POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXIII. — ATKTL 1979 — ŠTEVILKA 4 Vsebina: Stran 2: 1. seja Poslovnega odbora Stran 3: Razpis štipendij in učnih mest Stran 4, 5: Setev koruze Stran 6: Kmetijska razstava v Parizu Stran 7: Kvalitetnejše — hitrejše in cenejše informacije Stran 8: Sestanki pospeševalcev, vez med stroko in proizvodnjo 4 strani: Priloga za kmetijstvo -''V'* Posvetilo kmetu (Ob 30-letnici KZ Šempeter) Zadružnih let je trideset za vami! Ves čas orali s pridnimi rokami globoke brazde v zemljo ste domačo, da je rodila kruh nam in pogačo. Pšenično seme vanjo ste sejali, marsikatero noč slabo prespali, pred svitom vstajali; živina v hlevu bila je priča delovnemu dnevu. Pogoji stabilizacije Najnovejše ocene zveznega izvršnega sveta o gospodarjenju na začetku leta ne pustijo ravnodušnega nikogar, ki mu je res kaj do gospodarske stabilizacije in izboljšanja standarda delovnih ljudi, še več, nekatere med njimi so domala vznemirljive, saj izhajajo iz podatkov, ki kažejo, da se »neugodne težnje v ekonomskih tokovih, ,ki so se pokazale lani, nadaljujejo tudi v prvih letošnjih mesecih« ali se še krepijo navzlic predvidevanjem v .resoluciji o uresničevanju ¡srednjeročnega načrta (1976— 1980), da bo zagotovljena skladna rast proizvodnje in porabe v stabilnih ekonomskih 'in družbenih razmerah. Nesdrazmerno visoka poraba, ki bi morala po začrtani ekonomski politiki naraščati počasneje kot družbeni proizvod, umetno spodbuja proizvodnjo, da presega načrtovane okvire, in sicer tisto proizvodnjo, za katero surovine pretežno uvažamo. Tako se veča plačilni primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino. Takšna nerealna poraba ohranja relativno nizko produktivnost dela isn neučin- kovito investiranje, kar sta vsekakor poglavitna vzroka omenjenih nesorazmerij in počasnega utrjevanja gospodarstva. Neučinkovitost .investicij večata še regionalno zapiranje in spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga, na kar nas je posebej opozoril predsednik republike v nedavnem pogovoru s predsednikom zveznega-'izvršnega sveta. Vse to pa po logiki ekonomskih zakonov pade na hrbte potrošnikov, ki so že dalj časa izpostavljeni neprijetnim »presenečenjem«, ki jim jih prirejajo z zviševanjem cen in življenjskih stroškov. Ocene in opozorila predsednika republike in zveznega izvršnega sveta povsod sprejemajo in — ponavljajo. Nekateri celo dramatizirajo položaj bolj, kot je ta, vsaj na nekaterih področjih, morda zares dramatičen. Ko poslušamo in beremo, kako izrekajo in ponavljajo neugodne splošne ocene, je videti, kot da se radi zatekamo k navidezni »revolucionarnosti« in odločnosti. Vse preveč mahamo s splošnimi številkami, ki nam jih sporočajo z naj višjih mest in ki so nesporne, malo pa se kritično in samo-(Nadaljevanje na 2. strani) A v srcih ste nosili bolečino in skrb za stare dni, za pokojnino. Milejše zvezde so vam zažarele, toplejše sape srca vam ogrele: priznana vrednost kmečkega je dela! Kako dežela bi brez vas živela? - O, mati zemlja, dobra si in kruta! Je z žulji vsaka kmečka dlan posuta in gruda vsaka z znojem prepojena, zato si ljubljena kot stvar nobena! Ko vzela vase boš rodove stare, sinovi s plugi pridejo v ozare. Slovenska zemlja vedno bo zorana, nikdar pozabljena, nikdar izdana! ms (po predlogu Filipa Udriha) Meta Rainer Eno najpomembnejših spomladanskih opravil je rez hmelja, ki v marsičem vpliva na količino in kakovost pridelka. Zato se temeljito pripravimo, da jo bomo izvedli v optimalnem času in strokovno pravilno. (Foto inž. Milan Veronek) I. SEJA POSLOVNEGA ODBORA IZVRŠILNEGA ORGANA DELAVSKEGA SVETA SOZD HMEZAD Izvršilni organ delavskega sveta SOZD HMEZAD — POSLOVNI ODBOR je imel svojo prvo sejo 19. marca 1979. Člane poslovnega odbora je imenoval delavski svet SOZD na 1. seji dne 7. 2. 1979 popredlogu članic SOZD. Vsaka članica — podpisnica samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ima v poslovnem odboru po enega člana, pristojnosti pa so opredeljene v 97. členu sporazuma. Za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti, lahko poslovni odbor imenuje stalne ali občasne komisije za posamezna področja dela. Poslovni odbor je obravnaval .zadeve s področja srednjeročnega planiranja, uveljavitve določil stališč sindikatov o višini zneskov za osebne prejemke iz materialnih stroškov, sklada skupne porabe in iz dohodka, plan izobraževanja za leto 1979, zadeve s področja družbenega standarda, izvršil konstituiranje in sprejel na znanje informacijo o pristojnostih poslovnega odbora. Za predsednika poslovnega odbora je bil izvoljen tovariš Vlado JAGER iz DO Sadjarstvo Mirosan, za njegovega namestnika pa je bila izvoljena tov. Marija KOROŠEC iz delovne skupnosti Skupnih služb Sprejeta je bila informacija o nalogah SOZD in članic na področju srednjeročnega planiranja. Ekonomsko-organizacijski oddelek je bil zadolžen, da v roku treh tednov pripravi strokovni posvet z delavci DO in TOZD, ki bodo zadolženi za pripravo izdelave srednjeročnega plana, o pristopu in postopku izdelave ter uskladitve rokovnika izvedbe posameznih nalog, DO in TOZD so dolžne v skladu s sprejetimi predpisi o pristopu k družbenemu planiranju sprejeti sklep.p pričetku del na pripravi srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981—1985. Strokovna služba pripravi predlog za določitev posameznih -grup strokovnjakov, ki bodo pripravile osnove sporazumevanja na nivoju SOZD. Pripravlja pa tudi že pismeno informacijo s področja družbenega planiranja. Pri izračunu višine osebnih prejemkov iz materialnih stroškov sklada skupne porabe in iz dohodka So upoštevana določila Sindikalne liste 1978 in kot osnova povprečni osebni dohodek v gospodarstvu v devetih mesecih 1978. leta. Povprečni osebni dohodek je v