Štrigova. V noči dne 27. 11 se je vršil v našem kraju spet pretep, značilen za današnjo mladino, ki se tolikokrat poniža pred svetom. Ob tej priliki je prav slabo skupil gostilničar Alojzij Zadravec, hoteč ščititi begunce, ki so se zatekli k njemu iz hiše Ignacija-Oietič iz Banfi, kjer so se fantje sprli med scboj. — 2e z.irtniič smo omenia.i o izse1ievan;u ljudi iz prenapolnjenih zagorskih in medžimurskih krajev v izprazn.ene pokrajine bogatega Srema in Slavonije. Število žrtev belo kuge postaja vedno večje. Radi pomanjkanja delovnih moči preti opustošenje teh krajev. /ato se je ustanovila na spodbudo Zadružne ze v Zagrebu Hrvatska gospodarska štedionica v Vinkovcih. Zadruga je prevzeia skrb za kolonizacijo izpraznjenih krajev. Zbrani so ža podatki o zemljiščih, ki so na prodajo. Sedaj je treba samo posameznikov iz prenapolnjenih hrvatsklh krajev, ki bi prevzeli vodstvo onih, ki so pripravljeni za izseljevanje. To delo bi najlažje in najuspešneje izvršila naša hrvatska duhovščina. — Prošlega tedna se ja spet vršilo takozvano »klečanje«, to je češčenje izpostavljenega Sv. Rešnjega Telesa. Pobožnost se je obhajala v priljubljeni cerkvici sv. Oremuša (Jeronima). Ta cerkvica, ki dviga na prekrasnem hribčku svoja dva prenovljena stolpa med oblake, je naravnost kraa cele Štrigove. Mikavna lega te kapelice prrvabi vsakega tujca v svojo notranjščino, kjei ostrmi nad krasoto, ki mu jo nudi kapelica bivšega samostana oo. pavlinov. Krasni baročni oltar in stare, še popolnoma ohranjena freske ga nemudoma popeljejo v njeno preteklost. Svečanost se je končala z rimsko procesijo, ki je silno priljubljena med tukajšnjim ljudstvom. Rarvanje pri Maribora. Pretečeni pondeljek je imel občinski odbor svojo proračunsko sejo. Občinske doklade na državne davke in na trošarino ostanejo iste kot v tekočem letu, to je 50%. Zlasti velike so postavke za šolo, za vzdrževanje cest in ubožno skrbstvo. — Napovedani celodnevni kmetijski tečaj se bo vršil začetkom januarja, nakar se Razvanjčani že sedaj opozarjajo. Spored bo nad vse pester in zanimiv. — Eiektrična razsvetljava se bo napeljala v tukajšnjo osnovno šolo. — V soboto dne 29. novembra sta se poročila Trnjak Konrad in Koren Ivanka. Da bi bila srečna in zadovoljna! Št. Peter pri Hariboru. Pouk na kmetijski >spodinjski Soli pri šolskih sestrah se je že pričel. Zclcti l)i pa bilo še večjega obiska, saj je vendar tudi dekletom treba primerne izobrazbe. Saj je sam veliki Slomšek. dejal: »Ne pustite deklet brez potrebnega nauka, rekoč: Čemu je treba dekletom šola, saj ne gredo na vojsko!« Dekletom je šola bo!j potrebna kot fantom, toda drugačna mora biti, kakor ža mladeniče. Ne bo dobrih gospodinj. ns poštenih žen, ne pametnih in skrbnih raater, tudi ne bo srečnih hiš. Žena tri vogle drži, in dobre žene se težko dobi, ako dekleta pravega podučenja nimajo. — Stolp podružnice na naii Gorci je popravljen. Sedaj dobi še uro. Pa treba bi bilo še zunanjščino cerkve popraviti, tedaj bo pa res lepo na Gorci. — Dobili smo vsled razširjenja deške osnovne šole novo učno moč in sicer v osebi gospoda Andreja Mesarič. Da bi nam dobro vzgajal naš mladi rodl — Lepo vreme imamo, tako da bomo vso delo lahko izvršili, da bomo po zimi lahko pri topli peči sedeli ter sadove dela in truda uživali! Svečina. Dne 