Leto 1886.
17
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 5. januvarja 1886.
3.
Postava od 27. junija 1885,
s katero se deloma iipreminja ter dopolnjuje postava od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 61) o tem, kaj storiti, da ne bi se trtna uš (Phylloxera vastatrix) razširjala.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§. 1.
Zaukazati kâko po §. 5 postave od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 61) dopu-®čeno naredbo v zator trtne (vinogradske) uši pridržuje se političnemu deželnemu °blastvu, katero naj pri tem — dovprašavši svoj strokovni svèt, ki mu je v reččh htne uši (§. 9) pridan, — v porazumu z deželnim odborom postopa; kadar se porazum z deželnim odborom ne doseže, tedaj razloča stvar minister poljedelstva.
Takšna naredba, katera edino ali pretežno meri na to, da se ohrani donosnost vinogradov, katerih se je trtna uš lotila, a ne meri ob enem na to, da bi se ta bolezen z njih odpravila, ne more biti predmet prej omenjenega zaukazovanja ; taka naredba je mariveč prepuščena posestniku samemu, ako mu se vzvidi upo-tabiti jo, a on pri tem ne sme nikakor delati proti prepovedim izvoza, izdanim v zmislu §§"' 1 ali 4 postave od 3. aprila 1875 za to, da ne bi se vinogradska u® dalje širila.
§• 2.
Polog sl' aja, kateri je uže v poslednjem odstavku §* 6 postave od 3. aprila o75 (Drž. zak. št. 61) omenjen, ne daje se dalje ni kaka odškodba:
1.	Za trte v semeniščih in rastlinjakih, ki jih je oblastvo uka-zalo pokon-atl> ker se jih trtna uš drži ali ki so sumne, da se jih je prejela, in pa za prepo-ondukaj še trte zasajati;
trte, ki jih je oblastvo dalo pokončati, brez ozira na njih stajališče, o uže na taki stopinji, da ne dajö več čisto nobenega donosa (do-
(8lo»«nlach.f	-
.	2. za 1
Mar bivaj
Mka);
3. za prepoved, napraviti vinograde na takih o času prepovedi vinstvu ne služečih zemljiščih, katera*! niso čez pet sto) metrov oddaljena od kakega resničnega gnezda trtne uši.
§• 3.
Določila prvega odstavka v §“ 7 in prvega odstavka v §° 8 postave od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 61) o tem, da naj odškodbo dva prisežna cenilca po brojki (številki) določata in politično deželno poglavarstvo tako najdeno odškodbo prisoja, preklicana so ter naj se v bodoče na to stran postopa po naslednjem §“ 4.
§• 4.
Ovedbe v ta konec, da se najde, koliko iznaša odškodba, naj opravi politično okrajno oblastvo, privzemši k temu delu enega ali več prisežnih veščakov, izkušenih v reččh trtne uši, in pa oškodovanca. Tudi je povabiti župana, da se udeleži tega ovedovanja.
Na podlogi teh ovedeb naj politično deželno oblastvo, — dovprašavši deželni odbor in ne bodoč navezano na mnenje privzetih veščakov, — ustanovi in prisodi odškodbo, kolikoršna mu se vzvidi da je stvari primerna, in ako bi ovedbe, ki jih ima pred seboj, dovoljno ne zagotavljale pravične izreke, naj jih za tega delj dâ dopolniti ali naj zapové tudi novo ovedovanje. Ta določila veljajo tudi za razloko, kakeršno minister poljedelstva v slučaji utečaja (§. 8 postave od 3. aprila 1875) ukreplje.
Kakö je odškodbe ovedovati in ustanavljati, o tem bode minister poljedelstva v navodilih upravstvena oblastva primerno napotil.
§• 5.
Kadar ga kdo na temelji §* 9 postave od 3. aprila 1875 (Drž. zak. št. 61) za pomoč pozove, sodnika ne vežejo zakonita pravila o dokazu; sodnik delaj razloko po svojem prostem preverjenji (prepričanji), kakeršno je zadobil, pre-tehtavši prinesena dokazila.
§. 6.
