit, da pa predstavlja izredno dejavnost organizacije zato s strani ministrstva ni financiran. Ker se potrebe po vključevanju otrok v Socialno učenje iz leta v leto povečujejo (v letu 2005 je bilo v projekt vključenih 71 otrok iz petih občin), finančni in kadrovski normativi pa se ne spreminjajo, Center vse težje zagotavlja strokovno vodenje, organizacijo in koordinacijo projekta. Zaradi navedenih omejitev in pomanjkanja glavnih akterjev projekta - prostovoljcev, je Center prisiljen tudi omejevati dostopnost tovrstne pomoči. Ga. Veronika Dermastja, ki projekt vodi že peto leto je prisotne seznanila s tem, kako le-ta poteka in da pri svojem delu v svetovalnici za otroke in starše opaža porast potreb po tovrstni pomoči. Ga. Mira Ulčar
Brejc je na Centru za socialno delo zaposlena kot svetovalka za mladostnike. Podala je svoja opažanja o tem, katerih potreb mladostnikov organizacije na območju petih občin ne uspejo zadovoljiti. Nato je sledila predstavitev kako naj bi izgledala sama organizacija Dnevnega centra za otroke in mladostnike (v nadaljevanju DCOM), ki jo je posredovala mentorica v programu socialnega učenja Tamara Rape. Na Centru za socialno delo Domžale ocenjujemo, da bi za projekt potrebovali dobrih 17. mio. letno. Od vsake občine pričakujemo, da bi za dejavnost priskrbela primeren prostor in od približno 3 do 7 mio. letno za dejavnost Dnevnega centra. Ti zneski se morda na prvi pogled zdijo visoki, v resnici pa so dokaj zanemarljivi, če jih postavimo na tehtnico poleg pozitivnih učinkov, ki jih pri izvajanju na podlagi dosedanjih izkušenj s projektom Socialnega učenja pričakujemo in o katerih nas na podlagi njihovih izkušenj z dosedanjim projektom obveščajo iz šol od koder prihajajo vključeni otroci. Če jih navedemo le nekaj:
-	otroci imajo boljšo samopodobo, večjo samozavest,
-	zaznavamo večjo uspešnosti mladostnikov na različnih področjih,
-	večja socialna vključenosti otrok,
-	pozitivno potrjevanje otrok in mladostnikov na različnih področjih,
-	namesto izključenosti in prepuščenosti ulici, bolj konstruktivno preživljanje prostega časa,
-	boljši izhodiščni položaj za uspešnejše življenje ipd.
Verjamemo, da bi s pomočjo Dnevnega centra nekaj mladostnikov lahko obvarovali pred odhodom v zavod ali drugo obliko institucionalnega varstva, ki je bistveno dražja od projekta, ki ga načrtujemo. Verjamemo
tudi, da lahko projekt kot je DCOM ponudi otrokom več varnosti in možnosti, da razvijajo svoje potenciale in ustvarjalnost. Na Centru smo dolžni otroke zaščiti in delati v njihovo korist. Zavedamo se, da so otroci naše največje bogastvo in opažamo, da je žal vse manj otrok, ki se jim v življenju ni potrebno srečati s takšnimi in drugačnimi težavami (v družini, družbi, šoli ipd.). Prav tako pa so otroci tisti, ki nam investicije vanje - v njihovo zadovoljno in uspešno otroštvo - ne bi smelo biti žal, saj se le-te povrnejo večkratno.
Od povabljenih 36-ih organizacij oz. posameznikov se je predstavitve udeležilo 16 predstavnikov iz srednje in osnovnih šol, zdravstvenega doma, Centra za mlade ipd. Še posebej smo bili razočarani nad odzivom vodilnih predstavnikov občin in ministrstva, saj sta se predstavitve udeležili le predstavnici občin Domžale in Lukovica. Kljub skromni udeležbi, pa smo si bili zbrani enotni - otroci in mladostniki že omenjenih občin bi dnevni center nujno potrebovali. Tako smo na predstavitvi dobili potrditev, da je projekt DCOM strokovno utemeljen. Takšno utemeljitev, podkrepljeno s primeri in dodatnimi številkami, bi morali po našem mnenju slišati tudi ljudje, ki so po svojih funkcijah zadolženi za načrtovanje in izboljšanje pogojev za družine, mladostnike in otroke v lokalni skupnosti in na pristojnem ministrstvu.
Zahvaljujemo se vsem udeležencem za izkazano podporo projektu ter iztočnice za razmislek in naše delo v prihodnosti. Hvala tudi Knjižnici Domžale, ki nam je omogočila, da je predstavitev potekala v njihovi dvorani.
K sodelovanju pri nadaljnjem razvoju projekta Dnevni center za otroke in mladostnike vabimo vse, ki bi kakorkoli lahko pomagali pri uresničitvi naših načrtov - za svetlejšo prihodnost depriviligiranih otrok v naši okolici.
V imenu Centra za socialno delo Domžale pripravila: Tamara Rape, univ.dipl.soc.del.
Utrinek s predstavitve - predstavnice Centra za socialno delo Domžale, od leve proti desni: direktorica Nuša Šink, svetovalka za otroke in družine Veronika Dermastja, svetovalka za mladostnike Mira Ulčar Brejc in pripravnica Tamara Rape.
Utrinek s predstavitve - udeleženci.
Day Out v letu 2005
Od novega leta je minilo že kar nekaj časa. Po vseh izrečenih željah, načrtih za prihajajoče leto, prispelih - poslanih voščilih, pride tudi čas, ko vsak posameznik, društvo, s.p., d.o.o., d.d., d.n.o in še kdo naredi pregled dela za preteklo leto... Tako smo tudi v skupini Day Out naredili kratek kronološki pregled skozi leto 2005.
Januar
•	Nadgradnja naše internetne strani www. dayout.cc
Na stran smo dodali glasbene in video vsebine v različnih formatih, spletno trgovino, aktivirali forum...
•	uspešno odigrali 3 koncerte ( Mb, Lj, Borovnica)
Februar
•	Odpravimo se na snemanje prvega videospota za Singel Y veter
•	Naša prva plošča z naslovom Retro Forte dobi končno obliko,
sredi meseca gre v tisk.
Marec
•	V roke dobimo dokončano ploščo in videospot.
•	Newcommer Graz (AUT) na tekmovanju mladih evropskih glasbenih skupin zasedemo 5. mesto v konkurenci 16. skupin.
April
•	1.4. zmaga na predizboru za Rock Otočec 2005
•	4.4. uradni izid prvenca Retro Forte (12 avtorskih skladb)
•	8.4. uradna promocija plošče in videos-pota v Mesing baru v Mengšu
•	Y veter popevka tedna na Radiu Slovenija, Val 202
•	Radijski intervju na Valu 202 (Jernej Vene) + lokalni intervjuji
•	Premiera videospota Y veter na TVS v oddaji Aritmija
•	3. koncerti (Rožna dolina - Lj., Mb, Domžale)
Maj
•	Predstavitev plošče in videospota na Prvi Tv
•	Y veter postane pesem tedna na radiu Krka, Prlek, Kranj, RGL...
•	Predstavitev videospota v oddaji Nikoli ob desetih (RTV), kjer se je
kot zmagovalni videospot vrtel tri tedne in v oddaji E+ (Kanal A).
•	Številni radijski intervjuji po vsej Sloveniji
•	Začetek sodelovanja z založbo Nika
•	16.5. V Slovenjskih Konjicah zmagamo na izboru za RockOtočec 2005,
še enkrat zahvala vsem, ki ste bili takrat z nami na avtobusu.
•	5. koncertov, veliki odri (Kranj, Stična,
Sl. Konjice, Zeleni Gaj, Domžale) Junij
•	Številni članki v časopisih, tednikih, revijah
•	2. koncerta (Šentviška gora + BFM, Predjamski grad + R"n"B)
Julij
•	Nastop na največjem rock festivalu pri nas - Rock Otočec
•	Nastop na festivalu Piva in Cvetja v Laškem + BFM, Leeloojamais
•	Začetek sodelovanja z Agencijo 19 (organizacija koncertov)
•	Poletje v Rovtah + Let 3
•	Singel Y veter izide v 20.000 izvodih na Cd-ju revije Joker in revije
FHM.
Avgust
•	Dopust
•	Koncert na obletnici radia Zeleni val (Šetntvid pri Stični)
•	Y veter osvoji prvo mesto na glasbeni lestvici Moj Hit velenjskega radia Moj Radio
•	Drugi singel Nebo nad Bagdadom postane popevka tedna na Valu 202
September
•	Videospot Y veter zasede prvo mesto Podalpske lestvice v oddaji E+ na Kanalu A
•	9.9. prvič dva koncerta v enem dnevu Kranj - noč radia Belvi (3-4 tisoč obiskovalcev) in Domžale - Akumulator
•	6 koncertov ( Ptuj + parni valjak, Orto bar - Lj., Kranj, Nova Gorica)
Oktober
•	22.-23 "SloRock Paris" festival nastop v Parizu v Rock klubu Batofar
•	Predstavitev v oddaji TLP na TVS
•	Foto session s priznanim glasbenim fotografom Aleksandrom Remcem. Aleksander Remec http://perun.si21.com/ digitalna-akademija.com/?PID=7&aD=72 (Roger Waters/Pink Floyd, Paul McCartney, Bryan Adams, Iggy Pop, Cranberies, Bruce Springsteen, Simple Red, Robbie Wiliams, Mark Knopfler, Deep Purple, Queen...)
•	Y veter se uvrsti na lestvico Stop pops
20, še vedno je na Podalpski lestvici
•	Y veter tudi kot uvertura (sms: "U GP-MADA" na številko 1919)in polifonično zvonenje (sms: "PM JDJAJT" na številko 1919) na Mobitelu
•	Radijski intervjuji po Slovenij
November
•	Y veter popevka na radiu Triglav in 1.mesto na lestvici stop pops 20
•	Intervju na Valu 202 (v oddaji Na piedestal)
•	29.11. uradno izide drugi singel Nebo nad Bagdadom
•	3.koncerti (Kobjeglava, Gorenja vas, Domžale-brucovanje)
December
•	Videospot Y veter se poleg vseh slovenskih televizijskih postaj vrti tudi
na programu Mtv Adria.
•	Uvertura Y veter na osmem mestu največrat prenešenih uvertur pri Mobitelu.
•	Posnamemo videospot za singel Nebo nad Bagdadom
•	Nebo nad Bagdadom pesem tedna na radiu Sora
•	Razprodani so vsi cd-ji prve naklade in vse majice, ki smo jih natisnili.
•	5. koncertov, veliki odri (Lj. Center, Brucovanje - Lj., Zagorje + Parni valjak, Postojna + Neisha in 31.12. Kongresni trg - Ljubljana)
Januarja smo imeli kratek dopust, zato s
pregledom že malo zamujamo.
Ker pa vas je veliko, ki ste nas spremljali in
podpirali od samega začetka, v letu 2005 in
vedno več, ki nas podpirate tudi sedaj, smo
vam to dolžni napisati.
Še naprej ste vsi vabljeni na naše koncerte
tako v bližini Mengša, kot tudi v malo
bolj oddaljene kraje. Vse o bandu Day Out
lahko izveste na internetni strani www.
dayout.cc,
veseli pa bomo tudi vaše pošte na info@dayout.cc .
Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Za Day Out, Uroš Bregar - Brgo.
OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH IN ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN DOMŽALE-KAMNIK 2006
V soboto, 4. marca so si ljubitelji ljudskih plesov in pesmi v kulturnem domu v Grobljah, lahko ogledali nastop otroških in odraslih folklornih skupin.
Z zanimivim in pestrim programom so se predstavile otroške folklorne skupine iz Moravč in Domžal. Otroci so tisti, ki jim vedno radi prisluhnemo in nam s svojo prisrčnostjo ogrejejo dušo in srce. Na srečanju smo se predstavili tudi Mengšani. Zaplesali smo Primorske plese, s katerimi smo se Mengšu prvič predstavili na slavnostnem koncertu junija 2005. Primorski plesi so večinoma
meščanskega izvora, vendar so tak značaj le deloma ohranili. Označujeta jih lahkotnost in eleganca. Največ so jih plesali na »šagrah«- veselicah ob vaških žegnanjih. Tudi plesalci naše folklorne skupine jih radi plešemo in uživamo ob njihovi lahkotnosti. Kot zadnji pa so s svojim nastopom večer popestrili plesalci folklorne skupine Kamnik. V spominu mi je najbolj ostal podatek, da je njihova povprečna starost 65 let. Torej, nikoli ni prepozno.
Lidija Ropotar
■"I
" , M . ^
Plesalci tudi pojemo, ne le plešemo.
To so pa Kamničani. Morda koga prepoznate?
Začetna pozicija Primorskih plesov in plesalci iz Mengša
Otroške akrobacije, igranje na piščali, petje in ples
V ospredju naš dolgoletni predsednik Zoran s plesalko Katarino
CESTA SMRTI -CESTA RODICA MENGEŠ
Pri pregledovanju projektov v občini Mengeš lahko ugotovimo, da smo pri gradnji cest zelo temeljiti in vendar ena izmed cest že desetletja ostaja nespremenjena. To je cesta Rodica Mengeš. Cesta je bila prvotno namenjena lastnikom polj, da so ji lahko obdelovali in še v 60ih letih je bila to ozka makadamska cesta po kateri je le redko peljal kak avto. Ko je avtobus postal cenovno sprejemljiv in se je vzpostavila proga Kamnik - Ljubljana prek Domžal, se je cesta zgolj asfaltirala v svoji prvotni širini. Šele po nesreči avtobusa v sedemdesetih letih je takratni SKIS Domžale, cesto razširil za 1 m in ji popolnoma obnovil asfaltno prevleko. To pa je bila tudi zadnja večja obnova te ceste. Po drugi strani pa se je promet zelo spremenil, za prevoz vglavnem uporabljamo osebna vozila, ki so vse močnejša in hitrejša. Veliko voznikov rado zanese, saj na navidez skoraj ravni cesti, hitro pritisnejo na plin. Neprilagojena hitrost pa je po opozorilih Policijske postaje Domžale tudi glavni razlog za nesreče na tej cesti. Posebej opozarjajo, da je potrebno zaradi svoje varnosti in varnosti drugih udeležencev v prometu prilagoditi hitrost in varnostno razdaljo med vozili. Potrebno je vedeti, da je tako stara asfaltna prevleka ob mokri cesti zelo spolzka in nevarna za vožnjo. Na celotnem odseku je cestišče zelo nevarno tudi zaradi manjših popravkov in sanacijskih del, prav tako so zaradi dotrajanosti cestišča vidne že velike razpoke in udarne jame. Poleg tega je bila še dodatno uničena zaradi odtekanja raznih tekočin iz motorjev avtobusnega prevoznika, ki to cesto uporablja. Zadnji tak dogodek je bil leta 2005, ko je iz avtobusa odtekala tekočina, ki je še povečala spolzkost ceste. Sledilo je posipanje s posebnim prahom za vpijanje tekočine, vendar to ni več povrnilo ceste v prvotno stanje. Policijska postaja Domžale opozarja, da so v letih od 2000 do februarja 2006 posredovali v 20 nesrečah, od tega so bile 3 prometne nesreče s smrtnim izidom in 7 nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami. Ugotavljajo pa tudi, da se je zgodilo veliko več prometnih nesreč, saj so bili poškodovani prometni znaki,veliko je bilo sledi voženj po polju, odpadnih delov vozil. Za tiste, ki se le redko vozite po cesti Rodica - Mengeš lahko povem, da se na cestišču, zaradi velike dotrajanosti že pojavljajo velike razpoke in udarne jame.