23. novembra smo obbajali v Svečini lepo slovesnost. Ob velikanski ude ležbi Ijudstva, domačinov in tujcev, je slovesno blagoslovil presvetli gospod pomožn. škof dr. Ivan Tomažič nove orglje. Orglje je napravil znani orgljarski mojster gospod Josip Brandl v Mariboru. Orglje so res v vsakem oziru dovršeno delo in delajo čast njenemu mojstru. Goinja Sv. Kungota. Že dolgo ni naša težko preizkušena obmejna župnija videla take poroke, kot sta jo imela Marijina otroka blagi Tomaž Petek in Lizika Toso, prvi iz Marijine mladeniške, ona pa iz dekliške družbe. Med pritrkavanjem zvonov sta šla v slovesnem spremstvu Marijine družbe v cerkev, kjer je pred velikimi cerkvenimi vrati pozdravila voditeljica Dekliške družbe Marija Brus nevesto družbenico tako prisrčno, da navzočib nobeno oko ni ostalo suho. Po prekrasnem pozdravu sta šla ženin in nevesta k Marijinemu družbenemu oltarju, da si pri svoji duhovni materi Mariji še izprosita Materin blagoslov, nakar je sledila poroka. Po slovesni sv. maši sta oba poroeenca pred veliko množico vernikov molila še pred Marijinim oltarjem, potem pa pred oltarjem presv. Srca Jez. Na gostiji ni bilo ni pihačev ne piskačev no mehačev, in vendar se je gostija veličastno izvršila. Udeležila sta se gostije dva gospoda duhovnika, svečinski gospod in domači župnik. Božje Srce vaju podpiraj s svojo milostjo, da dočakata še diamantno sv. poroko! Gornja Sv. Kungota. Tukaj je umrla dne 27. novembra gospa Ivana Pahernik, posestnica na Kozjaku. V nedeljo dne 30. novembra se je vršil pogreb ob ogromni udeležbi liudstva, pogreb, kakoršnega se redko vidi tu pri nas. Cerkveni pevci so na grobu dovršeno odpeli lepo pesem »Jaz sem vstajenje in živIjenje«, ki vliva žalostnim in potrtim srcem čudovito tolažbo, težka je sicer ločitev, a tera veselejše bo svidenje! Rajna je veliko trpela Ž3 dalje časa in si je vice že na tem svetu odslužila. Prejela je pogostoma sv. zakramente ob večkratnem napadu. Duši pokojne Iva ne Pahernik želimo večni mir in pokoj tan: pri božjem Srcu, domačim in sorodnikom p; naše iskreno sožalje! Sv. Anton v Slov. goricah. V Brengovi jc umrla dna 25. novembra povsod priljubiiena in nad vse skrbna kmetica gospa Ivana Rojs. Uosegla je visoko starost 87 let. Vedno je bi- la dobrodušna, imela je odprto srce in roke do vsakogar, za kar so se ji tudi vsi znanci in prijatelji skazali hvaležni s tako obilnim obiskom pri pogrebu. Daj Bog pokoja blagi duši! — Dobri pogrebci so tudi darovali v spomin na njo za novo bogoslovje 230 Din Hvala jim lepa! — Takoj v sredo dne 26. m m. pa je za večno zatisnila oči druga prijateljica vseh župljanov, gdč. Rozina Pernatova. Vse svoje življenje se je žrtvovala, da je mogla postreči drugim. Kuhinja in sploh celo gospodinjstvo v Tušakovi hiši je slovelo baš radi njenih pridnih rok. Pogreb je vodil njen sorodnik kanonik dr. Makso Vraber iz Maribora. Sploh se je njenega pogreba udeležilo številno Pernatovo in Tušakovo sorodstvo, kakor tudi veliko število njenih antonskih prijateljev. V plačilo za njen trud so tekle solze v cerkvi ob ganljivem govoru kanonika dr. Vraberja ter ob odprti Tušakovi grobnici na domačem pokopališču. Bog ji še plačaj v družbi svojih! Sv. Jurlj cb Ščavnic.. Kdor je zrel za nebesa, tistega Bog pokliče k sebi. Tako pravijo ljudje