Kadar deželni zastopi najmanj tretjino prisojenih odškodeb prevzamejo na deželni zalog (fond), tedaj naj država doplača tretjino odškodbe ter se po tem takem samo nezagrneni ostanek porazdeli na vse posestnike vinogradov v oni deželi, kjer se je škoda zgodila, kakor veleva drugi odstavek §‘ 8 v postavi od 3. aprila 1875.
Nadaljšnja določila §§0T 7 in 8 postave od 3. aprila 1875 ostanejo netaknena.
§. 7.
Kadar se vinogradi, katerih seje trtna uš polotila ali katerim ta Škodljivka preti od kakega gnezda, bodi po ukazu oblastva bodi prostovoljno pokončajo (razsadé) in na odobrenje oblastva z novimi trtami nasadé, uživajo isti pod uveti, ki so tu niže našteti, prostost ^od^ zemljarine (zemljiškega davka) osem let, po-čenši od dobe, ko kode obnova vinogradov dovršena.
Uveti ti so :
1. Da dotični vinograd leži na položnem zemljišči ter ima tako malo prsti črnice, da ga v oziru na poljedelstvo, kakeršno je ondukaj navadno, ni moči z večjim pridom kako drugače obdelovati;
2.	da nove trte, ki se hočejo nasaditi, ustrezajo določilom, ki jih je oblastvo za take slučaje sploh ali za kateri slučaj posebej postavilo.
Ivo pretekö ta zemljarine prosta leta, bodo takšna zemljišča vnovič podvržena onemu davku, kakor so ga po cenitvi kot vinogradi prej plačevala.
Oblast, gori omenjeno odobrenje in tanjo uredbo vnovične nasaditve dajati, ima politično deželno oblastvo in v slučaji utečaja (rekursa) minister poljedelstva.
§• 8.
Za ono dobo, za katero se kako zemljišče vinstvu odtegne bodi po ukazu oblastva (§. 5 postave od 3. aprila 1875) bodi po posestnikovi prosti volji, ker se je vinograda polotila trtna uš, odmerja se zemljarina po oni vrsti obdelovanja, v katero se dotično zemljišče najpred nameni, z ozirom na dobroto in na druge stvari, ki imajo kak vpliv na čisti donos. Tanja določila izdadö se ukazoma.
§. 9.
Na strani ministru poljedelstva in političnim deželnim oblastvom po deželah, ki se bavijo z vinstvom, naj primerno sestavljene komisije službujejo kot prido-dani jim strokovni sveti v reččh trtne uši. Tudi naj se po potrebi postavljajo okrajne in pomestne (lokalne) komisije, da bodo opazovale vinograde, ni li se kam zanesla trtna uš, in pa da bodo politična okrajna oblastva in župane podpirale v rečeh, ki merijo na zatiranje trtne uši.
Tanje o tem določi se ukazoma.
§• 10.
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena, in nje zvršitev je naročena Mojim ministrom za poljedelstvo, notranje reči, finance in pravosodje.
Na Dunaji, dne 27. junija 1885.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r. Falkeiihayii s. r. DuiiajewNki s. t. Praiâk s. r.
4.
Ukaz ininisterstva za finance od 20. decembra 1885,
8 katerim se izdajo tanja določila v zvršbo §§ov 7 in 8 postave od 27. janga 1885 (Drž. zak. od 1.1886 št.'3) o tem, kaj storiti, da ne bi se trtna nš razširjala.
V zvršbo §§0T 7 in 8 postave od 27. junija 1885 (Drž. zak. od 1. 1886 št. 3) ukazuje se naslednje:
I.
Kadar se po zgoraj navedenih paragrafih postave zahteva:
a)	da hi se za pokončane in po odobrenji oblastva z novimi trtami prenasa-jene vinograde dodelila osemletna prostost od zeinljârine (zemljiškega davka), ali
b)	da bi se za vinograd okužen s trtno ušjo, kateri se po ukazu oblastva ali po posestnikovi prosti volji vinstvu odtegne in v katero drugo vrsto obdelovanja prenameni, pri odmeri zemljarine imel ozir na premeno v obdelovanji, dolžan je posestnik v štirih tednih po dokončani obnovi vinograda, odnosno
po dovršeni premeni obdelovanja bodi pismeno bodi ustno podati naznanilo davkovnemu uradu ali poljemerskemu uradniku.