In kaj storiti? Cesto so pod drobnogled že vzeli policisti in omejili hitrost na 70 km na uro. Vendar to ni rešitev. Občina Mengeš, ki je odgovorna za vzdrževanje te ceste, bi morala v celoti obnoviti asfaltno prevleko in to v celotni dolžini. Sklicevanje na dejstvo, da bo to nekoč državna cesta in da bo država poskrbela zanjo, ne vzdrži dejstva dveh nesreč s smrtnim izidom v letu zadnjih šestih mesecih, niti ne zdrži cene enega samega novega življenja.
Kostja Modec Svetnik občinskega sveta občine Mengeš
Prodam ekstradeviško oljčno olje višje kategorije,
s kislinsko stopnjo 0,14.Pridelano s hladnim stiskanjem, nefiltrirano, zato so možne usedline. Količino od 5l navzgor pripeljem v Mengeš. Pokličite zvečer natel. Tel.: 05 6392337.
RDECA CESTA
Policijska Postaja Domžale opozarja voznike na dosledno upoštevanje prometne signalizacije in jih naprošamo da so še posebno previdni pri vožnji po zelo nevarnem odseku lokalne ceste med naseljem Mengeš in Rodico (cesta čez mengeško polje).
V času od leta 2000 do februarja 2006 smo policisti na omenjenem odseku obravnavali 20 prometnih nesreč od tega 3 prometne nesreče s smrtnim izidom in 7 nesreč s hujšimi telesnimi poškodbami.
Na srečo se je veliko prometnih nesreč zgodilo brez telesnih poškodb in brez obravnavanja policije, na kar kažejo tudi poškodovani obcestni prometni znaki, številni sledovi voženj po polju, odpadli deli vozil.
SMRTNE NESRECE SO SE ZGODILE:
31. avgust 2001, 06. november 2005 in 09. februar 2006.
Glavni vzrok nesreč je bila neprilagojena hitrost. Povzročitelji prometnih nesreč so bili le malokrat poškodovani. Hujše poškodbe so utrpeli predvsem drugi.
Asfaltna prevleka je ob mokri cesti zelo spolzka in nevarna za vožnjo. Na celotnem odseku je vozišče zelo neravno, zaradi manjših popravkov in sanacijskih del na cesti, prav tako so vidne že velike razpoke in udarne jame zaradi dotrajanosti vozišča.
Hitrost je na omenjenem odseku s prometno signalizacijo omejena na 70 km/h. Večja hitrost od navedene omejitve je zelo nevarna za voznike in druge udeležence v prometu.
Upoštevajte prometne predpise, predvsem glede hitrosti in varnostne razdalje med vozili.
Ne bodite sebični in pomislite tudi na druge, katere lahko z nevarno vožnjo spravite v nesrečo ali tudi ob življenje.
PP Domžale
PGD MENGEŠ - OBČNI ZBOR
Poleg vseh dejavnosti in aktivnosti, ki nam jih opredeljuje gasilska služba, je bilo za nas preteklo leto izrednega pomena in nadpovprečno, če samo izvzamemo nabavo novega gasilskega vozila in opreme, katera je avtocisterna ena najmodernejših te vrste. Veliko nalog je bilo pred nami, veliko narejenega in mislim, da nam ni žal za dejavnosti in naše poslanstvo, ki ga izvajamo z vso vnemo.
INTERVENCIJE v letu 2005
12.jan. Požar na lesenem objektu Grobeljska ul.
26.jan.	Travniški požar na cesti Mengeš - Šinkov turn 01.feb. Travniški požar ob cesti Mengeš - Koseze 19.feb. Travniški požar ob cesti Mengeš - Koseze
19.feb.	Travniški požar ob ogradi jame SCT
20.feb.	Reševanje ovce iz pečine v kamnolomu pri opekarni
25.mar. Prometna nesreča Grobeljska cesta
05.apr.	Požar - gozdni Homški hrib
06.apr.	Požar - gozdni Homški hrib 06.apr. Požar smrečic na Drnovem
12.apr.	Požar Glavni trg 18 16.apr. Požar skladišče Zavrti 47
23.apr. Požar osebnega vozila na mengeškem polju
21.maj	Grožnja s plinom Levčeva 13 03.jun. Gozdni požar Mengeš - Vodice 10.jun. Gozdni požar Mengeš - Koseze
13.jun.	Požar na tovornjaku - Grobeljska cesta
21.jul. Posredovanje ob neurju - pet lokacij za intervencije
23.jul. Požar kozolca pri bencinskem servisu
31.jul. Požar bal v zgradbi na Drnovem
23.sep. Reševanje osebnega vozila iz grabna Mengeš - Koseze
06.nov. Požar v Dom počitka Mengeš
15.nov. Nenapovedana vaja v Topolah
06.nov.	Huda prometna nesreča Mengeš - Rodica
07.nov.	Črpanje in sesanje vode v Godbenem domu 12.nov. Požar ventilatorja v Dom počitka Mengeš 15.nov. Pregled terena za požar Dobeno
27.nov.	Reševanje osebnega vozila pod podrtim ostrešjem
27.nov.	Pregled na terenu za črpanje vode Slovenska c.
28.nov.	Črpanje vode Slovenska 36
V ospredju predsednik PGD Mengeš Jože Žargi pri poročanju o delu društva
04.dec.	Črpanje vode izpod cisterne za olje v župnišču
14.dec.	Prometna nesreča Grobeljska - Slovenska
17.dec.	Prometna nesreča pri Gasilskem domu 21.dec.	Požar smrek ob cesti Mengeš - Koseze
Iz podanih poročil je razvidno da se število intervencij iz lanskega obdobja ni bistveno povečalo. Je pa jasno razvidno, da je večji del intervencij v današnjem času tehničnega značaja, tako da o požarnih lahko govorimo le o tretjinskem deležu. Večjih požarov v preteklem letu sicer ni bilo, lahko pa bi bili brez hitrega in pravilnega posredovanj a gasilcev in pravočasnega odkritj a in informiranj a občanov na Reco 112. Iz večletne statistike je ugotovljeno, da se število začetnih požarov v gospodinjstvih sicer zmanjšuje, mogoče tudi zaradi večje osveščenosti prebivalstva o pazljivosti in nevarnosti, močno pa se povečuje število večjih in velikih požarov, ki so lahko zelo zahtevni, nepredvidljivi in nevarni.
STROŠKI INTERVENCIJ
Kot je že rečeno, glede na to, da večjih intervencij v preteklem obdobju ni bilo, so se tudi stroški intervencij nekoliko zmanjšali. Kljub temu pa znašajo po ceniku Gasilske zveze Slovenije februar 2003 skupaj z opremo, vozili in gasilci 1.065.000,00 SIT. Tako je bilo opravljenih intervencijsko 392 dnevnih in 250 nočnih ur. Na vozilih, črpalkah in agregatih pa je bilo opravljenih 149 delovnih ur.
POROČILO O AKTIVNOSTIH V OKTOBRU; mesecu požarne varnosti
Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš je v mesecu oktobru izvajalo naslednja tekoča in izredna dela po programu:
02.okt. Usposabljanje operativnih enot, vaja na obrat bivše Ete 11.okt. Izobraževanje požarne preventive za 7.razrede OŠ Mengeš 08.okt. Udeležba na tekmovanju gasilskih dvojic v Loki 12.okt. Prikaz gasilskih dejavnosti na ploščadi, pri OŠ
Mengeš za nižje razrede 15.okt. Udeležba na maši v Loški cerkvi za vse umrle
tovariše gasilce 18.okt. Obisk doma drugih razredov OŠ Mengeš 21.okt. Gasilske učne delavnice za mladino 21.okt. Obnovitveni tečaj za nosilce izolirnih dihalnih
aparatov na Igu 22.okt. Prikaz gasilskih dejavnosti v OŠ Mengeš 24.okt. Udeležba na slavnostni akademiji v hali KC
Domžale ob 50. letnici GZ Domžale 27.okt. Obisk gasilcev v vrtcu Gobica 28.okt. Gasilska društvena vaja na objekt in skladišče
podjetja Mapis Mengeš 29.okt. Udeležba gasilcev na komemoraciji na Zalokah
DOVOZI VODE, ČIŠČENJA, PRANJA v letu 2005 20.jan. Čiščenje kanalizacije, Balantičeva ul.
24.jan.	Čiščenje kanalizacije, Liparjeva ul. 07.feb. Čiščenje kanalizacije, Šolska ul 09.feb. Dovoz vode na drsališče
18.feb.	Čiščenje kanalizacije, Veselovo nabrežje
25.mar.	Čiščenje plinske cevi pri Filcu
25.mar. Pranje površine pri kapelici, Liparjeva ul.
03.apr.	Pranje ploščadi pred občino, vrtcem Gobica in Sonček, pred cerkvijo, TVD Partizan, Osnovno šolo, Kulturnim domom in pred Gasilsko -Godbenim domom
04.apr.	Dovoz vode za ribnik na Mengeško kočo
15.apr.	Dovoz vode k Filcu
25.apr.	Čiščenje kanalizacije avtopralnica Bolta
28.apr.	Čiščenje in pranje kapelice na Liparjevi ul.
06.jun.	Pranje ploščadi pred Banko in Zdravstvenim domom
23.avg.	Dovoz vode na Koblarjevo ul
25.avg.	Dovoz vode na Koblarjevo ul 31.avg.	Pranje ceste na Zgornjem Dobenu
02.sep.	Polivanje pri rušenju hiše, Jelovškova ul.
04.sep.	Pranje ploščadi pred OŠ Mengeš
14.sep.	Pranje in čiščenje kanalizacije, Kolodvorska ul 16.sep.	Črpanje vode in čiščenje jaška za cisterno pri občini
26.sep.	Pranje ploščadi pred banko iz ZD
06.dec.	Črpanje vode in čiščenje jaška za cisterno pri gasilskem domu
10.dec.	Pranje ceste v Novem Dragomlju
V	letu 2005 je bilo prepeljane več tisoč litrov pitne vode na določene lokacije in za različne namene, ter opravljenih preko 24 čiščenj in pranj asfaltnih površin, ter čiščenje kanalizacije in odtočnih jaškov.
REDARSKA SLUŽBA IN POŽARNE STRAŽE v letu 2005
26.jan.	Redarstvo na prireditvi TONDACH-MS 30.jan. Redarstvo na prireditvi smučarski skoki 08.feb. Požarna straža ob kresu v Preserjah
08.feb.	Požarna straža ob kresu ob Pšati 19.feb. Požarna straža, Pod mengeško marelo 30.apr. Požarna straža, prvomajski kres na Gobavici 01.maj Spremstvo prvomajske budnice
21.maj Redarstvo v Jablah, srečanje pojoči zvonovi
27.maj	Požarna straža, kurjenje odpadnih smrek, Gorenjska cesta
03.jun.	Požarna straža, Trdinov sejem
04.jun.	Požarna straža, Trdinov sejem
05.jun.	Požarna straža, Trdinov sejem 26.dec. Požarna straža, Novoletni koncert godbe
SLOVESNOSTI IN PRAZNOVANJA v letu 2005 29.jan. Udeležba na občnem zboru v Loki 29.jan. Udeležba na občnem zboru v Pirničah
05.feb.	Udeležba na občnem zboru v Bevčah
09.feb.	Udeležba na občnem zboru v Trzinu
10.feb.	Udeležba na občnem zboru v Semiču 12.feb.	Udeležba na občnem zboru v Štatenberku
15.feb.	Občni zbor mladine PGD Mengeš
18.feb.	Občni zbor PGD Mengeš
25.feb.	Udeležba na občnem zboru v Topolah
04.mar.	Udeležba na občnem zboru v Kamniku
25.mar.	Udeležba na občnem zboru tabornikov
11.mar.	Udeležba na občnem zboru balinarjev
16.mar.	Udeležba na občnem zboru Mihaelovega sejma 21.mar.	Praznovanje 60.letnice Leben Jožeta
07.mar.	Udeležba na Florijanovi maši na Brezjah
08.mar.	Udeležba na Florijanovi maši v Trzinu
19.jun.	Udeležba ob prevzemu novega vozila v Jarše - Rodica
14.avg.	Udeležba ob 105 - letnici PGD Moravče 15.okt.	Udeležba na maši za umrle tovariše gasilce 24.okt.	Udeležba ob praznovanju 50.letnice GZ Domžale 29.okt.	Udeležba ob komemoraciji na Zalokah
26.nov.	Svečanost ob prevzemu novega vozila
V	letu 2005 se je Prostovoljno gasilsko društvo Mengeš udeleževalo na mnogih proslavah, prireditvah in slovesnostih, kar je tudi plod medsebojnega povezovanja in tovarištva z drugimi gasilci in društvi.
POGREBI v letu 2005
15.jan.	Pogreb podporne članice Gjergek Marije
16.jan.	Pogreb podporne članice Brojan Marije
28.jan.	Pogreb najstarejšega člana Burgar Feliksa 24.feb. Pogreb najstarejšega gasilca v regiji Lj.
III Antona Rojska
Delovno predsedstvo Občnega zbora PGD Mengeš: Štefan Borin, Stane Šimenc in Tomaž Žargi
02.mar. Pogreb operativnega člana PGD Topole Istenič Lojzeta
05.apr.	Pogreb člana PGD Radomlje
14.apr.	Pogreb člana PGD Trzin, Kajfež Antona 04.maj Pogreb podpornega člana, Oder Janeza
20.maj	Pogreb člana PGD Loka, Testen Tineta 27.maj Pogreb podporne članice, Škofic Rozke 23.jul. Pogreb podpornega člana, Muravc Andreja
27.jun.	Pogreb podpornega člana, Šimenc Janeza 23.jul.	Pogreb podpornega člana, Tomozin Franca 25.jul.	Pogreb podpornega člana, Zibelnik Janeza
28.jul.	Pogreb podporne članice, Oven Mihaele
02.avg.	Pogreb člana PGD Loka, Stopar Janeza
06.avg.	Pogreb člana PGD Trzin, Kavčič Franca
08.sep.	Pogreb podpornega člana, Štendlar Antona
15.sep.	Pogreb podpornega člana, Brank Slavkota 13.okt. Pogreb podpornega člana, Mav Staneta
29.nov.	Pogreb podporne članice, Janežič Marije
06.dec. Pogreb veterana PGD Šinkov turn, Ramovž Franca
09.dec.	Pogreb operativnega člana PGD Studenec Slapar Toneta
16.dec.	Pogreb podporne članice, Marije Peterca
PRAKTIČNE VAJE
Kot pretekla leta nazaj, smo tudi v letošnjem letu izvajali praktične vaje in usposabljanje operativnih gasilcev vsako prvo nedeljo v mesecu od 9. do 11. ure. Ker pa vemo, da to ni dovolj za uspešne in hitre intervencije, smo se skozi celo leto udeleževali tudi drugih dodatnih izobraževanj in usposabljanj, tako v društvu, kot tudi na Igu v centru za zaščito in reševanje in v Sežani.