tem obdobju znašal 5.558,00 din neto. Na osnovi stališč republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije priporoča DO oz; TOZD, da sprejmemo sklepe, s katerimi določijo zneske za naslednje prejemke v skladu z veljavnimi pravilniki: 1. Dodatek za deljen delovni čas:za prekinitev, ki traja več kot eno uro .znaša največ 445 din neto in za prekinitev, ki je daljša od 2 ur, največ 890 din neto. 2. Stroški za enkratno prenočevanje so po predloženem računu največ do 305 dinj če delavec računa ne predloži, je priznana nočnina 120 din. 3. Cela dnevnica znaša 250 din, polovična dnevnica 166 din, znižana dnevnica pa 120 din, 4. Kilometrina za osebni avto znaša 2,75 din za prevoženi kilometer, za motorno kolo 1,05 in za pomed 0,80 din. 5. Stroške prevoza na_ delo povrnemo delavcu v tolikšnem, znesku, da delavec sam krije najmanj 55,00 din mesečno. Kjer ni javnih prevoznih sredstev, se povrne največ 0,92 din za prevoženi kilometer, če uporablja delavec za prevož na delo osebni avto. 6. Povračilo stroškov za ločeno življenje znaša 2.220 din. 7. Nagrade učencem poklicnih šol znašajo: v I. letniku 1.100 din v II, letniku 1.400 din v III. letniku 1.700 din 8. Regres za prehrano je v znesku, kot je bil planiran, ne pa več kot 444 din mesečno. TOZD določijo znesek regresa za delovni dan. 9. TOZD določijo veljavnost novih prejemkov kot to vsebujejo plani in ne pred 1. 3. t. 1. * * V skladu z določili samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah .so zneski za: 1. mentorski honorar 590 din mesečno; 2. sejnina za kmete-kooperante za delo v organih upravljanja 180 din, sejnina za sodelovanje na sejah samoupravnih organov SOZD izven delovnega časa za zaposlene delavce pa znaša "120 din; 3. Nagrade študentom na praksi znašajo: za srednje šole po letnikih: — za I. letnik 1.400 din — za II. letnik 1.700 din — za III. letnik 2.100 din za višje in visoke šole pa: — za I. letnik 2.200 din — za II. letnik 2.600 din — za III. letnik 3.000 din Gornji zneski veljajo za čas opravljanja obvezne prakee, študentom in dijakom pa lahko za neobvezno prakso.te zneske povišajo.do 30 % POGOJI STABILIZACIJE (Nadaljevanje s 1. strani) •kritično ukvarjamo s svojim konkretnim položajem in njegovim vplivom na splošen položaj in ekonomske parametre, na katerih temelji Od vsepovsod slišimo, da porabimo več kot ustvarimo in da je nesorazmerna raist porabe eden poglavitnih vzrokov ekonomske nestabilnosti, vendar so zelo redki primeri, da odstopijo od žaljenih investicij in da korigirajo visoke stopnje, po katerih črpajo iz gospodarstva sredstva za porabo. Podvajanje zmogljivosti se nadaljuje, čeprav miti obstoječe zmogljivosti niso povsod racionalno izkoriščene- (rafinerije za predelavo nafte,; tovarne sladkorja, tovarne jedilnega olja...). Specializacije in kooperacije v proizvodnji, kot zakonitosti sodobne proizvodnje, redko presežejo regionalne meje. Združevanje dela- in sredstev ostaja pretežno v regionalnih okvirih. O tem navajajo zelo prepričljive in politično poučne številke, ki kažejo, da se stopnja integriranosti gospodarstva in racionalnosti gospodarjenja ni zvišala niti po izidu zakona o združenem delu, čeprav je ta zakon ustvaril ugodnejše družbene možnosti za racionalno gospodarjenje. V poročilu s sej e zveznega izvršnega sveta, na kateri so obravnavali ekonomska gibanja- na začetku leta 1979, je bilo med drugim rečeno, da so »vzroki teženj v ekonomskih tokovih . v. tudi v premajhni odgovornosti v nekaterih okoljih, kjer ne razumejo, da mora biti boj za stabilizacijo ena temeljnih nalog vseh družbenih dejavnikov in subjektov«. Od političnih in samoupravnih subjektov, v združenem delu. in v družbenopolitičnih skupnostih upravičeno pričakujemo,. da bodo spodbujeni s številkami in ocenami o splošnem, stanju politično pretehtali- vsak svoj položaj, ravnanje in vloge v izboljševanju položaja. Samo tako, s političnim in. samokritičnim pristopom in preučevanjem je mogoče .zaustaviti neugodne težnje in utrditi gospodarstvo, ki ima sicer možnosti, da se upira konkurenci na (Svetovnem trgu in se. posodablja skladno z našimi potrebami in zahtevami trga, . Seveda pomeni kritični in samokritični pristop tudi ugotoviti politično odgovornost marsikoga za napake in negospodarno ravnanje:, : ki izničijo napore delovnih ljudi, da bi utrdili gospodarstvo in odnose v družbi. Brez tega bomo politiko ekonomske stabilizacije le težko izvajali. Pomladanska dela so tudi v sadovnjakih v polnem teku. Upamo, da nam bodo letos le obrodili, pravijo v Rogatcu SPOMINSKI DNEVI 2. IV. 1936 —V-Pragi in na Dunaju je bil (aprila) plenum CK KPJ.- 9. TV. 1920 — V začetku aprila je v Banjaluki začel izhajati napredni tednik za kmete »Narodni glas«: 11. IV. 1920 — V Ljubljani je bil kongres Delavske socia- listične stranke za Slovenijo, Navzočih je bi.lo 54 delegatov, ki so zastopali 12.000 članov. 12. IV. 1941 — Nemškerfašistične enote so zavzele Beograd. 15. IV. 1941 --- Kralj in. jugoslovanska vlada sta pobegnila iz Nikšiča v tujino! - 24. IV. 1921 —.V. .Sloveniji so bile občinske volitve, na; katerih je KPJ objavila kandiadtne liste v 40 občinah ter dobila 16 predsednikov in 320 odbornikov. 28. IV. 1947 — Sprejet je; bil prvi petletni plan gospodarskega razvoja Jugoslavije (1947—1951). Uresničevanje plana so močno oteževale ekonomska blokada vzhodnoevropskih socialističnih držav (1949) in zaporedne suše. ...... 4. Povišane so obračunske osnove pripravnikov in znašajo: za pripravnike s srednjo izobrazbo 1,85 -za pripravnike z višjo, izobrazbo 2,30 . za pripravnike z visoko izobrazbo 2,75 Sklep uporabljajte za obračun od 16. 3. 1979 dalje. * . Sprejet je bil program izobraževanja in plan sredstev za leto 1979 na osnovi potreb in zahtev DO v skupni višini 3,518.110 din, ki se deli na: 1. štipendije — 163 štipendistov 1,874.140 2. 