in prav imajo. Tako se je zgodilo, da je dne 1. decembra nenadoma prerninula gospa Anika Farkaševa, znana daleč naokoli po svoji dobrodelnosti in ladodarnosti. Beveži bližnje in daljne okolice se bodo jokali, ko bodo zvedeli, da dobre Farkaževe matere ubogih ni več med živimi. Kje bodo našli drugo njej enako po usmiljenju in milosrčnosti. Pač težko, težko jo bodo našli. Blaga pokojnica je z zdravim ženskim nagonom tako dobro kakor malokdo doumola, da je bistvo krščanske vere ljubezen. Ona je bila polna ljubezni do svoje družine in sploh do vsakega človeka. Sovraštva njeno srce ni poznalo. Še posebno je bila usmiljenega srca do revežev in bolnikov. Siromaki so hodili k nje.j kakor k svoji dobri materi, iskat tolažbe in pomoči. Toda sedaj si je odšla po plačilo za svoja dobra dela in solze siromakov jo spremljajo na tem potu, solze žalosti nad izgubo tolike dobrotnice. Mi pa ji ohrarrimo hvaležcn spomin v molitvi in posnemanju njenih čednoeti! Bla ga duša, počivaj v miru! Naši obmejni kraji so državni praznik uje- dinjenja prav slovesno obhajali. V Gornjem Cmureku se je vršilo v nedeljo dne 30. m. m. slovesno razobešenje nove državne zastave pri obmejnem mostu v Gornjem Cmureku. Ob !epi udeležbi občinstva je spregovoril pradsednik krajevnega odbcra Narodne Odbrane gospod Mirko Cujnik, ki je v svojem govoru povdaril velik pomen državnega praznika in pojasnil pomen treh barv naše trobojnice. Po navdušenem vzklikanju kralju in domovini in ob petju narodnih pesmi, ki jih je spremljal tamburaški zbor, je bila svečanost zaklju čena. Glavna za.sluga za to slavnost gre pred vsem našim agilnim obmejnim organom fin. kontrole in orožništvu v G Cmureku, ki so vodili priprave za to prireditev in nabavili zastavo na svoje lastne stroške. Odsek kraj. odbora NO v Gornjem Cmureku, ki dehije že cno leto pri Sv. Ani v Slov. gor., je priredil bakljado. Udeležba doma.inov je bila velikaManifestantoin je govoril pred staro šolo g. učitelj Čeh Ivo. Govoril je tudi kaplan g. Al. Ciglar. Sprevodu je sledila množica z navdu.šenimi klici kralju in domovini. Obe šoll, župnišče, pošta in več drugih posiopij je bilo razsvetljenih. Dne 1. decerabra so se manifestanti polnoštevilno udeležiii sv. maše ter alovesnosti v soli. Kakor na Solah, cerkvi, in župnišeu, so bi!e razobešene zastave tudi na poslopjib domačinov. Pri Mariji Snežni je bila šola na predvečer razsvetljena. Slovesne sv. maše in slavnosti v šoli so se udeležili vsi obmejni državni nastavljenci. Tovarna lepenke v Sladkem vibu je bi!a zastopana po gospodu ravnatelju in uradništvu. Tudi tu je bi!o razobešenih lr.nogo zastav na poslopjih domačinov. Pri slavnosti v šoli so po slavnostnem govoru gospoda šolskega upravitelja Ferluge šolski otroci dcklamirali več pesmi. Obilo priznanja je želo ubrano petje učencev. Tudi fiola v Lokavcu je bila na predvečer raz svetljena. Svečanosti v šoli so se udeležili domačini v lepem Stevilu. Udeležba pri proslavali tega državnega praznika je pokazala, da fie dviga v naših obmejnih krajih jugoslovanŁka zavest. Ormož. Od 3. do 4. adventne nedelje, to je od 14. do 21. decembra, se bo vršil v župni serkvi sv. misijon. Vsak dan trije govori, Oglaša se pokare zvon, naznanja sveti misijon:. o reši dušo svojo! Svari in kliče, vabi nas njegov resnobno