18.jun. Medobčinska gasilsko - reševalne vaja v Jaršah na žago
21.jun.	Vaja v Topolah ob 50.letnici Janeza Koncilja
03.jun.	Vaje z tridelno lestvijo, vaja prometne nesreče in gašenje osebnega vozila
02.okt. Gasilska vaja na obrat bivše tovarne Eta v Mengšu 28.okt. Gasilska vaja na objekt skladišča MAPIS Mengeš
10.nov.	Vaja celotne Gasilske zveze Mengeš in PGD Kamnik z lestvijo na obrat tovarne Filc v Mengšu
16.nov. Vaja ob 50.letnici pov. Gz Hribar Franca
TEKMOVANJE v letu 2005
V letu 2005 smo se udeležili gasilskih, občinskih, meddruštvenih regij skih in državnih tekmovanj. S področj a mladinskih tekmovanj in rezultatov, kot tudi veteranskih bomo slišali iz poročila mladine in poročila veteranov. Prav tako smo se udeležili tekmovanja gasilskih voznikov v Preddvoru in tekmovanje gasilskih dvojic za operativne gasilce v Loki.

Med udeleženci občnega zbora so bili tudi predstavniki drugih društev v Mengšu in podporniki ter simpatizerji gasilstva
IZOBRAŽEVANJE v letu 2005
Poleg rednega usposabljanja operativnih gasilcev v društvu in v okviru gasilske zveze, se gasilci usposabljamo tudi v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu in v Sežani. Tam pridobivamo ustrezna in izpopolnjevalna znanja tudi za razne specialnosti, organizacije in vodenja. Tako so se naši člani usposabljali za gašenje požarov v Sežani in usposabljanje gasilcev za nošenje izolirnih dihalnih aparatov in obnovitvami.
RAZNE DEJAVNOSTI v letu 2005
PGD Mengeš se je v preteklem letu udeleževal in izvajal še cel kup raznih dejavnosti in aktivnosti kot so;
Sodelovanje na oratoriju kot gasilsko športne vodne igre Posek in postavitev mlaja Spremstvo budnice za 1.maj
Celoletno izobešanje zastav za praznike in prireditve po Mengšu Udeležba na sejmu starih strojev v Jablah z našim najstarejšim vozilom 37.let Skupinsko slikanje gasilcev
Udeležba na strokovni ekskurziji operativnih gasilcev na ogledu reševalnih enot na Letališču Brnik Udeležba na raznih analizah požarov Postavitev miz in stojnic za Trdinov in Mihaelov sejem Pranje in čiščenje vozil skozi celo leto in priprave na zimo, ter še cel kup raznih drugih aktivnosti ki so nenazadnje potrebne za nemoteno delovanje operativne dejavnosti in delovanje društva
V vsem kar sem navedel, sem verjetno tudi kaj izpustil, pozabil, ki mi lahko tudi dopolnite ali opozorite. Želel pa bi, da se vam prav epo zahvalim za vse dejavnosti in žrtvovane ure, ki ste jih opravili n moram priznati, da mi je v čast in prav lepo sodelovati z vami, ovariši gasilci. Na koncu dovolite, da samo omenim, da smo gasilci PGD Mengeš skozi celo leto opravili 17.100 ur prostovoljnega in humanega dela, se odrekli marsičemu za dobrobit gasilske organizacije in nenazadnje tudi za vas in vašo varnost občani in prebivalci Občine Mengeš.
Eden zmore malo, dva več,
trije veliko,
vsi skupaj pa KARKOLI
V službi ljudstva NA POMOČ!
Poveljnik PGD Mengeš Žargi Tomaž
Perspektive za
v EU
Pred februarskim zasedanjem Evropskega parlamenta se je temperatura približala vrelišču. Razlog je bil predlog direktive o storitvah na notranjem trgu Unije, ki naj bi omogočil svobodno opravljanje storitev na ozemlju držav članic EU. Izvajanje direktive je nujno potrebno za doseganje ciljev Lizbonske strategije, kljub temu pa je doživela mnogo nestrinjanja vključno z demonstracijami sindikalnih gibanj. Je razlog za nestrinjanje slabo pripravljen predlog direktive ali pa si v Evropi preprosto zatiskamo oči pred globalizacijo, ker nismo pripravljeni na spremembe, ki jih le-ta terja od nas?
Teoretično bi moralo biti ponudnikom storitev, kjer gre v večini za mala in srednja podjetja, omogočeno opravljanje dejavnosti v katerikoli članici Unije. V praksi pa posamezne članice postavljajo pogoje, ki jim tujec le stežka zadosti. V eni od številnih študij o izvajanju storitev v EU je Evropska komisija zaznala preko sto ovir, s katerimi se morajo soočiti podjetja, ki želijo ponujati svoje storitve v drugih državah članicah EU. Storitvene dej avnosti ustvarij o v EU več kot dve tretj ini bruto domačega proizvoda (BDP). Z uveljavitvijo direktive naj bi se delež storitev predvidoma zvišal za 0,6%, plače v tem sektorju za 0,4%, delež zaposlenih pa za 0,3%. Sprostitev notranjega trga na tem področju bi po nekaterih študijah lahko ustvarila približno 600.000 novih delovnih mest, za potrošnike pa bi to pomenilo znižanje cen storitev. Zaščitni ukrepi posameznih držav namreč največ škode povzročijo prav potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem. Dodatno prednost naj bi prineslo načelo »vse na enem mestu«, kar pomeni, da bo v prihodnje ponudnik storitev v tujini lahko opravil vse postopke avtorizacije in registracije na enem mestu in tudi na daljavo (torej preko spleta). Cilj je odprava številnih administrativnih ovir, ki za večino malih in srednjih podjetij predstavljajo marsikdaj nepremostljive težave, zavirajo konkurenčnost in omejujejo razvoj njihovih dejavnosti. Omejevanje konkurenčnosti pa zagotovo ni v interesu potrošnikov, ampak le peščice izvajalcev, ki so tako zaščiteni pred tekmeci iz drugih držav.
Pred glasovanj em v Evropskem parlamentu se je pričakovano poj avilo vse večje število zahtev po izjemah, torej storitvah, ki bi bile izvzete iz direktive. Razumljivo je, da prostemu trgu ne morejo biti podvržene storitve, pri katerih za njihovo izvajanje skrbi država in jih plačujemo davkoplačevalci, kot tudi storitve splošnega gospodarskega pomena. Zapiranje trga storitvam, ki se izvajajo v privatnem sektorju, pa bi pomenilo oddaljevanje od ciljev Lizbonske strategije, katere cilj je Evropska unija kot najuspešnejša družba znanja in konkurenčnosti. Če hočemo Evropejci obdržati svoj visok življenski standard, se ne smemo bati in izogibati konkurenci. Le-ta prinese razvoj in napredek, prinaša delovna mesta.
Pred glasovanjem o sporni direktivi je postajalo vse bolj jasno, da prvotni predlog ne bo mogel ohraniti vsebine v celoti. Največji problem je predstavljalo predvsem načelo države izvora, po katerem naj bi bili ponudniki storitev v drugi članici EU podvrženi le zakonodaji in nadzoru domače države, ne pa tudi države, kjer storitve opravljajo. Obveljal je kompromisni predlog o »svobodi opravljanja storitev«, ki je mnogo milej ši, a še vedno spodbuja konkurenčnost med ponudniki iz različnih držav. Upam, da bomo člani Evropskega parlamenta v drugem branju načelo »svobodnega opravljanja storitev« uspeli izboljšati in ga narediti bolj prijaznega malim in srednje velikim podjetjem, ki si želijo enostavnejšega poslovanja širom Evropske unije. Odprava sedanjih ovir bi s sprejetjem direktive številnim, zlasti manjšim, ambicioznim in uspešnim podjetjem omogočila razširitev poslovanja preko meja nacionalnih držav, kar bi nedvomno prineslo povečanje konkurenčnosti, nova delovna mesta, posledično pa tudi dvigovanje življenskih standardov. Prepričana sem, da bodo to v največji meri izkoristila tudi slovenska podjetja, prihod tujih ponudnikov v Slovenijo pa bo pomenil večjo možnost izbire za uporabnike storitev in konkurenčnejše cene.
Dr. Romana Jordan Cizelj Poslanka Evropskega parlamenta
GREGORJEVO V LOKI
Na dan pred Gregorjevim, v času, ko pomlad prebuja svoje čare, ko se dnevi daljšajo, ko praznujemo ljubezen in prijateljstvo in ko vse glasneje slišimo ptičje dvorjenje, smo se Ločani ponovno zbrali pri mostu čez Pšato. Otroci, pa tudi starejši, so veselih obrazov po vodi spuščali svoje skrbno pripravljene in dobro osvetljene ladjice. Udeležba je bila kar množična, ni pa manjkalo niti stojnice, kjer se je vsak lahko malo pogrel s toplim čajem, ki so ga članice kulturnega društva pripravile za obiskovalce. Kot vsako leto, so se tudi tokrat ladjice potegovale za prva tri mesta. Komisija je imela težko nalogo, saj je bila vsaka ladjica nekaj posebnega. Predstavljale pa niso samo barčic, prisoten je bil celo katamaran, plavajoči led s pingvini, kit Free Willy, razne hiške, križarske ladje, celo letalo in še kup drugih zanimivih plovil. Nagrada pa vendar pripada le trem. Komisija se je odločila za tri plovila, ki so vidni tudi na sliki. Seveda pa nihče ni ostal praznih rok. Vsak, ki se je vsaj malo potrudil in spustil lučko po vodi, je dobil simbolično darilce. Mislim, da se je ta običaj v Loki kar dobro prijel in da je veliko otrok že letos dobilo idejo, kakšno ladjico bo spustil po Pšati drugo leto. Seveda pa ves ta običaj ni namenjen tekmovanju, temveč odganjanju zime in pozdravu soncu in prihajajoči pomladi.
KD Antona Lobode Manca Vrhovnik
JUBILEJNA DESETA OTROŠKA MAŠKARADA V LOKI
Otroška maškarada v Loki nadaljuje tradicijo - letos smo loške otroke že desetič razveselili s pustnim rajanjem. Tudi letos smo se na zasneženo pustno soboto popoldan zbrale pustne šeme vseh starosti in se vremenu navkljub dobro zabavale. V goste smo povabili priznanega
animatorja Sten-a Vilar-ja, ki je otroke naučil novih pesmic in plesov. Letos smo obudili tudi pustno povorko na čelu z Martinom in njegovo harmoniko , se okrepili s krofi, zabavali z baloni, kot vsako leto tudi izbrali nekaj izvirnih mask. Sčasoma se je uneslo tudi vreme, tako
smo lahko še malo postali in se vaščani malo pogovorili, otroci pa so hiteli dalje in nam svoje maske prišli pokazat še na naše domove.
Hvala vsem, ki ste se pridružili rajanju in hkrati vabilo vsem, da se ga udeležijo prihodnje leto.
Še posebne zahvale za pomoč pri izvedbi: PGD Loka, Martinu Stopar, Matjažu, Minki in Justi.
Tanja Dečman
KD Mengeška godba Zavrti 2 1234 Mengeš
email:mengeskagodba@email.com
POROČILO O DELU DRUŠTVA ZA LETO 2005
1.) PODATKI O DRUŠTVU
Število aktivnih članov: 55
Število pripravnikov: 3
Število članov veteranske sekcije: 25
Člani UO:
Predsednik:
Tajnik:
Blagajnik:
Člani:
Člani NO:
Predsednik:
Člana:
Jani Kovačič Marjetka Kralj Franc Žun
Damijan Budja Gregor Žun Igor Loparič Lado Kosec Primož Kosec Rok Novak Martin Sitar Anja Šavrin Andrej Brojan Uroš Pečnik
Vido Vrhovnik ( predstavnik veteranov )
2.) DEJAVNOST DRUŠTVA
2.1. Nastopi:
V preteklem letu smo imeli 36 nastopov s povprečno 39,2 % udeležbo. In sicer : - gostovanje Slovenija 1 nastop
-	gostovajne tujina
-	komecialni
-	Občina Mengeš
-	tradicionalni
-	usluge
2	nastopa 16 nastopov
8 nastopov 6 nastopov
3	nastopi
Seznam nastopov: Datum Nastop
01.01.	- Mengeš ( novoletni pozdrav )
04.02.	- Jablje - kulturni praznik
19.02. - Mengeš (21. Pod mengeško marelo ob 16.00 ) 19.02. - Mengeš ( 21. Pod mengeško marelo ob 20.00 ) 25.02. - Oberstdorf ( SP v smučarskih skokih ) 23.04. - Domžale ( odprtje DP v namiznem tenisu ) 30.04. - Volčji Potok ( Arboretum )
30.04.	- Mengeš (kresovanje na Gobavici )
01.05.	- Mengeš ( prvomajska budnica ) 08.05. - Trzin ( Florijanova nedelja ) 15.05. - Tuhijnska dolina ( Pri Čibru ) 21.05. - Metlika ( 155 let godbe )
28.05. - Mengeš ( odprtje skakalnic )
29.05.	- Mengeš ( procesija )
01.06.	- Mengeš ( pogreb g. Makilja ) 02.06. - Mengeš ( tonsko snemanje ) 04.06. - Trdinov sejem ( odprtje ) 04.06. - Trdinov sejem ( Naj koračnica ) 05.06. - Trdinov sejem ( promenadni koncert ) 11.06. - Bolzano Musikantenstadl
12.06. - Vrba (A) koncert
24.06.	- Topole ( Dan državnosti )
02.07.	- Kapele ( maraton godb )
27.08.	- Šinkov Turn ( 80- letnica PGD )
24.09.	- Mengeš ( mihaelov sejem ) 24.09. - Mengeš - 100 let čebelarstva 25.09. - Mengeš ( Sv. Maša ) 25.09. - Mengeš ( povorka )
25.09.	- Mengeš ( promenadni koncert )
15.10.	- Komenda ( Slovenski muzikantje 40 let )
29.10.	- Loka ( žalna komemoracija )
01.11.	- Mengeš ( komemoracija na pokopališču )
26.11.	- Mengeš ( prevzem gasilskega vozila PGD Mengeš )
16.12.	- Mengeš ( Košnikova gostlna ) 23.12. - Trzin ( Novoletni koncert ) 26.12. - Mengeš ( Novoletni koncert )
Naj omenim samo najodmevnejše.
2.2.	21. Pod mengeško marelo:
Tradicionalno prireditev, katera privabi veliko ljubiteljev narod-nozabavne glasbe, smo lansko leto zasnovali na drugačen način, kateri pa se je izkazal za zelo pozitivnega.
SP v Oberstdorfu:
Zaradi odličnega uspeha Roka Benkoviča na mali skakalnici smo odšli v Obersdorf pod pokroviteljstvom Občine Mengeš bučno navijati za naše skakalce na tekmo na veliki skakalnici.
Musikantenstadl v Bolzanu:
Gospod Janez Per nam je uredil nastop na seniku godcev na južnem Tirolskem. Oddaja je zelo odmevna v evropskem prostoru, kar je velika promocija za godbo, Mengeš in Slovenijo.
Tekmovanje za Najkoračnico v Mengšu:
Po ocenah strokovne komisije doseženo 1. mesto za izvedbo programa in 1. mesto za najkoračnico leta v Sloveniji. To je koračnica Pozdrav Mengšu skladatelja Gvida Učakarja.
Koncert ob Vrbskem jezeru ( A )
Naš častni član Štefan Borin in naš prijatelj gasilec Franci z avstrijske Koroške sta organizirala koncert naše godbe ob Vrb-skem jezeru, kar je poleg lepega izleta tudi promocija za društvo in Mengeš.
Novoletni koncert:
Novoletni koncert, katerega organiziramo skupaj s turističnim društvom, smo si zamislili malce drugače. Dodali smo mu več svetlobnih in pirotehničnih efektov, kateri so se izkazali za prijetno popestritev programa. Odzivi so bili tako s strani poslušalcev kot s strani članov godbe pozitivni. Ne pozabimo seveda na ogromen prispevek kapelnika za bogat program.