0,10% Klub samoupravljalcev za družbenopolitično izobraževanje 351.811 3. Izobraževanje ob delu — izredni študij (82 delavcev) 672.000 — uvajanje pripravnikov (31) 91.450 — tečaji in seminarji iz varstva pri delu in preizkusi znanja (320) 78.000 — dopolnilno izobraževanje za dela in naloge na osnovi, programov DO za izvršilne delavce 150.000 za vodilne, vodstvene in strokovne delavce 265.000 seminarji iz civilne zaščite, narodne zaščite, ' tečaji prve pomoči ' 35.000 Iz sredstev za izobraževanje pravilonia ne financirate strošov strokovnih ekskurzij zaradi pomanjkanja sredstev in zaradi finančnih predpisov,'kidoločajo, da se ti stroški plačajo 'iz drugih stroškov DO. * Na osnovi potreb ih zahtev DO je bil sprejet sklep o objavi štipendij za šolsko leto 1979/80, po katerem razpisujemo skupaj 84 novih štipendij. Odobren je biT irazpis'učnih mest'v DO ža šol. leto 1978/79 in sicer skupaj za 86 učnih mest. Štipendije za otroke kooperantov na Soli za kmetovalce' v Šentjurju planirata in zagotovita iz sklada skupne porabe DO KK Šmarje in KZ Savinjska dolina. m Poslovnemu odboru je-bil predložen-v razpravo predlog za izplačilo regresa za letni dopust v naslednji.vsebini: V skladu s sprejetim sklepom o delitvi čistega dohodka za leto 1973 -oblikujejo TOZD v svojem skladu skupne porabe sredstva za regres letnega dopusta glede na dosežen dohodek v naslednji višini-po zaposlenem delavcu: (Nadaljevanje na 4-strani) SOZD HMEZAD ŽALEC razpisuje ■ za’šolsko leto 1979/80 naslednje štipendije in učna mesta za potrebe delovnih organizacij: I. ŠTIPENDIJE 1. BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ‘ — ogrohomski oddelek za DO Kmetijstvo Žalec ' — živilsko-tehnološki* ‘oddelek ‘ za'DO Celjska mesna industrija 2. EKONOMSKA FAKULTETA — finančna usmeritev za DO Notranja trgovina t- organizacijsko-planska usmeritev za DO Celjska mesna industrija 3. VISOKA EKONOMSKO-KOMERCIALNA SOLA na visoki stopnji: - a) za ekonomsko-komercialne vede za notranjo trgovino za DO Celjska mesna industrija b) za ekonomsko-organizacijske vede za poslovne finance - za DO Celjske mlekarne na' višji Stopnji: a) za notranjo trgovino za DO Notranja trgovina b) za poslovne finance za DS Interna banka 4. FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO smer računalništvo in informatika za DS Skupne službe— računalniški center 5. VIŠJA AGRONOMSKA SOLA :— oddelek za tehnologijo s: pospeševanjem kmetijstva za DO KZ Savinjska zadruga in DO KK-Šmarje pri‘Jelšah 6. EKONOMSKA SREDNJA SOLA za DO Celjska mesna industrija za DO Dotranja trgovina za DO KK Šmarje in ostale DO 7. UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA SOLA za DO Notranja trgovina 8. TEHNIŠKA KMETIJSKA SOLA za DO KZ Savinjska dolina ‘Za 150 Kmetijstvo Žalec ’ za DO KK Šmarje 9. TEHNIŠKA MESARSKA SOLA PETRINJE za DO Celjska mesna industrija 10. POKLICNA SADJARSKA ŠOLA SVEČINA za BO Sadjarstvo Mirosan II. POKLICNA MLEKARSKA SOLA za DO Celjske mlekarne in ■ za BOKnietijstvo Ilirska Bistrica 12. POKLICNA ADMINISTRATIVNA za DO Notranja trgovina Za otroke kooperantov organizacije ostali po končanem šolanju doma na kmetiji: 13. poklicna Sola za Kmetovalce za DO KZ Savinjska dolina zn DO KK Šmarje pri Jelšah za DO Kmetijstvo Ilirska Bistrica ŠOLA 2 štipendiji 2 štipendiji 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija štipendija štipendija 13 štipendiji štipendiji ■ štipendij štipendiji štipendij štipendiji štipendiji štipendij štipendiji ki bodo združenega déla, 34 štipendij POGOJI: 1. 'Pri izbiri kandidatov za štipendije imajo prednost prosilci z boljšimi učnimi uspehi, dijaki in študenti višjih letnikov ter -kandidati, ki živijo v slabših socialnih razmerah. 2. Kandidati morajo prijavi za štipendije na obrazcu DZS 1,65 priložiti: — fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, —potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju in Številu družinskih članov. 3. ROK Za'pošiljanje dokumentov je 25. JUNIJ' 1979, ža šolo i>6d štev. 13. pa 31. AVGUST 1979. 4. Po roku prispele prijave ali prijave z nepopolno dokumentacijo ne bomo obravnavali. Prijave in dokumente pošljite na naslov SOZD Hmezad, DS Skupne službe Žalec. II. UČNA MESTA 1. ZA DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA, CELJE — mesar — prodajalec ’ 4 učna mesta — mesar 1— proizvajalec 3 učna mesta mesar — klavnieUr (ozek profil) U ličnih mest — mesar — prodajalec (ozek profil) 4 učna mesta 2. ~ZA DO NOTRANJA TRGOVINA ŽALEC — prodajalec 4 učna mesta 3. ZA DO GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC — kuhar 8 učnih mest — natakar 8 učnih mest' 4. ZA DO KMETIJSKI KOMBINAT* ŠMARJE PRI JELŠAH ■— prodajalec 4 učna mesta — avtomehanik 4 učna mesta — kovinar 6 učnih mest 5. ZA DO STROJNA ŽALEC — avtoelekf rikar 1 ucho mesto — avtoklepar 1 učno‘mesto — avtomehanik 6 učnih mest — elektrikar 1 učno mesto — ključavničar — strojni 10 učiiiK mest — strugar 2 Učni mesti * 6. ZA DO KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC — prodajalec v kmetijski preskrbi 8 učnih mest, 7. ZA DO KMETIJSTVO, ILIRSKA BISTRICA -— prodajalec 1 učno mesto: — mehanik 1 učno mesto. — mesar 2 učni mesti ' Pogoj za kandidate za učna mesta je iišpešno končana osemletka,, zadovoljiv rezultat testiranja, fizična in psihična sposobnost. ROK za pošiljanje prošenj je 30. APRIL 1979. Prošnjo za učna mesta pod številko 1—7 pošljite na naslov: 1. HMEZAD DO CELJSKA MESNA INDUSTRIJA CELJE, Cesta v Trnovlje; 2. HMEZAD DO NOTRANJA TRGOVINA, ŽALEC, Celjska 7; 3. HMEZAD DO GOSTINSTVO-TURIZEM, ŽALEC, SOseška Ložnica 81; 4. DO KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE PRI JELŠAH; 5. HMEZAD DO STROJNA’ŽALEC, Ulica Ivanke Uranjekove 1; 6. HMEZAD DO KMETIJSKA ZADRUGA SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC, Ulica Žalskega tabora 1; 7. HMEZAD DO KMETIJSTVO ILIRSKA BISTRICA. Predlog cen je naslednji: 1. 