Dalje je posestnikova dolžnost, v slučaji omenjenem pod a) izkazati, daje oblastvo odobrilo obnovo vinograda in da obstojé drugi zakoniti uveti, — a v slučaji omenjenem pod b) prinesti ukazilo oblastva, odnosno, če je zemljiščni posestnik prostovoljno opustil vinstvo, potrdnieo občinskega župana o tem, daje po ovedhah opravljenih v zmislu postave od 3. aprila 1875 (Drž zak. št. 61) bilo v čisto djano, da na dotični parceli res trtna uš biva.
Ako se za naznanilo postavljeni rok prestopi, izvira odtod po propisih o zem-Ijarinskem katastru, kako ga je v razvidnosti (razpreglednosti) imeti (postava od 23. maja 1883, Drž. zak. št. 83 in zvršitveni ukaz od 11. junija 1883, Drž. zak. št. 91) ta neugodna posledica, da se davkovna prostost, odnosno mena v obdelovanji stoprv v letu, ki pride za naznanilom, v zdelkih (operatib) zemljarinskega katastra probeleži, odnosno izvede in da bode vsled tega stoprv pri porazdelbi zemljarine za leto, ki pride po tej probeležbi, odnosno izvedbi, na-njo ozirati se.
IT.
Zgoraj pod I napomnjene propise o zemljarinskem katastru, kako se imej v razpreglednosti, uporabljati je zmislu primerno tudi v oziru na nadaljšnje uradovanje s prošnjami za časno prostost od zemljarine, in pa s prošnjami merečimi v to, da bi se pri zemljarinskem odmerjanji imel ozir na meno v obdelovanji.
Ilazven tega naj se pa zastran ozira na premeno v obdelovanji pri porazdelbi davka pazi še na naslednje :
1.	Na podlogi prav napravljenega naznanila naj poljemerski uradnik stvar na samem mestu poizvé in k temu delu privzame župana ali njegovega zastopnika (zastopnika samostalne grajščine), posestnike in dva dovernika veščaka iz dotične občine. Če posestnik ne pride, to uradnega posla ne ovira.
2.	Namen tega ovedovanja je, poistiniti vrsto obdelovanja, v katero se je zemljišče preodmenilo, v čisto djati njegovo dobroto in drugo reči, ki vplivajo na čisti donos, in pri tem je postopati po onih tehničnih načelih, katera so bila za vcenjevanje zemljišč merodajna po postavi od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. 88).
Tu se je primerno ozirati na podatke, ki se nahajajo v zdelkih zemljarinske uredbe za dotično občino, sosebno v kazalu vzornih zemljišč in razredbeneD» zapisniku.
3.	Poizvedene djanske razmere naj poljemerski uradnik razloži v vzglasilni poli, katero ima v zmislu §" 16 zvršitvenega ukaza k postavi o vzdrževani razvidnosti zemljarinskega katastra od 11. junija 1883 (Drž. zak. št. 91) napraviti, ter naj jo podpiše in dâ tudi podpisati vsem udom ovedovalne komisije.
Ako bi kateri posamičen ud te komisije izrekel drugačno mnenje, naj se tudi to mnenje poočiti v vzglasilni poli in dotični pristavek dâ podpisati tistemu udu, ali na slučaj pové vzrok, zakaj ni podpisan.
4.	Na podlogi posledka, ki ga je ovedba imela, naj poljemerski uradnik z uporabo pomagal, izgotovljenih za uredbo zemljarine po postavi od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. 88), sosebno s pomočjo kazala vzornih zemljišč in v razred-benem zapisniku stoječih podatkov za ustanovitev dobrotnih razredov, stori in podkrepi svoj predlog, kako bi bilo vvrstiti zemljišče v primerni dobrotni razred nove obdelovalne vrste in po tem ovedbeni spis — pridodavši mu vsa pomagala — položi pred finančno deželno oblastvo.