2.3.	Vaje:
V lanskem letu smo imeli 64 vaj s povprečno 45,3% udeležbo. Zadnja leta opažamo konstanten padec udeležbe članov na vajah in nastopih, kar kapelniku in samemu društvu onemogoča normalno izvajanje programa. Prav tako zaradi nizke udeležbe članov opažamo izpade vaj. Zanimivo je, da tudi družabna srečanja, kot so piknik ali rekreativno plavanje ne pritegnejo več godbenikov.
3.)	GOSPODARSKA DEJAVNOST
3.1.	Vzdrževanje in investicije
Lansko leto smo za vzdrževanje godbenega doma porabili dobrih 500.000 Sit.
Notranjost smo prepleskali, z novimi tablami uredili vhod godben-ega doma, obnovili opremo v pisarni.
Investirali smo v orodje, nadgradnjo računalnika, internet in audio video opremo.
3.2.	Investicije v instrumente in uniforme
V lanskem letu smo v instrumente in opremo vložili 1.619.000 Sit in sicer smo nabavili:
-	2 ( dva ) tenorja Cerveny
-	mali boben Yamaha
-	bas kitaro Fender
-	francoski rog Hoyer
-	notna stojala
Kupili smo hlače za vijolične obleke ter telovnike za narodne noše v vrednosti 940.000 Sit.
3.3.	Najemnik
S 1. novembrom smo sklenili pogodbo z Vinkom Železnikarjem o najemu prostora.
4.)	ZALJUČEK
Rad bi se zahvalil vsem posameznikom in društvom, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji prireditev, pri izgledu našega doma in pri veliko malenkostih, katerih večina članov sploh ne opazi, hvala lepa veteranski sekciji za sodelovanje na vseh ravneh delovanja društva, Občini Mengeš za dotacije, ZKDOM, JSKD in glasbeni šoli za podmladek.
Zahvaljujem se vsem kolegom v godbi, UO, predvsem pa kapelniku Primožu za vso pomoč pri vodenju enega najbolj aktivnih društev v Mengšu.
Vsi člani pa nadaljujmo delo v društvu s ''Pesmijo v srcu'' in prispevajmo del svoje pozitivne energije za še boljšo klimo v društvu.
PROGRAM DELA DRUŠTVA ZA LETO 2006
1. OSNOVNA DEJAVNOST
V tekočem letu načrtujemo naslednje dejavnosti in projekte:
-	22. Pod Mengeško marelo ( že realizirano )
-	tradicionalni nastopi	-	8 nastopov
-	usluge društvom	-	10 nastopov
-	promocija Mengša, doma	-	5 nastopov
-	promocija v tujini ( A, F, HR )	-	4 nastopi
-	Novoletni koncert Skupaj:
29 nastopov
Opomba: mogoči so še drugi nastopi po naročilu
Za izvedbo nastopov predvidevamo 80 vaj in po potrebi še sekci-jske vaje.
2. GOSPODARSKA DEJAVNOST
2.1.Vzdrževanje
Dopolniti in obnoviti moramo uniforme (obleke in narodne noše)
za enoten izgled godbe.
Zagotoviti redno vzdrževanje instrumentov.
Obnoviti moramo del strehe.
2.2.	Oddaja prostorov v najem
Voditi moramo postopek za oddajo še enega prostora v najem.
2.3.	Investicije
Skladno z utečeno prakso bomo nabavili nekaj novih instrumentov. Prioriteto bo določil Upravni odbor društva. Investirati v centralno ogrevanje - prehod iz kurilnega olja na zemeljski plin.
2.4.	Stroški dejavnosti
Za nemoteno delovanje bomo zagotavljali sredstva za dirigenta, pisarniški in notni material, izobraževanje, delovanje veteranske sekcije, prevoze, kurjavo, komunalne in PTT storitve ter organizacijo lastnih prireditev.
3. OSTALE DEJAVNOSTI
Poleg navedenega pa moramo delovati na področjih, ki urejajo naše življenje in počutje v društvu. V ta namen bomo:
-	sodelovali z Občino Mengeš, ZKDOM, z ostalimi mengeškimi društvi, prijateljskimi godbami v Sloveniji in tujini
-	organizirali razgovor s starši mladih godbenikov
-	sodelovali z GŠ Domžale
-	izvedli športni oziroma kulturni dan ( bazen, ogled kino predstave ) in piknik
Program dela je usklajen s smernicami UO društva in finančnim planom, ki ga je Upravni odbor že sprejel.
Predsednik UO Mengeška godba Damijan Budja
FINANČNI PLAN DRUŠTVA ZA LETO 2006
1.PLAN	ODHODKOV
1.1.Investicije, vzdrževanje	v SIT
obnova prostorov	2.500.000
nabava in vzdrževanje instrumenentov in oblek	1.500.000
Skupaj	4.000.000 1.2. Stroški dejavnosti
stroški energetike, telefona, komunale	1.000.000
dejavnost društva	1.800.000
dejavnost veteranske sekcije	500.000
stroški nastopov	1.300.000
stroški izobraževanja	200.000
Skupaj	4.800.000
Skupaj odhodki	8.800.000
2.	PLAN PRIHODKOV
2.1.	Prihodki iz dejavnosti komercialni nastopi	1.500.000 najemnina	1.200.000 sodelovanje na Trdinovem in Mihaelovem sejmu	400.000 Skupaj	3.100.000
2.2.Prihodki	iz financiranja dejavnosti
financirajne dejavnosti	3.500.000
sredstva za vzdrževanje društvenih prostorov	1.200.000
financiranje nastopov občinskega pomena	500.000
sredstva za promocijo Mengša	500.000
Skupaj	5.700.000
Skupaj prihodki	8.800.000
Predsednik UO Mengeška godba Damijan Budja
Pravilna uporaba fitofarmacevtskih sredstev
Čebela spremlja človeka na njegovi življenjski poti že od pradavnine. Z njenim pridelkom medom si je že v kameni dobi tešil lakoto in celo reševal življenje. Tekom svojega razvoja je človek spoznal še ostale številne koristnosti čebele; od njenih pridelkov pa do opraševanje sadnega drevja in kulturnih rastlin. Čebela in njeni proizvodi igrajo tako že tisočletja pomembno vlogo v prehrani, medicini, še posebno pa v ekologiji. Le vlogi čebele kot opraševalca, se lahko zahvalimo za bogat izbor sadja in zelenjave v naši prehrani, kakor tudi za rastlinsko raznovrstnost v naravi.
Večina kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje za opraševanje čebele. Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar - sladkorno raztopno, ki jo potrebujejo za hrano. Na dlačicah svojega telesa prenašajo cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Rastline oprašene z čebelami dajejo večji donos in boljšo kvaliteto plodov in semena. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo tudi k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh rastlinskih vrst
Kljub vsej svoji koristnosti pa je v današnjem času čebela zelo ogrožena. Vzrok za to je intenzivna kmetij ska proizvodnja, v kateri se uporabljajo zaščitna sredstva - pesticidi. Ob tem izrazu večinoma najprej pomislimo na kmetijske pesticide, ki jih pri nas imenujemo fitofar-macevtska sredstva (v nadaljevanju FFS). Ta se v glavnem uporabljajo za povečanje kmetijske proizvodnje, ohranjanje nasadov in pridelovanje zdravih kmetijski pridelkov, ki ne vsebujejo glivic, bakterij in žuželk Zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih pripravkov za zatiranje škodljivcev in bolezni, lahko FFS in njihove razgradne produkte najdemo tudi v različnih živilih, vodi, in okolju. Tako so lahko FFS tudi določena potencialna nevarnost za človeka in ostala živa bitja, med katere sodi tudi čebela.
Področje uporabe in prometa s fitofarma-cevtskimi sredstvi je urejeno v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 98/2004 UPB1), ki poleg ostalega predpisuje njihovo pravilno rabo, ki ne
ogroža zdravja ljudi in živali in ne vpliva negativno na okolje. Zakon ureja tudi obvezno dodatno usposabljanje vseh, ki prihajajo v stik s FFS v kmetijstvu. Podrobneje so pogoji in način usposabljanja navedeni v podzakonskem predpisu, tako, da so v Sloveniji v proces obveznega in permanentnega usposabljanja zajete vse ključne skupine ljudi, ki se ukvarjajo s prometom in uporabo sredstev za varstvo rastlin. Na teh tečajih se slušatelji seznanijo z vsemi pomembnimi področji zdravstvenega varstva rastlin in s tem tudi z varnim delom oziroma možnostmi zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali pri prometu in uporabi FFS. Na žalost v ta sistem izobraževanja niso vključeni vrtičkarji, ki tako niso usposobljeni za pravilno in koristno uporabo FFS in tako predstavljajo največjo nevarnost za nepravilno uporabo teh nevarnih sredstev .
Nadzor nad izvajanjem Zakona o fitofar-macevtskih sredstvih in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo kmetijski in fitosanitarni inšpektor, ter inšpektor pristojen za kemikalije. Zakon natančno definira njihova pooblastila, kakor tudi kazenske določbe, ki jih izrečejo ob nepravilni uporabi FFS, oziroma ob neupoštevanju zakona. Sprejet je tudi Pravilniku o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Ur. L. RS, št.62/2003) . Po pravilniku mora uporabnik FFS skrbeti da škropivo ne pride v neposreden stik z človekom, da ga ne zanaša v vodotoke, podtalnico, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov , ter objekte za rejo in oskrbo živali.
V pravilniku je v 6. točki posebej definirano dodatno varstvo čebel, ki predpisuje:
1.Cvetoča	podrast v trajnih nasadih mora biti v času tretiranja s FFS, ki so za čebele strupena pokošena, oziroma mora biti na drug način preprečeno da jo bo FFS doseglo.
2.	Uporaba sistemičnih, čebelam strupenih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin
3.Uporaba	kontaktnih, čebelam strupenih
FFS je v času gojenih rastlin dovoljena največ dve uri po sončnem zahodu in v nočnem času največ dve uri pred sončnim vzhodom.
4. V času cvetenja gojenih rastlin mora uporabnik FFS mora vsaj 48 ur pred vsakim tretiranjem s kontaktnim FFS, ki je za čebele strupeno ali škodljivo, obvestiti čebelarje, ki imajo panje v oddaljenosti do 3 km od predvidenega mesta tretiranja. Obvestilo mora vsebovati datum, predvideno uro tretiranja , trgovsko ime FFS, njegovo nevarnost za čebele, ime in priimek izvajalca ukrepa ter podatke o mestu tretiranja. Če uporabniku čebelar ni znan, mora obvestiti imetnika parcele, kjer se čebelnjak nahaja ali najbližjo čebelarsko družino.
5.Obveščanje čebelarjev iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če FFS ni razvrščeno in označeno kot čebelam strupeno, oziroma pri opozorilih v navodilih za uporabo ni navedeno, da so čebelam kakorkoli škodljiva.
Čebelarji zato vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo da:
-	škropijo v skladu s dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica, itd .)
-	pred načrtovano uporabo FF S natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. V glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi (FFS , ki zatirajo žuželke) in imajo to tudi napisano na etiketi.
-	priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih,
-	uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke,
-	škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju
-	se izogibajo prašiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate.
-	pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s FFS strupenimi ali škodljivimi za čebele.
Vsakršno zniževanje številčnosti čebel, lahko povzroči v naravi ekološko in gospodarsko katastrofo še posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da delamo z roko v roki, in tako ohranimo naravo.
Vlado Auguštin univ. dipl. ing. -Čebelarska svetovalna služba
MED sladki pridelek iz čebeljega panja
Med ta sladki pridelek iz čebeljega panja se uporablja že od nekdaj, tisočletja dolgo je bil edino sladilo, hkrati pa je veljal za vsestranski in čudežni lek za najrazličnejše bolezni in težave. To je edino živilo, ki ohrani svoje lastnosti brez dodatkov konzervansov. Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo živalskega izvora. Medonosne čebele ga proizvajajo iz različnih virov. Vir cvetličnega medu j e cvetlični nektar ali drugi izločki živih rastlinskih delov, vir maninega (gozdnega) medu pa je mana. Listne uši, kaparji in škržati izločajo mano kot neporabljeni del rastlinskega soka. Nektar je raztopina predvsem sladkorja v vodi. Poleg tega pa v maj hnih količinah vsebuj e tudi rudninske snovi, eterična olja, organske kisline in zrnca cvetnega prahu. Poglavitna sestavina mane so različni sladkorji, vsebuje pa tudi nekaj aminokislin, vitaminov in za razliko od nektarja precej več rudninskih snovi, zaradi česar so manini medovi temnejše barve. Tako nektar kot mana vsebujeta sestavljene sladkorje, čebele pa iz svojih žlez dodajo encime, ki te sladkorje razcepijo na enostavne. Glavna sladkorja medu sta glukoza in fruktoza, ki preideta direktno v kri in s tem poskrbita za hiter vir energije, zato je tudi med boljši vir energije kot navadni sladkor in velja za splošno poživilo. Ker sta osnovni surovini precej tekoči, saj vsebujeta od 28 do 97 % vode, in kot takšni neprimerni za skladiščenje, čebele osnovno surovino zgostijo, tako da zrel med vsebuje največ 20 % vode, bolj kakovosten pa še nekaj odstotkov manj. Zrel med čebele shranjujejo v pokritih celicah satja. Zrel med je razmeroma koncentrirana vodna raztopina predvsem treh vrst sladkorja: grozdnega (tj. glukoze), sadnega (tj. fruktoze) in trstnega ali pesnega (tj. saharoze), ki jih lahko spremljajo še drugi sladkorji, poleg njih pa tudi številne druge sestavine, npr. beljakovine, aminokisline, encimi, vitamini, rudninske in aromatične snovi. Ravno prava količina in kombinacija teh snovi v njem odmerjata dragocenost medu. Sladkorji so od vseh sestavin najmočneje zastopani in dajejo medu njegove najznačilnejše lastnosti, ki so skupne vsem vrstam tega sladkega proizvoda. Druge sestavine, ki jih vsebuje med v precej manj ših količinah, pa povzročaj o individualne razlike med posameznimi vrstami. Že majhne spremembe v količini različnih organskih in rudninskih snovi spremenijo barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko različnih vrst medu od svetlega do temnega z vsemi njihovimi značilnostmi.
Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Te so pri nas akacija, lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogrščica, žajbelj in ajda. In od tod tudi toliko različnih vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, ajdov, ^
Akacijev med pomirja in blaži utrujenost; je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Hojev in smrekov med sta oba zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje
za svoj normalen obstoj, predvsem smrekov med slovi kot odlično zdravilo proti kašlju. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju; krepi organizem in pomaga pri premagovanju prehladov. Ajdovega medu pa pri nas zaradi opuščanja setve ajde praktično ni več. Med določene vrste ima senzorične in fizikalno kemij ske lastnosti značilne za to vrsto, vsebuj e pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste za katero ga označimo. Manin med (hojev, smrekov,^) pa vsebuje tudi elemente mane, to so hife gliv, alge,_S cvetnim prahom izredno bogat med je kostanjev med, v katerem je kar v več kot 86 % zastopan cvetni prah kostanja, iz česar izvira tudi grenčina tega medu. Akacijev in lipov med pa poleg drugih vrst cvetnega prahu vsebujete okrog 20 % cvetnega prahu akacije oziroma lipe. Zanimivo je, da je v maninem medu velikokrat zastopan cvetni prah spominčice, ki je eden izmed najmanj ših. Največkrat pa čebele nabiraj o nektar ali mano na več rastlinah hkrati, takrat med nima tipičnih značilnosti določene sorte, zato ga lahko označimo kot cvetlični ali manin med. Cvetlični med krepi žile in srce, manin pa krepi odpornost organizma in pomaga pri vnetju žrela.