2,500,00 din neto TOZD Sadjarstvo Mirosan, Vrtnarstvo, Kooperacija, Mešalnica krmil, Hmezad export-import, Strojna in Združena hladilnica; 2. 1.600,00 din neto TOZD Kmetijstvo Šmarje, Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Kmetijstvo Radlje, Gostinstvo; 3. v breme tekočih sredstev v znesku 1.600,00 din neto TOZD Kmetijstvo Žalec, Mesnine, Mlekarna^ No-tranj a' trgovina; 4. v povprečju din 1.900,00 din neto pa delovna skupnost Skupne službe in Interna banka. V regres za letni dopust se šteje tudi regresiranje letovanja v počitniških domovih. Regres za letni dopust ne smete izplačevati linearno vsem upravičencem v enakem znesku, ampak z upoštevanjem njihovih ekonomskih, socialnih, delovnih in zdravstvenih razmer. Konkretna merila za izplačilo si določa vsaka TOZD sama. Predlog za izplačilo regresa: Vsem upravičencem do regresa — ne glede na socialne in druge razmere se izplača 75 % od višine regresa (2.500,00 X 0,75 = 1.875,00); (1.900,00 X 0,75 = 1.425,00); 1.600,00 X 0,75 = 1.200,00). Iz preostalih 25% regresa oblikujejo sredstva za regresiranje oskrbnega dne v počitniških domovih Hmezada za delavce in njihove svojce, za subvencioniranje socialno šibkih, preostanek pa za dodatno razdelitev med upravičence z nižjimi osebnimi dohodki po naslednji tabeli: TOZD z regresom -— 75 % osnove _______________________ 1,875,00 1.425,00 1.200,00 —: do 3.50,000 din prejmejo še — od 3.500,00 do 5.000,00 din 500,00 475,00 400,00 prejmejo še 400,00 ■ 375,00 300,00 — od 5.000,00 do 6.500,00 din prejmejo še 300,00 275,00 200,00 —1 nad 6,500,00 din — nič — — Učenci v gospodarstvu prejmejo regres v višini 75 % osnove. Pri izračunu OD upoštevajte izplačan povprečni mesečni neto OD za redno delo z dodatkom za stalnost in minulo delo v letu 1978. Ostanek sredstev za regrese, ki jih ne razdelite po navedeni lestvici, uporabite TOZD za regresiranje socialnih primerov, prizadevnih delavcev, za zdraviliško zdravljenje itd. O teh sredstvih odločajo, osnovne organizacije sindikata. Poslovni odbor je sprejel sklep, da navedeni predlog sprejemete kot priporočilo, konkretna merila za izplačilo regresa za letni dopust pa si določite v vsaki TOZD sami. * Predlog cen za dnevni penzion v počitniških domovih Hmezada je bil izračunan na osnovi lanskoletnega obračuna, izdelanega plana stroškov za leto 1979 z upoštevanjem'izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet. Pred Glavna Za delavce DO in njihove svojce sezono sezona m po njej din din 1. za delavce, kooperante, upokojence DO in njihove ožje družinske člane (zakonce, otroci in starši, če jih vzdržuje in nimajo svojih dohodkov) 100,00 140,00 2. za ožje družinske člane, če imajo svoje dohodke 140,00 165,00 3. za otroke od 3—7 let 100,00 120,00 4. za otroke do 3 let brez ležišča — — Polna kalkulacijska cena za pokrivanje vseh stroškov letovanja je 180,00 din. Razliko od predlagane cene do polne kalkulacijske cene bi naj krila vsaka DO oz. TOZD za svoje delavce in njihove družinske člane. Turistična taksa v navedenih cenah ni zajeta Odbor je sklenil, da določi polno ceno dnevnega penziona v višini 180,00 din, višino in način regresiranja pa naj določi vsaka DO oz. TOZD sama. Eventualne razlike — plus ali minus — poračuna s tistimi TOZD, katerih delavci bodo letovali v počitniških domovih Hmezada. Pristojna služba izdela in objavi podrobnejša navodila za režim in izvajanje letovanja. * Na objavljen razpis v mesecu oktobru 1978. leta za vlaganje prošenj za odobritev stanovanjskega posojila delavcem za individualno stanovanjsko gradnjo sta prispeli 102 prošnji v skupnem znesku 7,17 milijonov din. V letošnjem letu sta bila v ta namen oročena Ljubljanski banki 2 milijona din in bo na podlagi teh oročenih sredstev v letošnjem letu na razpolago 4 milijone dinarjev za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje. Odbor je pooblastil komisijo za družbeni standard, da pripravi predlog konkretne delitve sredstev za stanovanjska posojila delavcem za individualno stanovanjsko gradnjo, ker se dodelitev nanaša še na sprejeti plan skupnega sklada skupne porabe V- stanovanjski del za leto 1978. X Sklenjeno je bilo, da sodelujemo na natečaju Samoupravne stanovanjske-skupnosti občine Žalec za pridobitev, kredita iž obvezno združenih sredstev pri tej skupnosti za nakup družbenih- stanovanj v Žalcu in Šempetru. Strokovna služba Skupnih služb in Interna banka pripravita v sodelovanju z zainteresiranimi TOZD predlog delitve stanovanj v okviru razpoložljivih sredstev posamezne TOZD. J. Ojdanič SETEV KOREZE Z današnjo, obstoječo mehanizacijo, s katero kooperanti že razpolagajo, je mogoče pridelovanje koruze popolnoma mehanizirati, s tem pa je povečana produktivnost in ekonomika pridelovanja koruze. Delovni proces — tehnologija pridelovanja koruze je skupek posameznih delovnih opravil, ki jih moramo vestno opraviti, če želimo zagotoviti uspeh pridelovanja. Začetek pridelovanja je odločitev, kaj bomo pridelovali ali zrnje ali silažo in izbira ustreznega semena. Seme koruze, ki ga uporabljamo v intenzivni proizvodnji, je hibridno seme. Takšno seme nam daje dobre rezultate le eno leto (F 1 generacija), nato pa prične svoje ugodne lastnosti izgubljati, zato hibridno seme nabavljamo vsako leto znova od priznanih pridelovalcev hibridnega semena. Pri izbiri semena upoštevamo več dejavnikov: — namen pridelovanja (zrnje ali silaža) — rajon pridelovanja — kvaliteto pridelka (trdinke, zobanke) — odpornost na bolezni. Slovenija je po klimatskih pogojih razdeljena na več rajonov. Vsak rajon pa predstav- lja več ali manj zaključeno geografsko območje, s približno podobnimi klimatskimi pogoji. Posamezne koruzne sorte pa so po dolžini rasti tudi razdeljene v zrelostne razrede, ki jih označujemo s 100 kot najzgodnejši razred, nato 200, 300, 400, 500, višji razredi pa za Slovenijo že ne prihajajo več o obzir. S tem, ko imamo na razpolago sorte različnih zrelostnih razredov, nam je omogočena izbira najprimernejše sorte za določen rajon, Obdobje brez slane v nekem rajonu je obdobje rasti koruze. Cim daljše je to obdobje — od zadnje spomladanske slane, pa do prve jesenske slane, tem poznejši razred lahko izberemo za setev. Kmetijski inštitut Slovenije redno preizkuša domače, pa tudi nekatere tuje hibride, na podlagi teh preizkusov pa potem objavlja izbor sort, ki so primerne za posamezne rajone in po namenu pridelovanja. Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šmarje, Šentjur, Velenje in Žalec spadajo v dvoje različnih rajonov, območja do 400 m nadmorske višine in območja nad 400 m nadmorske višine. Priporočene sorte nad 400 m nadmorske višine: Razred 100: Zrnje BC 183, BC 191, LG 7, LG 11. Silaža: BC 183, BC 191. Razred 200: Silaža: BC 290, BC 28-11, Austria 290. Priporočene sorte do 400 m nadmorske višine: Razred 200: Zrnje: BC 28-11, BC 290, LJ 280, LJ 275, OSTK 290. Silaža: Austria 290, BC 290, BC 28-11. Razred: 300: Zrnje: ZPSK 37 t, OSSK 305. Silaža: ZP 370. Razred 400: Silaža: BC 418, BC 420. Razred 500: Šiiaža: ZPSK 46 A -S samo za lažja tla, toplejše lege in zgodnjo setev. Izbor sort je zelo velik, od priporočenih sort pa izbiramo po zrelostnem razredu in po namenu pridelovanja. OSNOVNA OBDELAVA -PRIPRAVA ZEMLJE Na težjih in srednje težkih tleh je najprimernejše pozno jesensko ali zimsko oranje — praha. Zaradi mraza težka tla lepo razpadejo v gornjem sloju v mrvino, prav tako pa ni nevarnosti puhlih brazd (zlasti, če zaorjemo ko-ruznico, podorine ali večjo količino hlevskega gnoja), ker se je lahko zemlja preko zime dovolj sesedla. Lahko računamo, da nam je zmrzal, ki je zdrobila brazde, prihranila vsaj trikratno brananje s krožno brano. Na težkih in srednje težkih tleh je spomladi silno težko pripraviti zemljo za setev tako, da imamo dovolj setvene mrvine — fino zdrobljene zemlje v setvenem sloju. če nameravamo orati spomladi, potem moramo orati čim prej, posebej še, če imamo na njivi koruznico ali podorino, ali pa gnojimo s hlevskim gnojem. Od zaoravanja pa do setve naj bo vsaj 3—4 tedne razmaka, da se lahko zemlja dobro sesede. Nadaljnja obdelava je izravnava površine s krožno brano — 1 obhod, toliko, da lahko trosimo mineralna gnojila za osnovno gnojenje. OSNOVNO GNOJENJE izvedemo v enem ali dveh obrokih. Predvsem gledamo na to, da damo po možnosti-ves potreben fosfor in kalij, dušika pa damo približno 1/3 od skupnega dušika. Gnojila lahko zaorjemo, večinoma pa jih globoko zabranamo s krožno brano. Primeri gnojenja: I. način: 600—800 kg NPK 8-16-22 zaorjemo ali zabranamo 250 kg KAN 27 do gnojimo pri višini 30 cm 150—200 kg KAN 27 dognojimo pri višini 50—60 cm. II. način: 800 kg NPK 11-11-16 ali 12-12-12 zaorjemo ali zabranamo 300 kg NPK 17-8-9 dognojimo pri višini 30 cm 150 kg KAN 27 dognojimo pri višini 50—60 cm. Navedene količine so za površino 1 ha. Seveda imamo na razpolago še vrsto drugih NPK in s tem večjo možnost kombinacij. Osnovni obrok NPK (600—800 kg) lahko delimo na dva dela, manjši del do 200 kg lahko trosimo ob setvi v bližino posejane koruze. To gnojenje pride do izraza zlasti takrat, ko nastopi zgodnja suša in ima koruza še slaboten koreninski sistem. Če ima gnojilo v bližini, je manj ovirana v razvoju. Ta obrok ob setvi — 200 kg lahko zamenjamo z volatoniziranim NPK 13-10-12 + 1, da zaščitimo mlade rastline pred zemeljskimi škodljivci. Po osnovnem gnojenju je treba gnojila dobro premešati z zemljo, to lahko storimo s krožno brano na težjih tleh, na lažjih pa s predset-venikom. Predvsem pa je potreben predsetve-nik ali pa klinasta brana za pripravo setvene mrvine. To je tisti sloj zemlje, v katerega posadimo seme, zato obdelujemo sloj v • globini 10—12 cm. Po končani pripravi setvene mrvine je njiva pripravljena za setev. SETEV KORUZE se pri nas prične v zadnji dekadi aprila, sejemo pa do sredine maja. Koruza zahteva dovolj ogreto zemljo (na 10° C), to pa je takrat, ko ozeleni bukev. Za setev se moramo dobro pripraviti, da bo uspela brez nepotrebnih zastojev. Koruzo sejemo 5—6 cm globoko na težjih, 7—8 cm globoko pa na lažjih tleh. Zgodnejše razrede sejemo gosteje, poznejše pa redkeje. Prav tako se loči gostota rastlin po namenu pridelovanja — redkeje za zrnje, gosteje (10—15'%) za silažo. Sejemo v vrste z medvrstno razdaljo 70 cm, gostota rastlin v vrsti pa je različna: Razred 100: 8 rastlin/m2 za' zrnje 9 rastlin/m2 za silažo. Razred 200: 7 rastlin/m2 za zrnje 8 rastlin/m2 za silažo. Razred 300: 6—7 rastlin/m2 za zrnje 7—8 rastlin/m2 za silažo. Razred 400: 5—6 rastlin/m2 za zrnje 7 rastlin/m2 za silažo. Medvrstna razdalja 70 cm je standardna za večino strojev, ki jih uporabljamo (zlasti kombajni) .zato se je moramo držati. Pri medvrstni razdalji 70 cm pa so rastline v vrsti takole oddaljene pri različnem sklopu: 9 rastlin/m2 70 cm X 16 cm 8 rastlin/m2 70 cm X 18 cm 7 rastlin/m2 70 cm X 20 cm 6 rastlin/m2 70 cm X 24 cm. Te okvirne razdalje moramo imeti pred očmi, ko pripravljamo sejalnico za setev. Priprava na setev obsega: a) nabava ustrezne sorte (zrelostni razred, zrnje, silaža) b) priprava sejalnice za setev. O izbiri semena je bil že poprej govor, zato bi se zadržali ob pripravi sejalnice. Sejalnice za koruzo, ki so na razpolago za manjše površine, so v glavnem 3 tipi: — traktorski sadilnik 2 ali 4 redni PANONIJA — sejalica za kukuruz 2 ali 4 redni IMT 639 J 11^; traktorska sej alica za kukuruz 2 ali 4 redna OLT SKPR 2, 4. PANONIJA sejalnica je