5.	Finančno deželno oblastvo naj razpravo popretehta, je li popolna ali ni m se je li pri ovedovanji ravnalo po propisih, naj jo dâ — ako je treba — dopolniti ter po tem s pridodanim svojim mnenjem položi pred finančno mini-sterstvo, katero o njej z dokončno veljavnostjo razloča.
6.	Po meri razloke naj finančno deželno oblastvo dâ prirastek ali odpadek v čistem donosu izvesti v zdelkih za razvidnost, sosebno v izkazu o premenah 111 v posestnih polah, naj ukaže ozirati se na-nj pri porazdelbi davka, naposled naj reče premeno obdelovanja vzprijeti v probeležbo stanovitnih premen obdelovanja.
Ako bi bilo pri tem treba kaj davka dodatno pripisati ali v oziru na čas podanega naznanila pro praeterito odpisati, bode dotični delež davka takisto uga-nlti, kakor je to ukazano zastran prirastkov in odpadkov čistega donosa izvedenih v postopku za razvidnost katastra.
7.	Ako se kaka vinogradska parcela, katera je po zgornjih določilih bila prestavljena v kako drugo vrsto obdelovanja, pozneje zopet nameni za vinstvo, ealožiti bode počenši od leta, v katerem se je premena obdelovanja dovršila, na-njo zopet tist davek, kateremu je bila po meri prvotne vcenitve kot vinograd podvržena.
l>unajewski s. r.
5.
Ukaz ministerstva za poljedelstvo od 20. decembra 1885,
Sledé komisij, katere na strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministerstva kot
pridodani jim strokovni sveti službujejo.
j Na podlogi in v zvršbo §' 9 postave od 27. junija 1885 (Drž. zak. od 1886 št. 3) dajö se naslednja določila:
I.
V vsaki izmed dežel, bavečih se z vinstvom, to je v Dolnji Avstriji, na Štajerskem, Kranjskem, Goriško-Gradiščanskem, Tržaškem, v Istri, Dalmaciji, na Tirolskem, Češkem in Moravskem naj službuje po ena „deželna komisija v reččh trtne uši“ kot strokoven deželnemu oblastvu pridodan svet.
n.
Prvosedstvo v deželni komisiji ima mestodržec (deželni predsednik) ali pa namestnik, katerega on v to določi. Poročila (referate) podajeta roferent političnega deželnega oblastva, kateremu so izročene uradne razprave v reččh trtne uši, in pa tehnični voditelj del merečih na zatiranje trtne uši, ako je kateri v deželi postavljen.
Glasujoči udje deželne komisije so :
a)	en ud, katerega deželni odbor iz svoje sredine pošilja,
b)	en poslanec deželnega zemljedelstvenega sveta (na Tirolskem po en poslanec od obeh odsekov ali sekcij deželnega zemljedelstvenega sveta) ali, kjer deželnega zemljedelstvenega sveta ni, en poslanec kmetijske družbe;
c)	trije udje strokovnjaki, ki jih mestodržec (deželni predsednik) vselej na triletno razdobje (1886—1888, 1889—1891 itd.), odnosno za ostali čas takega razdobja pozove.
m.
Deželni komisiji za Goriško-Gradiščansko in za Istro zbirata se v Gorici, odnosno v Poreči, komisije ostalih dežel sestajajo se v mestu deželnega oblastva in sicer sklicovane po prvosedniku.
IV.
Deželne komisije je tedaj polnoštevilno sklicovati, kadar gre za to, da se od njih dobode strokoven svèt v načelnih vprašanjih; v onih deželah, kjer se je trtna uš uže pokazala, treba jih je vsekakor najmanj enkrat na leto sklicati v polnem številu, da stanje stvari na znanje in v pretres vzamejo.
Kadar bi potrebno bilo, zadobiti strokovni svèt zgolj o tem, kako gre obstoječe propise ustanovljenih načel uporabiti na kak poseben slučaj, torej sosebno v slučaji, ki se ima na misli v prvem odstavku §* 1 postave od 27. junija 1885 (Drž. zak. od 1. 1886 Št. 3), pokličejo naj se samo osobe, ki jim je poročanje (referovanje) izročeno (II, odstavek 1), in — izmed udov, kateri imajo pravico glasovati — samo zastopnik deželnega odbora in po ena ali dve osobi izmed vseh pod II, b) in c) imenovanih komisijskih udov, kakor se prvosedniku vzvidi katerega izbrati.