Med je toliko bolj kakovosten kolikor manj vode vsebuje. V nasprotnem primeru se namreč lahko v njem razmnožijo kvasovke, ki živijo v okoljih z več vode, zato se med pokvari, izgubi svojo kakovost in ga ne moremo več uporabljati v prehranjevalne namene. Od količine vode, ki jo med vsebuje, je odvisen tudi časovni potek kristalizacije medu. Kristaliziran med ni nič manj kakovosten. Kristalizacija je naraven pojav, ki se večini medu zgodi prej ali slej, ne zmanjša pa kakovosti medu. Paziti moramo, da pri ponovnem utekočinjanju medu temperatura medu ne preseže 40 °C, kajti pri temperaturi višji od 40°C se bodi uničili encimi v medu. Zato tudi medu ne damo nikoli v vroč čaj. Kristalizacija medu nam tudi pove, da med ni bil pregret in so s tem ohranjene vse njegove dragocene snovi. Pregret med namreč ne kristalizira več. Kristalizacija je poleg vsebnosti vode v medu, odvisna od vsebnosti sladkorjev v medu, temperature in časa shranjevanja.
V medu so našli tudi nekaj snovi s proti bakterijskimi lastnostmi, zato ga v domači lekarni uporabljamo pri antiseptičnem zdravljenju ran, opeklin in nekaterih drugih bolezenskih stanj, npr. slabokrvnosti, želodčnih težav, obolenj črevesja, obolenj dihal, revmatičnih obolenj, obolenj jeter, napakah srca, obolenj sečil,^ Pospešuje tek, povečuje zbranost in s kombinacijo cvetnega prahu in matičnega mlečka krepi telesno moč. Zdravstveno je tudi dokazano, da so medovi, zlasti še kostanjev, najboljše uspavalo in pomirilo, če ga pred spanjem zaužijemo samega ali pa zmešanega z mlekom. Ker je izredno lahko prebavljiv, je tudi sredstvo za okrepitev po boleznih. Že Pitagora je izjavil: »Če ne bi jedel medu, bi umrl štirideset let prej." Zato začnimo živeti bolj zdravo in uživajmo med. Namesto, da zjutraj brez zajtrka oddrvi-mo na delo, popijmo skodelico toplega mleka z vsaj žlico medu ali pa pojejmo kos kruha z maslom in tankim namazom medu. A bodimo pozorni da užijemo samo med, ki
je varen in kakovosten. Med doseže v satju prvinsko kakovost, kar pomeni, da čebelarji ne morejo izboljšati njegove kakovosti, z neustrezno tehnologijo jo lahko samo zmanjšajo. Slovenski čebelarji se še posebno trudijo, da ohranijo njegovo kakovost, zato so se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi HACCP načel, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višj i kot kriterij i državnega pravilnika. Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen s prelepko, v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti, tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti. Vsaka prelepka oziroma vsak kozarec opremljen z zaščitno prelepko »slovenski med kontrolirane kakovosti« ima svojo številko. Le ta poleg naslova pridelovalca-čebelarja na etiketi zagotavlja sto odstotno sledljivost »od cveta do mize«. Porabnik tako ve, kdo je med pridelal in kje dobi dodatne informacije. Tudi z uvedbo sledljivosti do panja slovenski čebelarji porabnikom zagotavljajo nekaj več, saj se zavedajo, da v poplavi medu iz raznih koncev sveta postaja poleg višjih kakovostnih kriterijev tudi zaupanje element o odločitvi nakupa.
Ob nakupu tega medu pa vas bo grela zavest, da ste kupili slovenski pridelek in ste tako prispevali tudi k opraševanju rastlin. Zapomnimo si, da med lahko uvozimo opraševanja pa ne. Brez naših čebel tudi večine kmetij skih rastlin ne bi bilo. Glavni pomen čebelarstva namreč niso čebelji pridelki, ampak opraševanje rastlin in s tem uravnavanje biološkega ravnovesja.
Povzeto po:
Babnik, J. in sod., 1998. Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas. Pedrotti, W. 2003. Med, cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana, Pisanica: Delo revije.
Meglič, M. 2004. Čebelji pridelki, Pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici, Čebelarska zveza Slovenije.
Kapš, F. 1998. Med in zdravje. Novo mesto,
Založba erro Novo mesto.
Zakladi iz čebeljega panja. Veletrgovina
Vema.
Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med. Ljubljana, ČZS,1999.
Andreja Kandolf Svetovalka za zagotavljanje varne hrane Čebelarska svetovalna služba pri ČZS
KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM NA RAZPOTJU?
Prav društvo, ki je poleg gasilcev in godbe v Mengšu, največji promotor občine tako v Sloveniji kot tudi v tujini, je bilo do občnega zbora v dilemi: še delovati ali se odmakniti in prepustiti prostor tistim, ki delujejo bolj zato, da razveseljujejo sami sebe. Ignoranca občine Mengeš, ki se tako rada promovira in KD Mihaelov sejem jo, se nadaljuje v neskončnost. Nenakazovanje sredstev za delovanje ali vsaj prepozno, v letu 2005 je društvo prejelo nakazilo šele tik pred božičnimi prazniki, je pahnilo društvo v nerentabilnost ali zaradi zadnjega primera v plačilo ogromnega davka. Predsednik Štefan Borin je skeptičen za nadaljevanje delovanja društva, izvršni odbor paje sprejel tudi sklep, da letos ne bo Mihaelovega sejma, katerega pa člani občnega zbora niso potrdili.
TRDINOV SEJEM
Predsednik društva je v svojem poročilu zapisal za vsako prireditev v organizaciji društva nekaj besed: »Leto 2005je bilo jubilejno leto Janeza Trdina. Podoba Janeza Trdina in njegov prihod na sejem je bil lep uvod in otvoritev sejma. Ob pogledu na stojnice smo lahko videli tudi stojnico s Trdinovim vinom, ki je bila v organizaciji Muzeja Mengeš. Sejem in Festival koračnic sta v medsebojni povezavi. Če smo hoteli organizirati festival smo morali obenem organizirati tudi sejem. ZAKAJ? Zato, da se lahko postavi šotor v katerem je bil izveden festival, če pa bi imeli obljubljeno večnamensko dvorano, nam ne bi bilo potrebno organizirati sejma. Na sejmu je sodelovalo 78 stojničarjev in 22 izvajalcev domače in umetne obrti. Kvaliteta ponujenega blaga je bila povprečna. Na sejmu je bila tudi stojnica z vinom iz domačije, kjer je bil doma Jochan (Janez) Puch - konstruktor motorja Puch v Avstriji. Za drugi Trdinov sejem je bilo zadovoljivo število obiskovalcev. Tudi kulturni program in gostinska ponudba sta bila solidna.«
FESTIVAL KORAČNIC
Pri izvedbi IX. Festivala koračnic, so v društvu šli korak naprej. Iz običajnega festivala so prešli v tekmovalni sistem in so za skladbe razpisali denarne nagrade. Na razpis se je javilo 6 godb in to: domača godba, godba iz Lukovice, Šoštanja, Spodnje Polskave, Škofje Loke, in Vevč, ki pa je zadnji hip odpovedala nastop, za kar jim
Predsednik Kulturnega društva Mihaelov sejem je poročal o doseženih rezultatih društva v letu 2005
je bilo pozneje žal. Razpis je bil izveden v soorganizaciji JSKD - Območna Izpostava Domžale in Zveze Godb Slovenje. Festival je ocenjevala tri članska komisija: mag. Jani Šalamon, mag. Igor Krivokapič in prof. Tomaž Habe, vsi trije glasbeni strokovnjaki. Z razpisom je društvo odkrivalo skladbe, ki so bile napisane za godbo, enkrat zaigrane in so jih shranili v arhiv ter pustili pozabi. Tako je bilo tudi s skladbo Gvida Učakarja - Pozdrav Mengšu, katera je pod taktirko Primoža Kosca in izvedbi Mengeške godbe prejela denarno nagrado in pokal za prvo mesto. Vse čestitke kapelniku Primožu Koscu in Mengeški godbi. Pred njimi je težka naloga saj bodo morali letos braniti prehodni pokal, ki so prejeli za dobro harmonično zaigrano skladbo. Prehodni pokal je podelila glasbena hiša Hartman iz Maribora, ki je tudi založila prvo nagrajeno skladbo. Da pri društvu ne sedijo križem rok, so takoj pričeli z organizacijo za X. jubilejni festival koračnic 2006. V novembru mesecu 2005 so izvedli razpis za skladatelje. Razpis se je v teh dneh zaključil. Prejeli so osem novih skladb. Tudi za njih je razpisana denarna nagrada in sicer samo za prvo mesto. Vojaška godba jih bo preigrala, strokovna komisija bo podala oceno katera skladba si zasluži prvo mesto. Tako smo v Sloveniji poznani tudi po Festivalu koračnic, ne samo po sejmih. Kmalu bo na naslov vseh 128 godb, katera so članice Zveze Godb Slovenije, prispel nov razpis, ki bo zahteval, da vsaka godba zaigra po tri skladbe: prva skladba bo lanskoletna nagrajenka, druga iz arhiva (naftalina) in tretja iz razpisa skladateljev ali po lastni želji.
LETNI KARNEVAL V ST. EGYDNU.
Na povabilo prijateljev iz St. Egydna so se člani društva udeležili njihovega poletnega karnevala. Na karnevalu je sodeloval klub Harmonikarjev Robija Stoparja in nekaj članov iz Mengeške godbe. Tako so solidno zastopali občino Mengeš, ki je tudi sofinancirala prevoz, za kar se ji na tem mestu zahvaljujejo. Program, katerega je pripravil klub je bil zelo uspešen. Vzdušje bi bilo še bolj še, če ne bi ponagajal dež vendar so tudi tega premagali. V šotoru so člani kluba izvedli skoraj eno urni program. Občinstvo je bilo navdušeno. Mislim, da je udeležencem karneval ostal v lepem spominu in da se ga bodo še udeležili, seveda v primeru povabila.
Člana davnega predsedstva g. Franc Zabret in ga. Silva Drešar

MIHAELOV SEJEM
Sončni vikendje nagradil člane KD Mihaelov sejem za trdo delo - pripravo in realizacijo 13. Mihaelovega sejma. »Kar se tiče nabiranja oglasov, pridobivanje dovoljenj ter druge organizacije so težave takšne in drugačne. Ne bomo jih ponavljali, ker nič ne pomaga. Moramo iti preko njih, če hočemo, da je sejem uspešen. Smo pač birokratska država.« je povedal Štefan Borin. »Z vstopom v Evropo, nam je omogočeno, da na sejmu lahko sodelujejo bio kmetje iz Avstrije. Na njihovih stojnicahje bila predstavljena bio prehrana, katero avstrijski kmetje lahko neomejeno prodajajo doma in drugod. To omenjam zato, ker se trudimo, da bi tudi naši kmetje na bio kmetijah prišli s svojimi izdelki na naš sejem. S tem bi popestrili ponudbo sejma. Problem je še v nečem, v Mengšu nimamo takih kmetij. Kmetje iz sosednjih občin pa želijo imeti stojnico brezplačno, kar pa mi nismo v stanju sofinancirati. Društvo že tako ali tako nameni 10 do 12 stojnic brezplačno raznim organizacijam.« dodaja predsednik društva. Prikazovalci domače in umetne obrti, ki se prijavijo in želijo imeti stojnico za svojo dejavnost, jo dobijo za polovično ceno. Kulturni program je potekal po ustaljenem redu z malimi napakami. Program je odvisen od finančnih sredstev.«
Štefan Borin pa je večkrat tudi strelovod za razne strele, ki priletijo od nekaterih večnih nergačev. Zaveda se, da prav vsakemu ni možno ustreči: »Zelo sem vesel, da nam je skupaj z Gasilsko zvezo Mengeš uspelo organizirati sv. mašo na sejemskem prostoru pod šotorom. Mislim, da je bilo to krona vsega programa. Sv. maša pa je bila v šotoru za nekatere Mengšane pregrešna zadeva, a kdor je bil pri maši je lahko ocenil drugače in mu tudi ni bilo žal malce drugačnega pristopa. S tega mesta se moram g. župniku Mateju Zevniku še enkrat zahvaliti za darovano mašo in enkratne življenjske pridige. Še danes mi nekatere besede zvenijo v glavi in premišljujem njihov pomen. Vesel sem tudi, da je GZ sprejela sklep, da bo v bodoče sv. maša za žive gasilce Občine Mengeš in njihove prijatelje ter seveda tudi za vse občane prav na Mihaelovem sejmu.« Tudi popoldanski sprevod je bil veličastno posvečen 115 letnici obstoja Gasilskega društva v Mengšu. Zopet so se Mengeška društva odzvala vabilu društva za sodelovanje. S svojo udeležbo so dala bogato vsebino sprevodu. V sprevodu je sodelovalo 680 udeležencev. V sprevodu je poleg domače godbe sodelovala tudi godba iz Jurševcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici.