mili glas: o reši dušo svojo! Leporja. Že nekaj let sem doživljamo, da ee godijo v pozni jeseni ali v spomladi vlomi tpri nas ali v bližini. Posebno rado se to zgodi, ko je kje v bližini sejm. Tako so v noči na sv. Katarine dan prišli vlomilci na Križn: ,vrh pri Laporju. Z žepno električno svetilko so posvotili pri posestniku Brglezu v hiško, kjer je prenoceval domači ein Karol. Niso si zato upali udreti. Poskusili so svojo srečo pri trgovcu Wutteju. Tam so se nadejali bogatega plena, saj je ta še le pred kratkim pripeljal v svojo trgovino precej zimskega blaga. Odvihali so pločevinasto rulo, pa se je prevrnila kangla za vratmi z velikim hruščem, da so S6 domači zbudili in vlomilce prepodili. Prihodnji obisk je prejel posestnik Blaž Pobijaš. Tam so vrtali v steno, a so tudi s tem ziudili ljudi v hiši, tako da so vlomilci naglo odkurili. Še enkrat so poskusili pri dobri hiši Bogatinovi. Tu jim je žal bila sreča mila. Vdrli so v zadnjo hiško, kjer nihče ni spal, z drogovi odstranili križe v oknu in ugrabili, kar se je dalo v hiški dobiti, obleko in perilo. Ko je hišha gospodinja zjutraj videla veo škodo, se je tako prestrašila, da je zbolela. K sreči je kmalu okrevala. Vlomilci eo bili trije. SmarUnska Ciikovce. Tudi iz našega planinskoga kraja, kamor redno zahaja »Slov. Gospodar«, naj sporočimo dve novici. Prva je žalostna: Zapustil nas je častitljiv mož Jaksb Lemež p. d. Sedovnik. Dočakal je lepo starost 60 let. Bil je vesele narave in zelo gostoljuben. Posebno ga je krasila ljubezen do Bosedov. Valed svoje delavnosti in varčnosti je posestvo za polovico povečal. Zvestemu našemu naročniku: Večni pokoj! Druga novica je vesela: Od Sv. Petra na Kronski gori je pripeljal Videmšekov Pongrac mlado nevesto Pavlo Vrhovnik na svoj dom. Poročencema obilo sreče! Šmarje prl Jalšah. Naša dika in naš ponos je cerkev sv. Roka, ki je vredna, da si jo o gleda vsak Slovenec. Vsakogar imamo za svojega Ijubega prijatelja, ki za njo skrbi ali ji kaj dobrega stori. Med take prijatelje tudi spada vrli naš Tone Senoviški, ker je 3 sosedom Anton Grobelšekom že celih 32 let z vso vnemo in vzorno požrtvovalnostjo opravljal službo cerkvenega ključarja pri njej. Vaak romar in obiskovalec naše prelepe cerkve se rad spominja tihega moža, ki pa je vselej smehljaje postregel. Ker pa že ima mnogo kri žev na hrbtu in so mu opešale moči, sa je odpovedal težavni odgovornostni službi. Ni mu ljuba hvala ljudi, zato pa mu samo želimo, naj mu Bog obilno povrne ter vrednega naslednika na njegovo mesto postavi. Šmiklavž pri Šmarjn. Ilvala Bogu za tako jesen. Še pasemo in toplo nam je kakor v majniku. Bujno cvetejo niarjetice in trobentice ter pridno delamo v vinogradih in sadonosnikih. Da bi si le zaslužili blagoslov božji! Saj je naš Smiklavžek na dobrem glasu. — Milo so plakali naši zvonovi za svojim bofrom I. Golčmanom, zdaj pa so se že nqkoliko potolažili z darom 150 Din, ki so jim ga ob sedmini njegovi pogrebci zložili. Ker jih še tlaci nekaj starega dolga in imajo popravIjeno stolpno uro, ki se sliši daleč na okoli, želijo pri^atelji naše lepe cerkve, da se je dobrotniki špominjajo tudi še ob drugih prilika.h in še posebno ob miklavževanju. Kalabje. Tu se je poročil dne 24. novembra vrli mladenič Ojsteršek Franc iz Osredka z Horjak