V.
Udje deželnih komisij opravljajo svoj posel brezodplatno kot časten urad-Udje, kateri ne stanujejo v kraji, kjer se komisije zbirajo, smejo zahtevati, da jim se iz proračuna poljedelskega ministerstva plačajo dijete po 5 gld. in p°' vrnejo potni troški, kolikor jim jih je potovanje od njih stanovališča do zbira' lišča in odtod nazaj resnično prizadelo.
VI.
Udje se vabijo k sejam v roku, ki ga določa prvosednik; rok ta bodi kar je moč primeren daljavam in pa bitnosti in silnosti predmetov posvetovanja. Ob enem z vabilom se vsakemu udu priobči dnevni red.
Udom je na voljo, v sejah sprožiti kako v področje komisije spadajočo reč, ee tudi v dnevni red ni vzprejeta.
VII.
Za strokoven svet deželne komisije veljâ ono, na kar je pristala nadpolo-vična večina v seji navzočnih udov glasovalcev (II, a, b, c, odnosno IV, odstavek 2).
Za odpravek (izdatek) mnenja služi zapisnik o seji
VIII.
Sejni zapisniki pišejo se po zapisnikarjih, katere prvosednik komisiji iz nradniškega osobja odkaže, ter naj v jedrnati besedi predočujejo hod razprave.
Predmete dnevnega reda in storjene sklepe navajati je od besede do besede, ln pri vsakem glasovanji naj se na tanko poočiti razmer glasov.
Mnenja, različna od storjenega sklepa, vzprejeti je v zapisnik, kadar dotični glasovalec tak<5 zahteva.
IX
Kot ministru poljedelstva pridan strokoven svèt službuje „osrednja komisija v reččh trtne uši“.
X.
Prvosednik v osrednji komisiji biva minister poljedelstva ali pa namestnik, *i si ga on določi v to.
Poročila podaje komisiji ministerijalni referent, kateremu je uradna razprava dotičnega vprašanja poverjena.
Glasujoči udje osrednje komisije so:
a)	po en poslanec vsake izmed desetih deželnih komisij, katerega pod II a) do c) imenovani udje iz svoje srede za ta čas, dokler bode pripadal k deželni komisiji, volijo z nadpolovično večino glasov, ali pa, — ako se taka večina no doseže pri prvem voljenji, — s podpolovično večino pri drugem voljenji;
b)	en poslanec Dunajskega „društva v obrano avstrijskega vinstva“;
°) sedem udov, katere minister poljedelstva izmed načelnikov kmetijskih po-skuševalnih postaj, iz strokovno-znanstvenih krogov (botanikov, kemikov, entomologov), po tem iz vinogradarskih krogov pozove vselej na triletno razdobje (1886 —1888, 1889—1891 itd.), odnosno za ostali čas tega razdobja.
XI.
alfi- ^8re<^nj° komisijo v rečeh trtne uši sklicuje poljedelski minister po potrebi, lcana komisija sestaja se v ministerstvu poljedelstva.
XII.
Udje osrednje komisije opravljajo svoj posel brezodplatno kot časten urad.
Udje, kateri ne stanujejo na Dunaji, smejo zahtevati, da jim se iz proračuna poljedelskega ministerstva plačajo dijete po 8 gld. in povrnejo potni troski, katere jim je potovanje od njih stanovalisča na Dunaj in nazaj v resnici prizadelo.
XIII.
Določila v točkah VI do VIII dana za seje deželnih komisij uporabljati je zmislu primerno na seje osrednje komisije.
Falkeuliayu s. r.
O.
Razglas ministerstva za finance od 18. decembra 1885,
da se je Kastel-Tesinska podružnica colnijska opustila.
Čolnijska podružnica v Ivastel-Tesino na Tirolskem v Tridentskem finančnem okraji opusti se z 31. dnem decembra 1885.
l>unajewski s. r.