Kljub vsem težavam, ki jih rešujejo člani društva, pa vseeno nadaljujejo svoje poslanstvo. Štefan Borin se jim pridružuje in še dodaja:
»S tega mesta bi se rad zahvalil vsem članom društva, ki ste na kakršen koli način pomagali pri realizaciji Trdinovega in Mihaelovega sejma ter Festivala koračnic. Zahvaljujem se vsem sponzorjem, donatorjem in Občini Mengeš za finančna sredstva. Sprašujem
se in ne morem mimo dejstva, da ima naš župan dvojna ali trojna merila za sodelovanje z društvi in med društvi. Sprašujem se z grenkobo v srcu zakaj moramo na nekoliko grobi način priti do sredstev, ki so planirana v Občinskem proračunu in potrjena s sprejetjem občinskega proračuna na zakonit način. Naj končam, čeravno ni povedanega vsega, naj še nekaj ostane za drugič. Še enkrat vsem hvala.«
SEKCIJA PRITRKOVALCEV USPEŠNO
V Kulturnem društvu Mihaelov sejem že vrsto let uspešno deluje sekcija Pritrkovalcev. Mengšani dobro poznajo fante in dekleta, ki so obudili in nadaljujejo lepo, izvirno glasbo na zvonovih. Sekcija pa je dejavna praktično tudi po vsej Sloveniji, s pritrkovanjem pa navdušujejo staro in mlado. Vse in še več zaslug za uspeh ima vodja sekcije, tudi častni občan g. Franc Blejc, čeprav meni, da vedno ni vse, kot bi si želeli: »Na začetku leta sem bil skeptičen in na enem od sestankov društva sem podal predlog o odstopu. Mladi so se sicer odločili pristopiti k sekciji vendar je začetno navdušenje kmalu popustilo in porasel je vsip članov. Po premisleku sem začel delati z novimi mladimi, ki še niso člani sekcije, so pa pripravniki. S pomočjo g. župnika, ki nam je nudil topel prostor v kurilnici župnišča smo začeli vaditi v zimskem času. Do velike noči so se že naučili veliko melodij in za praznike že pritrkovali v zvoniku in v nadaljevanju tudi še za druge praznike in svečanosti, ki jih ni bilo malo. Učiti se je začelo sedem mladih, od teh je eden prenehal zaradi nogometnih obveznosti, eden pa zaradi slabšega posluha. Tako je pet mladih pritrkovalcev nastopilo povsod, kamor so nas povabili.« Franc Blejc je tudi podrobno opisal vse nastope v letu 2005:
-	3. maja so se pritrkovalci z dvema skupinama udeležili pokrajinskega srečanja pri-trkovalcev v Sostrem,
-	22. maja so v Odrancih v Prekmurju pritrkovali na slovesnosti ob dokončanju gradbenih del na cerkvi in zvoniku,
-	20. junija so na Bledu pritrkovali na slovesni večerji udeležencem svetovnega kongresa pisateljev,
Vodja sekcije pritrkovalcev g. Franc Blejc
-	od 27. junija do 1. julija je potekal v Mengšu oratorij. Prvič sta dve animatorici poučevali pritrkavanje samostojno,
-	3. julija so v Stožicah pritrkovali novomašniku Janezu Jeromnu, ki je bil nekaj let predsednik pritrkovalskega krožka slovenskih bogoslovcev,
-	27, julija so na dvorišču Dom počitka Mengeš priredili kratek pritrkovalski koncert za oskrbovance,
-	7. avgusta so bili pritrkovalci gostje na Vranskem, v šotoru pri g. Doriju, ki je praznoval tri jubileje: Abrahama, 25 let duhovništva in 10 let delovanja v Berlinu za Slovence po svetu. Nad njihovim nastopom je bil presenečen in zadovoljen, povabil je pritrkovalce, da se ob prvi priložnosti snidejo v Berlinu,
-	14. avgusta so bili povabljeni v Veliki Os-olnik ob blagoslovitvi obnovljene cerkve,
-	21. avgusta so za vaški praznik v Topolah pritrkovali topolski pritrkovalci,
-	1. septembra so bili ponovno povabljeni na Bled, v Grand hotel Toplice, da so pritrkovali na slovesni večerji gostom mednarodnega simpozija geologov,
-	4. septembra so se udeležili vseslovenskega srečanja pritrkovalcev v Višnji gori. Sodelovalo je 17 skupin iz različnih krajev Slovenije.
-	11. septembra so sodelovali v povorki v Kamniku ob Dnevih narodnih noš. Poželi so gromek aplavz, ravno tako tudi na povorki skozi Mengeš na Mihaelovem sej mu. Obakrat jihje s čudovitimi konji in vozom vozil Franci Florjančič iz Trzina.
-	6. oktobra so bili ponovno na Bledu ob 50. letnici farmacije v Sloveniji.
-	21. oktobra so bili povabljeni preko Turistične agencije Slovenije v Kranjsko
goro. Na prireditvi tujim predstavnikom in gostom so bile predstavljene štiri slovenke pokrajine, vsaka s svojo značilnostjo. Pri-trkovanje je najbolj razvito na Gorenjskem in lahko smo vsi ponosni na to, da so prav mengeški pritrkovalci izbrani za to^ nalogo.
-	15. novembra so sodelovali v OŠ Mengeš v projektu Raziskujemo glasbeni Mengeš,
-	8. decembra so se predstavili na Triadi 2005 v Ljubljani. Prireditev je pripravila Akademija za glasbo. Imeli so dva nastopa pred univerzo na prostem. Med poslušalci je bilo veliko profesorjev in tudi dekan. Za polurni nastop so prejeli veliko pohvalnih besed in čestitk, ker gojijo in negujejo to glasbo.
-	13. decembra so se predstavili v otroškem vrtcu na Bledu na povabilo glasbene agencije iz Radovljice.
-	17. decembra so sodelovali v Kulturnem domu v Mengšu na humanitarni prireditvi Košnikova gostilna. Od organizatorja Mita Trefalta so prejeli zahvalno pismo s poročilom o višini zbranih sredstev za dobrodelno organizacijo Hospih.
Žal pa so pritrkovalci že v začetku leta izgubili najstarejšega pritrkovalca Feliksa Burgarja. Vendarle pa vsaj nekaj mladih nadaljuje delo in ohranja dediščino, ki so jo nam vsem zapustili predniki. Resda je veliko lažje priklopiti zvonove na elektriko in s stikalom uravnati ritem. Toda zven zvonov se razlikuje. To pritrkovalci dobro vedo. Franc Blejc je še dodal, da so zvonove tudi posodili v Borovnico in Odrance za učenje pritrkovanja. Prav tako so jih posodili v župnijo Zalog pri Ljubljani in Koseze za blagoslovitev nove cerkve saj zvonov še nimajo v zvonikih. Pritrkovalci so podali pobudo župniji Mengeš, da organizira zbiranje sredstev za nakup miniaturnih zvonov za župnijo Odranci. Na celotnem območju Prekmurja sicer ni, se pa skušajo organizirat, kot boste prebrali v naslednjem prispevku. Franc Blejc se je na občnem zboru društva iskreno zahvalil vsem članom sekcij e za vsak nastop, za katerega so si vzeli čas, čeprav nekateri, kot pravi, niso imeli nobenega časa za sodelovanje. Posebno pohvalo pa zaslužijo najmlaj ši pripravniki, ki imajo za seboj večino omenjenih nastopov.
U.M.
Člani društva so bili zadovoljni s poročili o delu društva in s pohvalami niso skoparili tudi gostje in drugih društev
Po opravljenem uspešnem delu se zasluži tudi nagrada in seveda zahvala za storjeno
LDS Mengeš o občinskem proračunu za leto 2006
Mengeš - V Svetniški skupini LDS Mengeš so zadovoljni s sprejetim proračunom za leto 2006. Podprli so amandma odbora za finance, ki je zmanjšal nerealne prihodke ter zagotoviti sredstva za vse zanje pomembne oziroma nujne projekte za občino Mengeš.
V občini Mengeš so prekinili znano tradicijo in sprejeli proračun za tekoče leto že v prvem trimesečju. Vendar tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Prvi so se županovega predloga proračuna dotaknili na odboru za finance. Ocenili so, daje župan predvidel preveč prihodov in z amandmajem predlagali realen in seveda bolj varčen proračun. Odbor je opozarjal, da je potrebno zagotoviti realne prihodke, saj lahko le tako zagotovimo tudi realne odhodke. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bi bilo potrebno v volilni jeseni sprejemati rebalans. Lahko pa celo, da bi bilo potrebno prodati občinsko premoženje ali pa celo zadolžiti občino.
Kasneje so predlogu proračuna svoje amandmaje dodali še sami svetniki in tako jim je uspelo preprečiti prodajo delnic in zadolževanje občine ter hkrati zagotoviti sredstva za zanje najpomembnejše projekte v občini Mengeš. S tem smo dokazali, da se lahko tudi v občini Mengeš sestavi in sprejme varčen proračun, ki hkrati zagotavlja realizacijo na vseh najpomembnejših postavkah. Ena od teh je prav gotovo protipotresna sanacija šole in zagotovitvijo varnejše poti v šolo, z ureditvijo parkirišč in mosta čez Pšato. Prav tako pa so zagotovili sredstva za obnovo nekaterih cest, npr. ceste Dobeno, ceste na Mengeško kočo, Slovenske ceste, ceste Rodica Mengeš ter sredstva za soinvestiranje državnih cest, npr. Kamniške ceste s križiščem Pavovec.
S sprejetim proračunom so v svetniški skupini LDS zadovoljni, saj imajo vsi zanje najpomembnejši projekti dodeljena sredstva in s tem možnost izvedbe. Vendar pa je sama realizacija omenjenih projektov odvisna od župana. Kar pa se je v preteklosti že izkazalo za problematično, saj je 100 milijonov, ki so bili namenjeni za pripravo in delno izgradnjo športne dvorane, ne glede na zakone in predpise, porabil na drugih postavkah.
LDS Mengeš
OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNaslovi, www informacije
OBČINA MENGEŠ - Telefoni, eNailovi, www iufomjcije
Delovno mestt/Podro^e....	......Telekom...................................................	....GSM..................................................	........eNaslov
Splrane zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave............................................	......01723 7081		
01724 7100.........................	......040 852352.............................................	M3itiLKiiret@DieDges.si	
Župan/Poslanec		....051372 7S2.......................................	........Tomaz.Stebe@dz-rs.si
Podžupan..............................	......01724 7107............................................	....040 852 351.......................................	........podzupan@menge8.!i
V. i direktor občinsb uprave................................................................................	......01724 7102............................................	....040 852 360.......................................	........MiiiijaJCos@menges.si
Svet občine, splošne zadeve, sodala, vzgoja, zavodi, društva...............................	......01724 7106............................................	....040 852 355.......................................	........lrenafodboisek@menges.si
%deiqe, investicije, oblje..	......01724 7104............................................	....040 852 357.......................................	........Andr^'.Urbanc@menges.si
Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljiSlia................................................................	......01724 7109............................................	....040 852 359.......................................	........IlobertSpenko#nenges.si
	......01724 7101............................................	....040 852 353.......................................	........BorisJCaveie@menges.si
..............................................	......01724 7105............................................	....040 852 354.......................................	........MitiaDolinsek@menges.>i
Knjigovodstvo, finance........	......01724 7102............................................	....040 852 360.......................................	........MjiiijaXos@nienges.si
Fakturiraiije,obiaiki...........	......01724 7103............................................	....040 852 356.......................................	........Lidija.Urankar@menges.si
KnjižnicaMengel.................	......01723 73 74		
Vrtec Mengei.......................	......01723 7500		
Glasbena šola Mengeš............................................................................................	01723 7193		
Glasilo MENGŠAN (tudi na wwjnenges.si)......................................................	01723 70 81 (oglasi, zahvale, uprava)...	....031603 713 (odgovorni uralnik)	
			
Zimska služba-IzvajalecGRASTO.....................................................................		....031648407	
PUNovodnoomre^e-DežunaterenáashižbB PETROL d.d...........................		040 679344	
Policija Dežurstvo Maigeš PONEDBUBK 8.00-1I.OO, SREDA is.00-18.0fl.....	......01723 7568		
PolidjaNUlNO-Domžale...................................................................................	......113,017246580		
Center za obveščanje, gasilci, reševafoi................................................................	......112		
Središče »Nai Slamniko-Študentski khib Mengeš (Čitahiica in mtemet)...........	......01723 02 06, fiks 01723 02 07		
Karitas	......01723 89 77............................................	....041912 550.......................................	031 294 933 (lerca Stopal)
Rdeči križ...............................................................................................................		....041288612.......................................	0172374 42(Miijàltobec)
itil^lfRijglfa sIiiSm Donižiilc.................................................................................	......0172959 50		
In^ektorat za okolje..............................................................................................	......01478 7101		
VeterinaiskB postHja Domžale................................................................................	......01721 2884,01 721 6194		
Eldktro OoiozidCi....................................................................................................	......0172412 89		
BankaMageš........................................................................................................	......01724 7872		
P* Mengeš.........................................................................................................	......(0)1729 63^		
Ofnmba: Po fiksnem telefonskem oime^'n (Telekom) so možni liije pogovori likrali (Ixanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omie^u (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak iK)samezno v £asu Sfdig navedenih
DÎ. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokličite vo(^o podroi^a, direktora uprave ali župana, župana (ah direktoija uprave) pokhčite tudi v primerih ko menite da je bilo kaibli narobe v ravnanju
občine in oiganizadj ter podjetij, ki delqejo v občini aH izv^ajo delaJ>ri žu^
v kateremkoli im V nujnih primerih se lahb oglasite na občini med 7.30 in M liro.
UBEDOSECIJIVOSTISODEUVmUPRAVEMMOBll»{TEI£FONlH(Khčitevprimemm!denostifik^
Ponedeljek, fotek, četrtek: od 7.00 dolS.OO; Sreda 7.00 do 17.00; Petek 7.00 do 13.00
Opombi Po fiksnem telefonskem omre^ (Telekom) so saielavci uprave dosegljivi v časuuiadni urJONEDEUEK: S.00 -11.00 12.00 ■ 1430; SREDA; 8.00 ■ 11.00 13.00 ■ 16.30; PETEK; 8.00 -12.00 OBIŠČITE; wwwjnenges.si-Novosti: Odloki, Video predstavitev »Mengš-fflasbeno mesto«. Glasih) Men^Podatk™
MINIATURNI ZVONOVI ZA ŽUPNIJO ODRANCI
Dvaindvajsetega maja leta 2005 so bili mengeški pritrkovalci povabljeni, da sodelujejo s pritrkavanjem ob slovesni blagoslovitvi dokončanih del na cerkvenih objektih. O tem in o delovanju sekcije pritrkovalcev Kulturnega društva Mihaelov sejem je podal poročilo na občnem zboru društva vodja sekcije g. Franc Blejc.
Gradnja je trajala od začetka del do dokončanja polnih 41 let. Načrte je izdelal asistent našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika arhitekt Avustinčič. Ker pa niso bili v celoti potrjeni je zato izvedba del trajala tako dolgo. Kar nas je starejših, se še dobro spominjamo tragičnega dogodka, ki se je zgodil med gradnjo. Zrušil se je strop kupole in pod seboj pokopal osem življenj. V tistih časih se ni gradilo tako kot sedaj zato ni čudno, da je do te tragedije prišlo. Kljub tako hudi nesreči so prebivalci Odrancev vztrajali v trdnem upanju, da dokončajo delo.
Sedanji župnik g. Lojze Kozar ml. je nadaljeval delo njegovega strica, ki je župnijo vodil v najtežjih povojnih letih. Pokončnega župnika Kozarja se s spoštovanjem spominjajo vsi Odrančani, prav tako pa tudi ostali Prekmurci. Gospod Lojze Kozar, ki sedaj mašuje v Odrancih je bil sošolec mengeškega župnika g. Mateja Zevnika in preko tega poznanstva smo začeli s sodelovanje med župnijama. V Prekmurju pritrkovalcev ni, starejši, ki so to dejavnost obvladali so pokojni, mladih pa niso naučili. Sedaj pa se je pojavila želja, da bi spet ustanovili skupino pritrkovalcev, tudi zaradi predstavitve mengeških pritrkovalcev, ki jih je navdušila. Pri oblikovanju skupine so izdatno pomoč ponudili, in je bila tudi sprejeta, pritrkovalci iz Mengša.
Učiti se v zvoniku je težko, prvič zaradi višine, drugič pa zaradi tega, ker na začetku učenja ni še tiste prave harmonije in ubranosti. Za začetek učenja so tako najbolj primerni miniaturni zvonovi, ki pa jih v Odrancih še dolgo ne bodo uspeli kupiti. Tudi zaradi tega, ker so ostali še dolgovi za dela na cerkvenih objektih. Vas šteje 1600 prebivalcev in vsaka hiša se je obvezala, da bo v petih letih namenila po 180.000 SIT za poplačilo nastalih dolgov. Akcija zbiranja sredstev za nakup malih zvonov poteka v sklopu župnije Mengeš. Zvonove si boste lahko ogledali na cvetno nedeljo 9. aprila po jutranji in dopoldanski
maši pred zvonikom ali v cerkvi v primeru slabega vremena. Ob tej priliki boste lahko oddali tudi svoj dar v ta namen kdor bo to še želel, veliko dobrih ljudi pa je to že storilo.
Zvonove bomo v Odrancih slovesno izročili 21. maja 2006, ko bodo praznovali prvo obletnico. Za obisk slovesnosti bomo organizirali avtobusni prevoz iz Mengša. Zaradi pravočasne priprave se zainteresirani za ogled in lep izlet čim prej prijavite.