najenostavnejša od vseh. Ima samo 2 različna krožnika za različno gostoto setve, prestav za nadaljnjo regulacijo pa nima. Dovoljena je hitrost do 5 km na uro, bolje pa je, da sejemo za kakšen km počasneje. IMT 639 je 2—4 pa tudi več redna sejalnica, ki ima na izbiro 5 setvenih cilindrov z različno velikimi luknjami za različno debelino zrnja. Tu moramo najprej poiskati cilinder, ki ima najprimernejšo velikost lukenj za seme, ki ga imamo. Gostoto rastlin v vrsti nastavimo preko menjalnika, ki nam omogoča teoretično razdaljo med rastlinami v vrsti od 13 cm pa do 55 cm v 18 različicah. Dovoljena hitrost sejalnice po tovarniških podatkih je 8—9 km na uro. To pa na žalost velja samo za optimalne pogoje in kali-brirano seme. Zadovoljivo kvaliteto setve doseže ta sejalnica pri nekalibriranem semenu pri hitrosti od 4,5 do 5 km/uro, (4,6km/uro), pri večjih hitrostih pa je setev že preveč neenakomerna. OLT SKPR — 2 ali 4 redna sejalnica je izboljšani tip stare sejalnice, ki ima sedaj namesto kovinskih krožnikov, plastične krožnike za izmet semena. Za različno zrnje je na izbiro 15 različnih krožnikov (sjetvene ploče). Za gostoto setve imamo preko zobnikov možnost za 12 položajev od 18 cm do 50 cm razdalje med rastlinami v vrsti. Dovoljena hitrost sejalnice po tovarniških podatkih je do 8 km/uro, zadovoljivo kvaliteto setve pa tudi ta sejalnica doseže pri 4,5—5 km/uro (4,7 km/uro). Po izbiri ustreznega setvenega cilindra oziroma krožnika, preizkusimo sejalnico najprej na dvorišču in s pomočjo prestav nastavimo gostoto rastlin v vrsti. Na dvorišču tudi preizkusimo in nastavimo 'deponatorje za mineralna gnojila na izmet’med 150—200 kg/ha. I Tik pred setvijo pa ha njivi še napravimo preizkus globine setve in nastavimo tlačna kolesa na ustrezno globino-setve. Med setvijo kontroliramo izmet semena in izmet mineralnih gnojil. Ob setvi je možna zaščita posevka pred zemeljskimi škodljivci (strune, ogrci...). Te škodljivce zatiramo z: ■■ — 200 kg/ha NPK 13-10-12+1 % volatona ob setvi ali — Furadan G-5 ali Volaton G-5 do 25 kg/ha s posebnimi deponatorji. Če uporabimo Furadan G-10 ali Volaton G-10 pa je količina ^sredstva 15 kg/ha. • «Te pripravke trosimo v vrste s posebnimi deponatorji, ki so na novejših sejalnicah že vgrajeni. Med gnojila ali seme pa teh pripravkov ne sinemo mešati. Uporabljamo jih predvsem takrat, ko sejemo koruzo v preorano celino, ali pa če smo preteklo leto opazili prisotnost zemeljskih škodljivcev. ZATIRANJE PLEVELOV ■ Najceneje jih zatremo, če škropimo s herbicidi takoj po setvi (v 3 dneh). V ta namen uporabljamo triazinske pripravke, ki so še Sorazmerno poceni in tudi dovolj učinkoviti pri manjši zaplevljenosti. Gesaprim 50, Atrapin 50, Radazin 50, Radazin T-50 uporabljamo v količinah od 3 do 5 kg/ha, običajno zadostuje 4 kg/ha enega izmed naštetih pripravkov v 400—5001 vode. Pirnico zatiramo z istimi pripomočki v povečanih dozah od 6-do 10 kg/ha. Seveda moramo naslednje, leto sejati zopet koruzo na tako škropljeno površino. V času takoj po setvi je na razpolago še vrsta pripravkov, ki jih uporabimo na sušnejših tleh. . Ti pripravki so Gesaprim 1802; 2 do 2,5 kg/ha ali Amepin ali Agelon 1798 WP ali Apropin; 2 do 3 kg/ha. Novejši pripravki za zatiranje prosnatih trav in nekaterih enoletnih šir.okolistnih plevelov pa so: - LasSo 4 kg + 2 kg Gesaprim 50 na ha ali Lasso/Atrapin tekoči 5—5,51 na ha ali Dual 2—4 kg na ha ali Primextra 5—7 1 na ha. Vsi ti pripravki se uporabljajo takoj po setvi koruze. Točno količino pripravka pa določamo po tipu tal, za lažja tla damo manj, za težja pa več sredstev, seveda v mejah priporočenih, od proizvajalca. Med rastjo koruze pa zitiramo plevele predvsem z mešanico 4 kg Atrapin 50 (Gesaprim 50) + 21 Deherban A v 400 do 5001 vode. Tu moramo paziti, da uporabimo samo Deherban A ne pa katerega izmed drugih Deherbanov. Škropimo, ko je koruza visoka 15—20 cm, oziroma ko že ima 3—5 pravih listov. Pred škropljenjem preizkusimo škropilnico na dvorišču s čisto vodo. Preizkus obsega: — tesnenje dovodov za škropivo in ventile — preverimo izmet šob — nastavimo delovni pritisk ~ — izmerimo izmet škropilnice — izračunamo delovno hitrost (4—6 km/uro) izračunamo koncentracijo škropiva za 1 sod. Delovni pritisk za škropljenje s herbicidi je nizek (med 1,5-—5atm), zato da ne prihaja do zanašanja škropilne megle na sosednje kulture. Obvezno moramo pri škropljenju upoštevati navodila za varno delo s pesticidi, ki so priložena v zavitkih škropiv, da ne pride do zastrupitve ljudi, živali' ali vode. DOGNOJEVANJE KORUZE Koruzo dognojujemo z „dušikom v enem ali dveh obrokih, odvisno od vrste gnojila. KAN 27; 250 kg/ha ali NPK 17-8-9; 300 kg/ha trosimo prvič, ko je koruza visoka ca. 30 cm. Drugič dognojujemo z KAN 27; 150—200 kg/ha ali NPK 17-8-9; 200—250 kg/ha ko je koruza visoka 50—60 cm. Dognojimo pa lahko tudi v 1 obroku, če u-porabimo UREO 46. Ko je koruza visoka 40—50 cm dognojimo z 250—300 kg/ha Uree, kar zadostuje do konca vegetacije. Z dognojevanjem pa je glavna oskrba koruznega posevka končana. Janez Luževič dipl, inq. aqr. ŽVZ —- Celje HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA objavlja prodajo sitotisk opreme. Licitacija bo dne 5. 4. 