Liziko, posestniško hčerko iz Vodruša. Ker je bil dolgoleten cerkveni pevec, mu je pevski zbor izkazal čast z lepo podoknico na predvečer poročnega dne. Mlademu paru želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! Sv. Jurij ob južni žel. Štiri slučaje nagle smrti moramo beležiti v rninuiem mesecu. Na Vernih duš dan je bil pokopan Andr. Zalar, posestnik v Krajnčah. Držal je za oje in tisčal voz nazaj. Pri tem ga je oje udarilo v trebuh s tako silo, da mu je pretrgalo čreva in je na posledicah tega kmalu umrl. Par dni po tem pogrebu je vsled mrtvouda zadet zapust.il ta svet Mihael Jazbec, posestnik v Rifniku. Dne 18. novenabra zvečer se je pa spet nenadoma preselil v večnost Anton Rozman, posestnik v Krajnčah. Kot skrbon in priden gospodar je zunaj deial. Ker mu je postalo nekoliko slabo, je odžel v hišo. Žena mu je sla pripravit okrepčila. Prišedši k njemu v sobo, ga je našla žo mrtvega. Bridka žalost je zadela vse tri rodbine. Četrti tragičen slučaj nagle smrti se je pa dogodil dne 28. minulega meseca. Neki R. iz Grobelnega je hotel tam v gostilni v pijanosti popiti za stavo še dva litra vina. Ni še vsega popil, je omahnil in se zgrudil na tla. Navzoei so, mislef, da je padel vsled pijanosti, ga zavlekli v šupo. Kasneje 90 spoznali, da ]e mrtev, in zdravnik je mogel konštatiratl emrt vsled preobilno zavžitega alkohola. Prl tej priliki apeliiamo na merodajne oblasti, da posvečajo več pažnja na .tista, ki dajejo čez mero alkoholnih pijač že pijanim Ijudem. — Zgradba nove gospodinjske Sole je toliko dogotovljena, da ja pod streho. V prihodnjem letu se bodo stav-. bena dela nadaljevala, — Zadnja dva naša sejma sta bila za živinorejce prav slaba. Ker ni inozemskih kupcev, cene živini rapidno pa dajo. Ne gredo pa cene nazaj eamo pri živini, ampak prl vseh kmetijskih pridelkih. Ker pa vse, kar mora kmet kupovati, n. pr. obleka, železo in razne druge potrebščine, ne gra vzporedno s cenami kmetskih pridelkov nazaj, zato kmet upravičeno s strahom gleda v prihodnjost. Nov način samopomoči so poskusili nekateri. Ker ne morejo rejenih svinj po primerni ceni prodati, bodo jib. zaklali doma in rneso prodajali po nekoliko nižji ceni kot mesarji. Pozdravljamo to misel in se priporoča, da jo vzajemno podpiramo! Brezije-Sv. Jurij ob južni žel. Kot zelo priIjubljen vsakotedenski gost prihajaš, dragi ti »Slovenski Gospodar« tudi v našo okolico v precejšnjem številu. Upati je, da se bo z novim letom to število še pomnožilo. Kajti vsak čitatelj lista uvidi, kako koristen in potreben mu je v vseh sUičajih. Marsikaj podučnega se brez vseh strodkov najde v njem, posebno pa še lanska nagrada v slučaju požara celoletnim naroenikom presega vse ostalo. — življenje v naši občini je dokaj živahno. Pred davnimi časi je glavna cesta, ki vodi iz Št. Jurja proti Blagovni, pripeljala popotnika v temo mogočnega gozda, ki je bil last ne-kdajnih slavnih gospodov graščine Blagovne. Tekom let pa je vse to izginilo, ostal je le še majhen del grada z imenom Brezije, ki je pa zadnji čas postal priljubljeno šetališče nekaterili po poznih nedeljskih popoldnevih. Kakšne namene imajo te ženske? Sv. Križ prl Rogaški Elaiini. Spomenik v vojni padlih žrtev bo že skoraj dogotovljen. Odkritje istega bo najbrže v nedeljo dne 21. decembra. K svečanosti