V Mengšu in okolici živi veliko ljudi, ki so prišli iz Odrancev po II. svetovni vojni. Šli so s trebuhom za kruhom. Tukaj so si s prizadevnostjo, poštenostjo in pridnimi rokami ustvarili dom in družino, še vedno pa jih vežejo spomini na rojstni kraj in radi pomagajo s prispevki za odplačevanje dolgov.
Na sliki ob tem prispevku so vidni trije mogočni zvoniki cerkve, ki dajejo čar in lepoto tej okolici. Če vas pot kdaj popelje v ta konec Prekmurja, si vzemite čas in si oglejte cerkev, ki je proglašena za božjepotno. Eden izmed zvonikov je v zgornji lini še prazen, pripravljen, da bo nekoč v njem veliki zvon, sicer še ne tako kmalu, vendar pa bi bilo s širšo akcijo zbiranja prispevkov lahko prej uresničljivo. Slovenci smo poznani, da radi pomagamo ob raznih prilikah, mogoče se bo našel kdo, da bo organiziral zbiranje, ob tem pa lahko rečem, da bomo pomagali tudi Mengšani.
Franc Blejc Vodja sekcije Pritrkovalcev KD Mihaelov sejem
ANSAMBEL SICER V NOVI PODOBI
Ansambel SICER je že dolga leta med najprepoznavnejšimi v Sloveniji. Na vsa povabila ne morejo pozitivno odgovoriti saj bi bilo to prenaporno. Udeležujejo se večih festivalov narodnozabavne glasbe, s svojim kakovostnim izvajanjem, prijetnimi besedili in glasbo pa so se uvrstili tudi letos med 12 finalistov na festivalu SLOVESKA POLKA IN VALČEK 2006. Ansambel je spremenil podobo vendar pa kot pravijo člani ansambla, to ni vplivalo na samo igranje. O vsem je potekal z Ernestom Skokom.
Zamenjali ste nekaj članov, med drugim pa ste sklenili sodelovanje z Jožetom Bro-janom, ki bil vaš sopotnik in varuh, pisal vam je besedila... Je prišlo do kratkega stika oziroma kaj je vzrok? Ja, res je da smo zamenjali pevko in kitarista in sicer sta nova člana KATARINA GALIČ, sicer študentka Akademije za glasbo v Ljubljani, kije poleg petja prinesla v ansambel tudi saksofon, kitarist paje JANKO KOKALJ, pred tem pa je igral pri ansamblu STORŽIČ. Ostali člani smo ostali: SIMON CERAR-harmonika in klaviature, PRIMOŽ STELE-vokal, GREGOR BURNIK- trobenta, MATEJ DORNIK- klarinet in ERNEST SKOK- bas kitara in bariton. Seveda pri vsaki menjavi pride do velikih premikov znotraj same zasedbe kot tudi z zunanjimi sodelavci, tako da smo sklenili sodelovanje tudi z JOŽETOM BROJANOM, ki je v preteklem času res veliko svojega časa in energije vlagal v naš ansambel.
Kako in koliko dolgo traja, da ansambel zaživi v sožitju z novimi člani oziroma, da novi spoznajo življenje v skupini, ki je sicer že rutinirana v delovanju?
V mesecu septermbru smo začeli z vajami v novi zasedbi, konec oktobra pa smo imeli že prvi nastop in sicer na mladinskem svetovnem prvenstvu v sedeči odbojki, tako da sta se morala nova člana kar na hitro privaditi na nas in naše delo. Seveda pa je bilo tu na začetku veliko vaj, med njimi tudi intenzivne vaje, ki trajajo od petka do nedelje in tam se vsak dan igra cca. 10 ur.
Verjetno ste za lansko leto že naredili obračun? Koliko nastopov, vaj,^?
Obračun je narejen, preko 40 nastopov v lanskem letu, bili smo finalisti SLOVEN-
SKE POLKE IN VALČKA 2005, bili finalisti na PTUJSKEM FESTIVALU in dosegli 3.mesto strokovne žirije na festivalu v Lenartu. Tam smo dobili tudi nagrado za najlepše besedilo.Vaj pa tudi veliko, načeloma jih imamo 2x na teden, pred pomembnejšimi nastopi pa še več.
Ste mladi fantje in dekle, za kondicijo skrbite verjetno s športom?
Zagotovo se kot večina mladih tudi mi premalo ukvarjamo s športom in na splošno z gibanjem, saj se nam malo vidi ( SMEH). Drugače paje potrebno za tak konjiček poleg kondicije imeti še cel kup kvalitet oz.odrekanj, na primer ne smeš biti zaspan tip človeka, saj nastopi ponavadi trajajo pozno v noč oz. jutro in je dobro, da si lahko zbran skozi cel večer, ne da bi te predramil spanec...
Kako pa družine, dekleta, vas podpirajo ali imate zaradi »nikoli doma« svoje slike obešene v stanovanju?
Za to bi bilo potrebno vprašati še ostale člane, jaz lahko povem da so slike ansambla (ne samo moje) pri nas doma prisotne na policah, upam pa da so tudi pri drugih članih. Na splošno pa lahko povem, da se dekleta med seboj dobro razumejo in da če ne vandrajo z nami naokrog si večere krajšajo s svojimi druženji...
Kako naprej, kakšni so cilji?
Kot ste že na začetku intervjuja omenili nam je sedaj prvi cilj SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2006. Tam upamo na dobro uvrstitev, seveda upam da tudi s pomočjo vaših bralk in bralcev, torej 7. aprila nas glejte na prvem programu TVS in glasujte za nas. Drugače pa se je treba v tem času prijaviti na druge festivale, počasi se bodo začele podpisovati pogodbe za veselice. Pridni pa smo tudi na področju avtorske glasbe, zato "študiramo" in snemamo nove skladbe, tako da upam, če bo šlo vse po načrtih lahko konec leta pričakujemo izid novega projekta, kaj več o tem pa pred njegovim izidom.
Tako. Fantje in dekle so pred novimi izzivi, veliko dela jih čaka. Pa saj se vse življenje učimo in delamo. Če pa delamo z veseljem, opravljamo delo v zadovoljstvo vseh, pa še toliko bolje. Na festivalu veliko uspeha.
U.M.
TABORNIŠKE NOVICE
Zdravo!
Tudi ta mesec taborniki nismo mirovali. Imeli smo vsakoletni redni občni zbor, namenjen pregledu dela preteklega leta in predstavitev načrtov za prihodnje leto, ter seveda volitve organov rodu. Ker smo bili z preteklim delom zadovoljni smo razpustili lansko vodstvo in potem izvolili novo vodstvo za to leto. No novo vodstvo se ne razlikuje veliko od lanskega, vendar se razlikuje. Na pomembni funkciji načelnika (programskega vodja) se je zgodila sprememba. Bane (Urban Baloh) dosedanji načelnik je bil namreč izvoljen za načelnika obljubljanskega območja zveze tabornikov in je svojo dosedanjo funkcijo predal Osi (Sašo Osenar). Tako bo letos vseeno zavelo nekaj novega vetra v programu akcij in načinu dela, katerega pa bo še naprej nadzoroval starešina Jure Šinkovec. Gostili smo srečanja vodnikov z njih poroča Bane:
V petek 3.marca so v Mengšu potekala srečanja vodnikov obljubljanskega območja v katerem deluje 9 taborniških rodov. Srečanj se je udeležilo približno 25 vodnikov iz Domžal, Grosuplja, Kamnika, Medvod, Logatca, Moravč in Mengša. Vodnike smo razdelili na skupine in vsaka skupina je rešila določene naloge, ki so jih potem morali predstaviti na skupnem delu, ki je potekal v taborniškem domu. Vodniki so si med seboj izmenjali izkušnje, ki jih imajo pri delu z otroci, se spoznavali in se družili. Vsi so bili na koncu zadovoljni, tako organizatorji, kot tudi udeleženci, tako da lahko rečemo da so vodniška srečanja uspela!
P.S.: Znan je termin letošnjega taborjenja! Tabor bo v Bohinju in sicer zadnji teden julija (23.7 -29.7)! Več o taboru pa v naslednjih mesecih.
Z naravi k boljšemu človeku!
Propagandist Andrej
VANDALIZEM BREZ PRIMERE
To, kar se je zgodilo v mesecu februarju v Topolah presega vse meje barbarstva in je vredno še kaj več, kot pa samo javnega obsojanja. Neznani storilec ali storilci so namreč v začetku meseca februarja skušali odstraniti bakreno pločevino s kapelice sv. Lucije, ki stoji ob studenčku pod hribom. Zaradi solidne izdelave jim takrat namera ni uspela, tako, da je bila kritina samo poškodovana in potrebna popravila. Ko pa je mojster 1. marca prišel izvajat sanacijo, je zgrožen ugotovil, da strehe ni več. V noči z 28.02. na 1.3. so barabe prišle dokončat svoje delo in ukradle celotno bakreno kritino. Prizorišče vandalizma je bilo žalostno, še posebej ob pogledu na skrivljen križ, s katerim se je storilec še posebej trudil, da bi ga odtrgal, pa mu vsaj ta namera ni uspela.
Obveščeni so bili seveda organi pregona v obeh primerih, vendar rezultatov ni in jih tudi ni pričakovati, sploh pa se v zadnjem času tatvine izdelkov iz bakra kar vrstijo in pred tatovi niso varni niti najsvetejši kraji.
Dejanje je seveda vredno najhujše obsodbe, žal lahko to izražamo samo verbalno, storilci pa se veselo sprehajajo naokoli. In to sploh ni prvo barbarstvo v našem kraju, saj so tatovi že bili na delu, odpeljali so kamnito klop, razdejali objekte na bajerju v gozdu, na do nedavnega mirnih Topolah pa se zbirajo vandali, ki se znašajo nad športnimi objekti na novo zgrajenem igrišču.
Kapelica brez strehe; ali objestnost, denar za drogo ali preprosto dolgčas?
Posebna kategorija pa so seveda preprodajalci mamil in mogoče še česa, saj je področje pod hribom in v gozdu primerno za takšno trgovino, namreč mirno, umaknjeno od glavnih prometnic, pa kljub temu z zadostnimi potmi za umik, če bi bilo to potrebno.
Takšno je stanje v našem koncu, z novim igriščem smo sicer veliko pridobili, še več pa verjetno izgubili, to pa je mir in varnost, pojavlja se nelagodnost, pa tudi strah. Do kdaj? Ali bodo tudi v Topolah potrebni mrtvi, da se bodo odgovorni premaknili?
Janez Koncilija
Ni šlo prav lahko; potrebno je pravo orodje - tudi ukradeno?
e danes ne moreš storiti, naredi to jutri - ali čez en teden. Zagrizeni do konca!
V PLANICI ŠE VIHRAJO MENGEŠKE ZASTAVE
Kljub slabšim rezultatom naših oziroma slovenskih orlov, so se v Planico odpravili tudi mengeški navijači. Tukaj je nekaj utrinkov, Ločanov, ki so pospremili vrabčke, z izjemo Robija Kranjca, ki je poletel kot orel na planiški velikanki. Ločani se znajo poveseliti, so pa tudi žalostni, če skakalcem ne gre. Tokrat je bilo vsakega malo in lep izlet. V objektiv in spominjihje ujel Matjaž Anžlovar.
U.M.
Po bitki so generali vsi
»Ti, a je kakšen fejst skakalec2^< --.i
Mali Anžlovar z Nušo Derenda. Kar tako naprej.

I.T. FUTSAL TEAM Mengeš - SVEA LESNA Litija 3:7 (2:3)
Litija. Sreda, 01.03.2006 bo zagotovo za vedno zapisana kot nov zgodovinski mejnik v razvoju in napredku Mengeškega malega nogometa - oziroma za poznavalce futsala. Tega dne je namreč na novo formirana članska ekipa I.T. FUTSAL TEAM iz Mengša odigrala dogovorjeno prijateljsko tekmo z najboljšo futsal ekipo vseh časov v Sloveniji, ki je pred tremi, štirimi leti pustila globok pečat tudi v Evropski ligi državnih prvakov. Žal tekme iz objektivnih razlogov (poškodbe, študijska obveznost, službena odsotnost) nismo uspeli odigrati v popolni postavi (manjkali so Kosta Mladenovič, Dragan Topič, Haris Durič), s katero bi nedvomno dosegli še boljši rezultat. Tekmo, s po 2 polčasoma po 30 minut (sicer se v uradnih tekmovanjih igra 2 krat po 20 minut) so Goran Bartulovič, Damir Husič, Pavle Lukič, Dorin Milič, Iztok Sivec, Peter Tomažin in Peter Tome odigrali odlično. Z veliko tempa, domiselnimi akcijami in nadigravanjem so fantje kar nekajkrat lepo izigrali kombinirano nasprotno ekipo, ki so jo sestavljali vratar reprezentance sveta, trije prvoligaški igralci (med njimi en Brazilec) in osem igralcev njihove drugo ligaške ekipe, ki nastopa pod imenom ZLATARNA LEA Litija. Ob tem zgolj kot zanimivost dodajam, da je bil rezultat po 40 odigranih minutah ''samo'' 3:5, stanje akumuliranih prekrškov v 1. polčasu pa 5:4 v našo korist, v drugem pa 3:3. Tudi tokrat za (ne)poznavalce dodajam pojasnilo; 6-prekršek nasprotne ekipe in vsak naslednji v polčasu, bi naši ekipi prinesel kazenski strel iz 10-metrov. Tekmo smo glede na število igralcev odigrali zelo dobro, še posebej v fazi protinapadov, s katerimi smo nasprotno ekipo še en krat več opozorili na njihovo letošnjo glavno slabost - prepočasno vračanje igralcev v obrambo, ob nepričakovano izgubljeni žogi v napadu. Navezo Damir (gol in podaja) - Dorin (2 gola in podaja) in njune izrazite
individualne sposobnosti (tehnika, hitrost) je opazil in pohvalil tudi ''alfa in omega'' Litij skega futsala, ter obenem glavni strateg in trener, gospod Andrej Vrhovec (na sliki v družbi z menoj). Toda brez ostalih in zelo pomembnih akterjev ekipe (na čelu z izvrstnim vratarjem Goranom), ki so z garaškim - tekaškim delom, predvsem v obrambnih nalogah (Peter, Pavle, Peter, Iztok) onemogočali nasprotne igralce, in obenem omogočali domiselne akcije, bi brez dvoma tudi navedena dva ostala neopažena. Iz nekaterih priložnosti, v mislih imam predvsem srečanji ''ena na ena'' z nasprotnim vratarjem in nedosojeno najstrožjo kazen v 2 polčasu (izvaja se iz 6-metrov) po več kot očitnem prekršku, bi sicer lahko dosegli še kakšen zadetek več - toda bilo bi zelo nepošteno, če ne bi v teh primerih pohvalil odličnih obramb in posredovanj njihovega vratarja, s katerimi je še en krat več dokazal povsem upravičen vpoklic v reprezentanco sveta. Sogovornik je po tekmi s poudarkom še posebej pohvalil celotno ekipo za fair-play borbeno igro, brez enega samega grobega oziroma nepremišljenega prekrška s posledicami, s katerimi so njegovi varovanci običajno soočeni na prijateljskih trening tekmah z ''lokalci''. Predvsem zato se
jih (in v kolikor se le da) izogibajo in so z odobravanjem pozdravili ter sprejeli našo pobudo. Ob tej priložnosti je prav, da se v svojem imenu in imenu igralcev ekipe še en krat več zahvalim osebi, brez katere do te zgodovinske tekme še dolgo ne bi prišlo -gospod Bojan Maselj je bil ključna oseba pri posredovanju naše pobude in kasnejšemu dogovarjanju o terminu tekme z vodstvom nasprotne ekipe. Za tvoj trud ''kapodol'' in vsi upamo, da boš uspel organizirati tudi povratno srečanje. Vsekakor te pa osebno tudi vidim/o v ožjem vodstvu članske ekipe, zato čimprej sprejmi že ta izziv. Za moralno podporo formirani članski ekipi se zahvaljujem/o ob Bojanu tudi preostalim ''veteranom'' ekipe (Damijan, Darko, Viljem) in njenim simpatizerjem (Robi, popularni Šemsa iz Loke). Viljem in Robi sta si tekmo v živo, seveda v družbi Bojana, ogledala celo v Litiji (glej sliko).