1979 ob 8. uri. Ogled je možen vsak dan od 6.30 do 14. ure v prostorih TOZD Maloprodaja. Hmeljevke v pomladanskem soncu V dneh od 4. do 11. marca je bila v Parizu mednarodna kmetijska razstava. Razstava je bila razdeljena na 2 dela: na enem so razstavljali proizvajalci kmetijskih strojev in pripomočkov (SIMA.) in na drugem so razstavljali izdelovalci opreme za farmsko vzrejo z rejci živali (SLAP). Zaradi izredne razsežnosti sejma mi ni bilo mogoče si ogledati vsega razstavnega prostora do potankosti, temveč si je vsak ogledal tisto, kar ga je zanimalo. Zato sem si predvsem ogledal del razstave, ki je prikazovala vse o vzreji piščancev — po-hancev. Tu so predvsem razstavljali živali iz številnih selekcijskih centrov — hiš Evrope. Na velikem prostoru je bilo vse polno kletk, v katerih so bili razstavljeni petelini in kokoši številnih pasem. Živali so bile različnih starosti od enodnevnih do odraščenih. Poleg piščancev pohancev je bilo razstavljenih veliko število nesnic za konzumna jajca skupaj s petelini, purani, pegatkami, racami, gosmi in z okrasno perutnino. Združenje »Serupa« (Societe d'etndes et de realistetions d'unites de produetion animale) je predstavilo v svojem paviljonu načrte za gradnjo montažnih hlevov za različne vrste živali. Združenje združuje 15 letne izkušnje rejcev kmetijcev in ostalih strokovnih služb s področja zootehnike, konstrukcije in tehnologije reje. Plod njihovega teamskega dela so številna vzrejališča za pohance širom Francije pa tudi onstran meja. V njihovih hlevih so optimalno povezani tehnični, klimatski, zootehnični in ekonomski činitelji. Poleg pitališč brojlerjev projektirajo tudi hleve za vzrejo matičnih jat perutnine, hleve za kokošni nesnice, hleve za goveda mlečnega in mesnega tipa, svinjske hleve, v zadnjem času pa posvečajo precej pozornosti projektom ovčjerejskih in kunčjih farm. Združenje SERUPA deluje predvsem kot svetovalna služba (skiciranje načrtov, sodelovanje strokovnjakov raznih področij, usklajevanje zootehničnih činiteljev v načrtu, strokovna pomoč pri usklajevanju proizvodnje, strokovna pomoč pri prodaji proizvodov). Firma UFS (UNION FRANCO SVISSE) je predstavila ne kot novost, temveč kot najbolj pogost način ogrevanja perutnine na področju Francije infra grelec različnih dimenzij. Firma LLASERA je predstavila električni grelec za ogrevanje piščancev v prvih tednih reje. »Električna živinorejka« kot jo francozi imenujejo je dobitnica srebrne medalje francoskega ministrstva za kmetijstvo za leto 1974. Na sejmu so bili predstavljeni trije grelci: a) grelec za ogrevanje 1.000 piščancev (3.000 W), b) grelec za ogrevanje 1.000 piščancev (2.100 W z elektronsko regulacijo), c) grelec za ogrevanje 300 piščancev (1.500 W). Toplota se termostatsko regulira od 15° — 45° C. Teža grelca je 8 kg, premer grelca 130 cm. Višina grelca 35 cm. Grelec priključijo na električno omrežje napetosti 220 V ali 380 V (eno ali trifazni tok). Firma COPLIT je predstavila zanimivo rešitev oskrbe rejcev s steljo. Podjetje se ukvarja z zbiranjem prvovrstnega oblanja belega lesa, katerega osušijo, stisnejo v bale, bale pa prodajo zaščitene pred vlago ali okužbo v polivinilasti embalaži. Cena za 1 iono tako pripravljenega oblanja je 300 FF (1 francoski frank je okrog 3,5 din). Posebno steljo pripravljeno na isti način prodajajo tudi za rejo kuncev in prašičev. a Firma KARCHER je predstavila obiskovalcem razstave svoje stroje za pranje in razkuževanje prostorov in opreme. Stroji segrevajo vodo za pranje do 55° C. Kapaciteta stroja je pretok razprščene vode 9001/h. Stroje poganjajo trifazni elektromotorji 380 V. Rezervoar za razkužilo je 2 X 201. Velikost stroja 1300 X 700 X 720 mm. Cena 6.800 FF. Podatki veljajo za stroje HD 1000 SC, ki jih priporočajo za pranje in desinfekcijo v perutninarskih hlevih. Prezračevanju perutninarskih objektov je bilo namenjenega precej prostora na razstavi. Firma INELVA je predstavila vse svoje izdelke — ventilatorje različnih velikosti in kapacitet. Zanimivi so bili ventilatorji,' ki jih montirajo vzdolž strehe perutninarskega hleva. Vgrajeni so skupaj z okvirjem in zgornjim pokrovom na plastično imitacijo salonitke tako, da je montaža ventilatorja dokaj enostavna. V streho je vgrajen kot salonitna strešnica. To so ventilatorji od 8500 m3/h. Ventilatorji, ki jih vgrajujejo v steno, pa so kapacitete od 1500 m3/h pa do 14000 m3/h. Cena omenjenim ventilatorjem je med 800 in 2800 FF. Poleg INELVA je predstavil ventilatorje tudi ČEREM (Centre d'etudes et de realisations d'equipment et de material). Različna razporeditev ventilatorjev in prezračevalnih odprtin ter vpliv teh dejavnikov na samo ventilacijo so bili prikazani ria diapozitivih in filmih, ki so jih predvajali v omenjenem paviljonu. Demonstrirali so tudi ogrevanje z infra grelcem in utemeljevali ekonomičnost takega Ogrevanja, izredno male izgube toplote. Ogrevajo le živali, ki toploto potrebujejo. Krmilna naprava in silosi. za krmo so bili razstavljeni v sklopu reje perutnine v kletkah, vendar le za rejo nesnic konzumnih jajc. Masovna proizvodnja brojlerjev v Franciji sloni na talnem sistemu reje. Francoski kupec lahko izbere med več vrstami piščanca-pohanca, glede na to, s kakšno krmo je biLpiščanec hranjen in kako so ga vzrejali. Piščance v trgovini ločijo po oznakah. Piščanci brez posebnih oznak so piščanci iz intenzivne vzreje. Tehnologija vzreje in tehnologija krme sta zelo podobni naši. Takih piščancev je na tržišču ca. 92%. Cena 1 kg mesa je 9 FF. Piščanci z rdečo etiketo in napisom na njej »LABEL ROUGE« so piščanci, ki so stari najmanj tri mesece, v krmi pa niso dobivali ribje in sojine moke, ne antibiotikov. Cena mesa: 20 FF/kg. Piščanci z dodatno oznako »POU-LET FERMIER« so bili od 28. dneva starosti dalje vzrejeni na travi, v popolnoma prirodnem okolju. Cena mesa: 23 FF/kg. Piščanci z oznako »QOQUELETS« so petelini stari 35 dni. So specialiteta kot izredno fino in mehko, meso. Na razstavnem prostoru smo si ogledali tudi stroj za nakladanje žive perutnine »M. CLAUDE POUSSIER« — traktorski transporter za živo perutnino. Cena stroja 50.000 FF, hitrost nakladanja 3.500 do 5.000 piščancev na uro s 6*ljudmi ali 800 do 1.200 puranov z istim številom ljudi. Stroj je možno poljubno podaljšati s horizontalnimi deli stroja, ki so dolgi po 7 m in težki po 120 kg. Ti členi lahko tvorijo med