piude tudi č. gospod Bonač, vojni kurat iz Ljubljane. O morebitni spremembi še bomo poročali. Rajheiiburg. Mnogim še ni znano, da ima Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Rajhenburgu veliko knjižuico z okoli 400 lepimi knjigami, ki jih izposojuje ob nedeljah od pol 9. do pol 10. ure in od pol 12. do 12. ure v Slomškovem domu. Knjižnica ima knjige vseh slovenskih in tudi prevode svetovnih pisateljev. — Društvo je ustanovilo knjižnico, ker je vedelo, da je mnogo takih, ki bi radi čitali, a nimajo sredstev, da bi si kupill knjig, ker so v sedanjih časih predrage. V društveni knjižnici si pa lahko vsak izposojuje najzanimivejše knjige samo za boro članarino 12 Din letno. Zato vse, mlado in staro y Slomškov dom po knjige, da boste preskrbljeni z dobrim čtivom v dolgih zimskih večerih. Tu najdete te le vrste knjig: leposlovne, zgodovinske, revije, nabožne, mladinske, poezije, gospodarske in poučne. — Nujna je potreba, da dvignemo manj izobražene Ijudi k večji omiki. Iq to se bo zgodilo le samo s knjigo. Zato, dragi, vzljubite knjigo in jo čitajte pridno! Dobra knjiga je toliko vredna, kot dober prijatelj! Sezite po nji! Bog živi! Sv. Rupert nad Laškim. Strah v Sv. Petru! t\ha, bo rekel marsikdo, ko bo bral ta naslov, ta pa nas hoče potegniti! Pa povem vam, da je šentpeterski strah bridka in gola resnica, o čemur se bote kmalu prepričali. Le poslušajte! Pred kratkim me opravek pripelje k Sv. Petru, čedni, sedaj krasno prenovljeni podružnici svetorupertskl. Ravno se z dobrim možem iz vasi na potu proti njegovem domu pogovarjava o veliki darežljivosti okoličanov in njih čutu za lepoto cerkvice, kar mi pogled obvisi na nekem velikem drevesu: drevo je bilo že golo, a na drevesu visi čuden sad visoko gori v vejah: čisto prava pravcata resnična poljska brana! Hočem se na glas načuditi, pa kar usta mi zapre, ko zagledam tudi Š8 na drugem, blizu stoječera drevesu veliko poljsko brano. »Kakšna drevesa pa imate tukaj«, rečem začuden možu spremljevalcu, »da rodijo celo brane? Ali pa ste na Vrhu tako firbični, da se za kratek čas igrate z branami in jih mečete kar po drevesih? Ali pa so piiletele iz kakega porušenega aeroplana ali cepelina?« Mož pa nekako plaho pogleda okoli sebe, češ, ali naju nihče ne posluša, potem pa reče skrivnostno: »Veste, tukaj pri nas na Vrhu straši že dolgo časa. Strah pride, eeveda ne ob belem dnevu in ne sam, ampak gotovo v kompaniji, pride v temni noči in straši, da je joj! Večkrat se je spravil na vozove, oclvii kolesa, jih zatočil po bregu navždol do Reke (doline). Zadnjič mi je prevrnil 'težko sadno prešo, postavil klado na glavo, razbil stike; potem j'e spet zgiriil v drvarnico in začela se je cela kanonada na mojo hišo, streho in zide.« — »Ali nimate psa pri hi&i, da bi naznanil prihod straha?« ga vprašam. — »0 pes samo zacvili«, odvrne mož, »ko zagleda etraha ter beži, kar ga noge nesejo! — Zmajem z glavo in rečem: »Ali nič ne storite, da bi tako porednega straha piijeli ali vsaj nagnali?« — »0 pač, odvrne mož, »celo zadevo imajo v rokah oiožniki, ali kaj, ko so pa duhovi nevidni in se zmuzriejo kakor kafra! Zadnjič smo videli v polmraku, kako je mimo hiša švignila kosa, a roke kosca, ki jo je nesel, nismo rnogli zapaziti.