Igor TISAJ, vodja in trener ekipe I.T.
FUTSAL TEAM Mengeš
Uspešen nastop mladih Mengšanov na državnem šahovskem prvenstvu v Murski Soboti
Od 26. februarja do 4. marca 2006 je v Murski Soboti potekalo 13. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO MLADIH do 10, 12, 14, 16 in 18 let. Prvenstvo je bilo kvalifikacija za svetovno in evropsko mladinsko prvenstvo. V sedmih napornih dneh se je igralo 9 kol. Iz Mengša sta se udeležila Kobold Andrej in Skvarča Anže. V konkurenci fantov do 16 let (ali mlajših) je Andrej dosegel 19. mesto od 29 igralcev, čeprav je šele dvanajstletnik. Prvo igro je izgubil, zato pa je zmagal v drugi in peti partiji. Šesto in osmo je remiziral in v deveti partiji zmagal, kar znese težko izborjene 4 točke.
Anže je bil enajsti od 28 igralcev v konkurenci desetletnikov. Začel je na vso moč, po treh partijah je imel dve zmagi in remi. Remi je ponovil še v peti, zmago pa v sedmi in deveti partiji in si tako priboril 5 točk.
Obema vse čestitke!
Andrej Skvarča
ZAHVALA
Šahovsko društvo Mengeš se zahvaljuje za podarjeni CD z šahovskim programom ga. Tatjani Strmšek Sivec. Šahovski program bo koristil mladim šahistom, kakor tudi članom šahovskega društva Mengeš.
Jakob Bokalič
PIVOVARNA MENGEŠ
Drage bralke in bralci Mengšana!
V Muzeju Mengeš pripravljamo raziskovalno delo in publikacijo o Staretovi pivovarni v Mengšu. Raziskava se bliža h koncu. Ker ne bi radi, da se kateri podatek o pivovarni izmuzne, se z upanjem, da se kateri od vas še spomni česa o Pivovarni ali je o njej slišal od drugod, obračamo na vas.
Prosimo vas, da izpolnite priloženi vprašalnik in nam ga pošljete na naslov:
MUZEJ MENGEŠ, TRDINOV TRG 10, 1234 MENGEŠ
ali pa nas na drug način obvestite o koristnih podatkih v zvezi s pivovarno.
VPRAŠALNIK: 1. Ime in priimek.
2. Naslov
3. Ali so vaši predniki ali znanci delali v pivovarni?
4. Ime in priimek, letnica rojstva in smrti, morebitnih pivovarniških delavcev
5. Kakšno delo so opravljali?
6. Kakšni so bili delovni pogoji v pivovarni?
7. Kakšen je bil ugled pivovarniških delavcev v družbi?
8. Kakšen ugled v družbi so imeli Staretovi kot lastniki pivovarne?
9. Ali so v družbi ohranjene kakšne zgodbe v zvezi s pivovarno
10. Kakšni so bili narečni izrazi za pivovarno, pivovarje, orodje itd.?
11. Ali so imeli pivovarniški delavci kakšen posebe (stanovski) praznik?
12. Ali so imeli svojega zavetnika?
13. Ali hranite kakšen predmet v zvezi s pivovarno (steklenice, fotografije, delavske knjižice.)?
14. Razno (karkoli v zvezi s pivovarno)
NAŠI SKAKALCI Z LEPIMI REZULTATI ZAKLJUČILI ZIMSKO SEZONO 2005/06 Kirbi in Pungi izboljšala lansko uvrstitev na OPA igrah še z zlato kolajno
Našim skakalcem je bila letošnja zima res naklonjena. S snegom in mrazom nas je obdarila že kmalu, tako da smo brez večjih problemov izpeljali januarsko memori-alno tekmo, da pa bomo skakali do konca marca pa nismo računali tudi največji optimisti. Trenutno je v našem klubu kar 30 aktivnih skakalcev, ki prihajajo predvsem iz kamniško-domžalske regije, seveda kar nekaj pa je prav Mengšanov. Zelo smo zadovoljni, da prihaja v naš klub vedno več novih mladih skakalcev, katere z veseljem vzgajamo po najboljših močeh. Da vse lepo teče pa moramo pohvaliti predvsem starše naših skakalcev, trenerje, sponzorje in donatorje, občino Mengeš in seveda vas občane, ki nam na kakršen koli način pomagate, da prihajamo na dan z vedno novimi lepimi uspehi, tako na domačih tleh kot v tujini. V zimski sezoni 2005/06 se spet lahko pohvalimo z zares odličnimi dosežki naših tekmovalcev, ki so kar veliko tekmovali v tujini za slovenske barve. Kot se spodobi začnimo kar pri dekletih. Naša Monika Planinc je po dobrih uvrstitvah na domačih skakalnicah za pokal Slovenije, prijadrala v žensko člansko reprezentanco. Zato ni bilo naključje, da si je priborila tudi prve točke v Concinentalnem pokalu za ženske (podobno tekmovanje poteka v moškem svetovnem pokalu) in priskakala sebi in reprezentanci Slovenije 11 točk v tem
tekmovanju. Res lepa spodbuda za naprej. Tudi Rok Benkovič nas je spet razveselil, ko je konec februarja v Kranju postal novi državni prvak pri članih. Za piko na i, pa sta tudi poskrbela Peter Kirbus in Matjaž Pungertar na OPA igrah v Planici, kjer so se merili najboljši skakalci srednje evropskih držav, v starostnih kategorijah mlajših mladincev. Kirbi je v svoji kategoriji do 15 let osvojil bronasto medaljo, Pungi pa v višji do 16 let srebrno. Oba skupaj ter še s Pograjcem iz Zagorja in Martincem iz Ljubljane, pa sta zastopala naše državne barve na ekipni tekmi, kjer pa so z veliko prednostjo osvojili naslov prvakov OPA iger 2006. Drugi so bili Nemci, tretji pa druga ekipa Slovenije.
Na še dva lepa rezultata ne smemo pozabiti. Na državnem prvenstvu v Velenju, kjer so nastopili prav najmlajši skakalci, je naš Jan Pibernik zasedel odlično 5. mesto med 80 tekmovalci, Andraž Žun pa je pristal na 11. mestu. V skupni razvrstitvi slovenskega pokala COCKTA sta oba tik za deseterico najboljših na 11. in 12. mestu. Na koncu pa ne smemo prezreti še uvrstitve na državnem članskem prvenstvu iz Kranja. Postava Uroš Peterka, Jan Tomazin, Matjaž Pungertar in Rok Benkovič je ostala brez medalje le za nekaj točk, pa vendar moramo biti s 4. mestom več kot zadovoljni.
Tekst in foto: Šu-Br
Zlata ekipa na OPA igrah. Kirbi in Pungi imata dobrega sponzorja (glej smuči).
USTANOVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA TOPOLE
V	soboto, 18. februarja 2006 so se ob 18. uri v prostorih PGD Topole zbrali športni zanesenjaki na ustanovnem občnem zboru Športnega društva Topole. Potreba po ustanovitvi društva se je kazala že dlje časa, po izgradnji športnega igrišča pa je to postalo nujnost, saj so se aktivnosti kar vrstile, vendar bolj na pobudo posameznikov, gasilcev in predstavnikov vaškega odbora.
Prav v okviru Vaškega odbora je bila dana pobuda po ustanovitvi in tako je predsednik Vaškega odbora Topole Slavko Grilc ob pričetku ustanovnega zbora pozdravil zbrane udeležence, še posebej pa oba gosta, župana Občine Mengeš mag. Tomaža Štebeta in predsednika Športnega društva Partizan Mengeš Jožeta Mlakarja. Utemeljil je tudi nujnost ustanovitve društa, ki bo prispevalo k organizirani vadbi tako mladih kot tudi starejših vaščanov, saj je športna dejavnost pomemben element, ki pripomore k boljši kvaliteti življenja, predsvem pa se mladina organizira v dejavnosti, ki je koristna pri njihovem odraščanju.
V	nadaljevanju je bilo izvoljeno delovno predsedstvo v sestavi Mateja Jemec, Janez Koncilija ter Tomaž Grilc in ostali organi zbora. Zbor je nadaljevalo delovno predsedstvo v skladu s predsatvljenim dnevnim redom. Največ časa je bilo namenjeno obravnavi statuta, o katerem so bili udeleženci že poprej seznanjeni, saj je bil objavljen na spletnih straneh www. pgd-topole.si, prejeli so ga vsi evidentirani kandidati za organe društva prav tako pa posamezna gospodinjstva v vasi. Zaradi široke obravnave na statut ni bilo pripomb in ga je potrdilo vseh 35 zbranih udeležencev zbora.
Ko je bil statut sprejet je sledila predstavitev evidentiranih kandidatov za organe društva, ki jih predstavljajo upravni odbor, nadzorni odbor ter častno razsodišče (izvoljeni člani odborov so navedeni pod prispevkom). V okviru UO je bil predlagan tudi strokovni svet, ki ga sestavljajo vodje posameznih sekcij. Po razpravi je prišlo do manjše korekcije, nato pa so nastopile volitve, za katere so se navzoči opredelili, da bodo javne. Vsi kandidati organov društva so bili soglasno potrjeni in nagrajeni z bučnim aplavzom.
V	imenu vseh se je za izvolitev in izkazano zaupanje zahvalil novo izvoljeni predsednik Miran Grilc in zagotovil, da bo društvo delovalo v skladu z veljavnimi predpisi in delovnim planom, ki je bil predstavljen v nadaljevanju.
Delovni plan je dokaj obsežen in zahteven predvsem s finančnega vidika, kar je pomemben dejavnik nadaljnega razvoja športne dejavnosti ki bo organizirana v naslednjih sekcijah: košarka, odbojka,
nogomet, atletika, balinanje, planinstvo - pohodništvo, kolesarstvo, sankanje, smučanje in ples. Seveda je v delovnem planu zajetih še kar nekaj del za dokončno ureditev športnih površin, ki so bila vrednotena tudi v finančnem planu, ta pa žal presega predvidene prihodke, tako, da bo potrebno najti skupne rešitve z lokalno skupnostjo in morebitnimi sponzorji. Na vrsti je bila razprava, v kateri je Jože Mlakar, predsednik ŠD Partizan Mengeš najprej izrekel čestitke in želje po uspešnem delu društva, nato pa podal nekaj dragocenih usmeritev, ki bodo dobrodošla pri nadaljni proceduri registracije društva, še bolj pa pri njegovem delovanju, nakazano je bilo vrsto možnosti po sodelovanju med društvoma, kakor tudi širše. Poudarekje dal na ustrezno usposobljen vadbeni kader, ki bo skrbel za strokovni napredek članstva in s tem odprl možnost udeležbe na različnih nivojih tekmovanj kot tudi sodelovanje v okviru posameznih panožnih zvez. Župan mag. Tomaž Štebe je prav tako čestital ustanoviteljem in pri tem izrazil pomembnost športnega udejstvovanja, saj je to koristna dejavnost, pomembna tudi za premagovanje vsakdanjih življensjkih naporov. Spodbuden je bil zlasti pri iskanju rešitev za realizacije finančnega plana in s tem dal navzočim zagotovilo po pripravljenosti za pomoč z nivoja lokalne skupnosti. Zaželel je čim več uspehov, še zlasti v športnih panogah, ki so v občini manj razvite in bi bila zelo dobrodošla ponovna oživitev, prav tako pa dobro sodelovanje z društvi, ki se ukvarjajo s športno in rekreativno dejavnostjo. Tako se je ustanovni občni zbor počasi bližal zaključku, prisotni so še
soglasno potrdili višino članarine in delovno predsedtvo je zbor zaključilo z željo, da društvo pogumno stopi zadanim nalogam naproti, naloga vsakega ustanovnega člana pa je, da s svojim delom čim bolj pripomore k uspehom in ugledu društva, za kar pa je pomembno tudi močno članstvo. Zato se naj na terenu vzpodbuja vključitev v društvo in delo v posameznih sekcijah, saj bo le tako zagotovljena izpolnitev nalog, ki so bile sprejete na občnem zboru.
Za ŠD Topole Janez Koncilija UPRAVNI ODBOR: Miran Grilc - predsednik Franci Goričan - podpredsednik Janez Koncilija - tajnik Nataša Aleš - blagajnik Slavko Grilc - član (vodja balinarske sekcije)
Tone Kunstelj - član (vodja moto sekcije Veteran Topole)
Aleš Černivec - član (vodja košarkaške sekcije)
Janez Kosec - član (vodja planinske sekcije)
Boštjan Dacar - član (vodja kolesarske sekcije)
NADZORNI ODBOR: Bogdan Urankar ZdravkoŠpruk Gregor Černivec
ČASTNO RAZSODIŠČE: Franc Hribar Alenka Urankar Romana Josič
Jože Mlakar, predsednik ŠD Partizan Mengeš je podal dragocene napotke za nadaljnje delo športnega društva iz svojih dolgoletnih izkušenj na tem področju
Prav vsak je lahko povedal svoje mnenje, predloge in poglede na razvoj društva
Župan občine Mengeš Tomaž Štebe je pozdravil ustanovitev društva saj je tudi sam privrženec športa in zaželel vsem uspešno delo
Kot je obče znano, Topolci vedno pritegnejo skupaj za katerokoli dejavnost v interesu skupnosti
Predsednik Vaškega odbora Slavko Grilc je nagovoril vse navzoče
Navdušenje ob ustanovitvi Športnega društva Topole je bilo veliko, kar kaže tudi prisotnost na ustanovnem zboru
Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš vabi na:
SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
v Mengšu, 23 aprila ob 19.30 v KD Mengeš
Nastopali bodo gosti: FS KUD "KAREL ŠTREKELJ'
FS SAVA, Kranj FS COF, Ljubljana
Komen
in gostitelji: FS MENGEŠ
Polna dvorana, navdušenje gledalcev in tudi strokovne javnosti za lanski jubilejni koncert Folklorne skupine KD Svoboda Mengeš pod strokovnim vodstvom Eda Revna, so nas tudi letos vzpodbudile k temu, da smo za vas pripravili folklorni večer v Mengšu.
Številne laskave ocene domačih in tujih strokovnjakov, priznanja in diplome ter državna odlikovanja, kot tudi navdušenje gledalcev po vsem svetu, ki so jih bili na svojih gostovanjih deležni tokratni
nastopajoči, so pravi porok, da se nam obeta res lep večer. Pridite in se prepričajte, da smo lahko brez skrbi, da ta zvrst naše kulturne dediščine, še dolgo ne bo potonila v pozabo.
Mengeški folkloristi