« — »Vi sosed«, rečem nato spremljevalcu, »Veijamite mi, pri kosi bodete kosca stralia najprej ujeli! Dobro pazite zvečer na svoje kose; ko se začnejo premikati, zgrabite korajžno za kosiSče, pa se tudi kosec strah ne bo mogel izmuzniti!« — Mož je rekel vesel: »Hvala vam, bom tako storil; ko pa straha ujamem, pa vam poročam.« In šla sva. Časnikarja v velikem mestu je obiskal po več letih njegov dober prijatelj oberst in ga uprašal: »Kako je bilo z mojim stanovanjem, v katerem sem prebival poleg tebe, ko sem se izselil?« Časnikar je odgovoril: »Za teboj je postal moj sosed bankir. Šest let je prebival tamkaj. Minulo je baš leto, kar je umrl.cc »Gotovo je bil star.« »Ne, ni bil v letih. Umrl je nenadne smrti.« »Zadnji odgovor si posebno naglasil«, je nadaljeval oberst, »in sicer tako, da me zadeva zanima. Najbrž ta mož ni šel iz tega sveta naravne srnrti?« »Ne, a pustiva to. Je zelo dolga zgod- ba.« »Rad bi, da mi jo zaupaš.« Časnikar je pozvonil in naročil slu- gi, naj prinese steklenico vina. Ko je stala pijača na mizi, je natočil dva ko- zarca in pričel s povestjo: Sirel v EOči. »Minulo je približno eno leto, ko me je zbudil v noči strel iz spanja. Natančno sem slišal, da je odjeknil pok iz stanovanja tik mene. Hitro sem se oblekel in se podal na balkon. Ti se spominjaš, da imate ornenjeni stanovanji skupen balkon, ki je razdcljen na dva dela z železno pregrajo. Splezal sem preko mojega balkona v sosednega in skozi odprto okno v stanovanje soseda, ki je ležal mrtev ob pisalni mizi in v roki je držal samokres. Koj na prvi pogled je bilo jasno, da gre v tem slučaju za navaden samomor. V sobi ni bilo nikakega nereda ali znakov o borbi. Jaz sem časnikar in ni torej prav nič čudnega, ako je bila moja prva misel, kako poročilo bodem impisal o slucaju za časopis. Sedel sem poleg mrliča na stol in si belil glavo, kako bi lahko izbil iz samomora za me slavo ter dobiček. Posvetila se mi je naenkrat pametna misel. Skočil sem nazaj v mojo sobo po fotografični aparat in ga prinesel na kraj krvavega dejanja. Fotografiral sem samomorilca z okolico vred in se p-o-dal v moj stan, kjer sem razvil ploščo. V desotih minutah. je bila slika gotova. Pozvonil sem postrežnici in jej naročil, naj sliko vtakne v name naslovljeno kuverto, jo odda takoj na pošto in privedeseboj stražnika. Ko sem to opravil, že sem bil zopet v sosednem stanovanju. Mrtvecu sem vzel iz roke revolver in ga položil pred vrata. Na pisalni jnizi ležeče papirje sem raztrosil po tleji in prevrnil par stolov. Vs-e skupaj ni trajalo več nego pst minut in že sem bil v svoji sobi. pŁ_"x-!|a — u_ao_. Bii je skrajni čas, postrežnica jo žs bila tamkaj s policistom, kateremu sem povedal, kako sem slišal iz sosedne sobe revolverski strel. Stražnik ^e ulomil sosedova vrata in udrl v stanovanje. Jaz sem bil takoj za njim. Ko je zagledal mrliea in prevrnjene stole ter razmetani papir, je rekel: »Pravi umor!« »Resnično«, se;n mu pritrdil. Stražnik je stopil k telefonu. Deset minut za tein je že bila na licu mssta komisija. Izvršili so običajni zapisnik z izpovedbami prič in stanovanje zapečatili. Odbrzel sem v uredništvo in narekoval v stroj tri strani obsegajoče poročilo. Drugo jutro smo razpsčali od našega časopisa še enkrat toliko kakor po navadi in zveeer sem zvedel čisto nekaj nepredvidenega. »Vendar niso zaprii tebe?« »Ne. Pač pa so vtaknili pod ključ mo rilca.« Opresiitev moiiica. »Tudi jaz sem se čudil aretaciji. Po prvcin presenečenju pa sem l>il zopet vesel zapletljaja, kot- bo na ta način tudi pojasnitev slučaja v časopisu zanimiva. Je gotovo velika zasluga, nedolžnega človeka oteti iz preiskovalnega zapora. Tehtna osumljenja so govorila za krivdo zaprtega moža. Črez par dni me je nagnala vest, da sem pojasnil zagonetko. Znal sem, da bodem obsojen radi zavajanja oblasti na krivo pot na denarno kazen, a moji občo pozornost vzbujajoči članki so bili — vredni plačila malenkostne globe. Z name naslovljeno kuverto sem se podal na policijsko ravnateljstvo in jo odprl prcd očmi šefa policije, ki je videl, da je bila pošiljka žigosana od pošte ob tretji uri in 30 minut. To je bilo važno radi tega, ker sem mogel na ta način dokazati s sliko, da je bil na poz-orišču ob polnoči odkritega umoraob treh in 30 minut popolen red in revolver v roki samomorilca. Po pojasnjenju se je zgodilo vse, kakor sem znal v naprej, da bo. Aretiranega so izpustili, meni &o prisodili denarno kazen. Hitel sem domov in bil vesel, ker se mi je vse lepo posrečilo v moj prid. Že drugi dan me je miniia radost. Obiskal me je | i__ri_3c« i »Morilec? Najbrž oni, katerega so bili osumili pq nedolžnem?« j »Ne. Posetil nje je pravi morilec!« i »Se je bil vendar le zgodil umor?<c | »Da.« j »In kedo je bil zločinec?« I »Oni, katerega so bili aretirall, a so 'ga zopet izpustili po mojem razkrit¦ju.« i »Ni mogoče!« j »In vendar je tako! Policija je bila občudovanja vredno na delu. Preiskali ^&o vse sledi in detektivi so poizvedo- ;val3, če ubiti ni imel v življenju kake- lga &OT_ažnika. Dognali so, da je bil o- fsovražen. Aretirali so pokojnikovega tnajvečjega sovražnika, a predno je še {{priznal zločin, sem ga oprostil jaz. Iz zapora izpuščeni se je pojavil pred me noj in se mi prisrcno zahvalil za naj- večjo dobroto. ^ Izpcved ubijalca. Zaupal mi je, da ga je bil bankir — raoj sosed —- popolnom_ izropal in ko ni imel več denarja, ga je prisilil, da je podpisal potvorjene menice in pozneje mu je hotel izplačati denar le pod tem pogojem, če se mu uda njegova žena. Privolil je v krute pogoje, ker je bil v največji stiski glede preskrbe družine. Poslal jo ženo k banldrju, a ona ni šla. Nato je zahteval cd očeta bankir, da mu naj pošlje mesto' nepokorne žene 161etno hčerko. S to zadnjo zalitevo je prišel bankir na večer pred ubojem in je grozil, da bo predal celo zadevo s potvoi^enimi menlcami sodišču. To je obupanega očeta tolikanj razljutilo, da se je zagnal v neusmiljenega oderuha. Bankir je potegnil revolver in ga nameril proti napadalcu. Ta mu je orožje izvil, a se je izprožilo med ruvanjem in krogla je zadela — srnrtno oderuha. Po strelu preplašeni oče je napravil liitro red po sobi, porinil samokres v bankirjevo roko, da bi odvrnil sum na samomor in nato je pobegnil. To se je doigralo, ko sem se jaz oblačil. Vse drugo pa itak znaš.« »In kaj se je zgodilo za tem?cc »Meni se je usmilil nesrečni o.e in prav nič se nisem kesal, ker sem ga bil rešil.cc »Pa kaj se je slednjič zgodilo z ubijalcem?« Sluga je vstopil in napolnil z nova oba kozarca. Časnikar je molčal, dokler se strežaj ni odstranil in je pojasnil oberstu potihoma: »Moj sluga je — ubijalec!«