seboj kot do 180°. Zbirka prospektov z mednarodne razstave perutnine Pariš '79 je na razpolago pri vet. Puharju, TOZD Meso, Zalog. Zelo veliko pozornosti na razstavi je bilo namenjeno tehnologiji vzreje kuncev, sistemom kletk za vzrejo kuncev in strojem za klanje in obdelavo kuncev. Tudi vzreji polžev so na razstavi posvetili precej pozornosti. Posamezni proizvajalci opreme so propagirali že izdelane mini farme za vrtne polže. Vzrejno mizo za polže lahko postavite v vsak vrt otrokom za zabavo, upokojencem pa za prijetno zaposlitev. Prikazali so tudi tehnologijo vzreje potočnih rakov. Bežno smo si ogledali tudi razstavo govedi, ovac, prašičev in konj. Slikovni material z neperutninarskega dela razstave, kolikor smo ga lahko dobili, je prav tako na razpolago vsakomur, ki ga to področje zanima. Dr. V. A. Upamo, da nam bo vreme vsaj toliko naklonjeno kot lani in da ga bomo z velikimi pridelki polno izkoristili. (Foto inž. M. Veronek) LICITACIJA Hmezad Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah proda po sklepu SD rabljena OS: j Traktor ZETOR 35 KM 2 kom Elektromotor 1 kom Prešo za seno (neizpravna) 1 kom . Ogrodje-mulčerja 1 kom ! Licitacija OS bo v soboto 14. 4. 1979 ob 8. uri v Jelšingradu. Ogled možen 1 uro pred licitacijo, , Komisija za prodajo OS Tečaj iz vzdrževanja strojev, agrotehnike in varstva pri delu za traktoriste, ki je bil od 18. januarja do 14. februarja 1979 v Šempetru, je uspešno_ zaključilo 29 traktoristov iz DO Kmetijstvo Žalec, Kooperacija Žalec in Sadjarstvo Mirosan Prodam vinograd z zidanico in sadovnjakom v skupni površini 23 arov v Imenski gorci, Vojko Holobar Hmezad Žalec Zakaj v Sloveniji ne dosegamo boljših pridelkov koruze? Z ozirom na to, da je v zadnjem času poskočila cena koruzi za nekajkrat (z ozirom na lansko leto) in na to, da smo več ali manj. živinorejsko področje, se bo treba s to osnovno krmo oskrbeti z lastnih površin. To nam narekuje tudi to, da je oskrba koruze z drugih področij precej stihijska in je pridelana koruza doma vedno najcenejša in najsigur-nejša. Vemo tudi, da pri nas pridelki koruze v povprečju rastejo, prav tako pa tudi počasi rastejo površine pod koruzo bodisi za zrnje ali za silažo. če pogledamo sosednje alpske dežeie, Osoit sta Avstrija in Švica, lahko ugotovimo, da imajo kljub slabim klimatskim pogojem dvakrat večje pridelke. Zakaj to dosegajo? V Jugoslaviji imamo zelo kvalitetne hibride, za katere se zanima ves svet. Iimamo tudi sorte, ki so posebno prilagojene naši klimi, našim temperaturam in našim količinam in razporedu padavin. Prav tako razpolagamo z zadostnimi količinami mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev itd. Mehanizacije imamo tudi dovolj, verjetno pa ne najboljšo, mislim tako, s katero bi lahko dosegali najvišje pridelke. Mislim, da je glavni vzrok, da capljamo pri pridelkih, v tem, da se. prepočasi odločujemo za nove sorte, uporabe, večje količine mineralnih gnojil in premalo smo dosegli pri prip^avj zemlja in uporabe, herbicidov. Vsi vemo, da enotnega recepta za velike pridelke ni, vseeno pa bi morali najti za vsako področje nek okvirni model in to takega,, ki bi najbolj, ustrezal večini pogojev (tipu tal, založenosti zemlje s hranili itd.). Ko se odločamo-za setev koruze, nam mora biti jasno, da s kvalitetnim semenom (vsako leto novo hibridno seme) lahko, dosežemo za četrtino boljši pridelek, prav. tako nam lahko večje količine uporabe mineralnih gnojil dajo. zopet za četrtino večji pridelek in še so faktorji, ki lahko povečajo pridelke. Pri pridelovanju .koruze za dosego večjih pridelkov se ne izplača iti postopoma, to je da eno leto sejemo'kvalitetno seme, drugo leto povečamo dozo . gnojil, temveč se moramo za dosego večjih pridelkov odločiti kompleks-no in uporabiti vse tehnološke novitete;' Vedeti moramo, da vse to stane dosti več denarja kot stari način pridelovanja koruze. Pri večjih pridelkih se ti stroški razporedijo na večje količine in enoto. V našem primeru bo kg pridelanega zrnja znatno cenejši kot pri ekstenzivnem pridelovanju koruze. Naši strokovnjaki nam za posamezne rajone , priporočajo ustrezne sorte za pridelovanje zrna, pa spet druge sorte za pridelovanje silažne koruze. Mislim, da morajo ti nasveti biti tesno povezani z oskrbovalci semen; in da bomo željene sorte lahko dobili v naših kmetijskih preskrbah in v zadostni količini. Kar se gnojil tiče, tudi ni večjih problemov, če so se posamezne kmetijske organizacije pravočasno oskrbele z njimi. Strokovnjaki nam nudijo celo paleto nitrofoskalov od 12:12:12, 13:10:12, 9:18:8, od dušičnih gnojil za dognojevanje pa priporočajo ali KAN dvakrat aili pa urejo enlkrat., Mislim, da moramo biiti pri .uporabi gnojil korajžni. Če hočemo dobiti velike pridelke, moramo uporabiti najmanj 800 kg NPK in 200—300 kg KAN ali 150—200 kg Ureje. NPK mečemo spomladi na brazdo in vse skupaj zbrana-mo, dušična gnojila pa dajemo 2-krat in -to v času ko je višina koruze 30 in 50 cm (pri uporabi Ureje pa, ko doseže koruza višino 30 cm). Priprava zemlje jfe zelo važen faktor; Pri sosedih (Avstrija in Madžarska) je predset-vena priprava zemlje zelo skrbna. Njive, ki so pripravljene za setev koruze, so skrbno pripravljene kot pri nas v vrtovih. Tudi samo strojno setev dobro izvedejo s primernimi stroji. Ko gledaš njihove njive,s koruzo, lahko opaziš, da so pri njih večji kompleksi kot pri nas v Sloveniji. Njih namreč he omejuje zemljiški maksimum v privatnem sektorju. Pri setvi koruze nam strokovnjaki ne odsvetujejo kolobarjenja več let na isti njivi, le pri silažni' koruzi je potrebno paziti, da se s spravilom koruze preveč ne pokvari struktura zemlje, ker spravilo teče ob vsakem vremenu. Uporaba herbicidov nam pri sedanji opremljenosti kmetijstva ne sme predstavljati večji problem. I Spravilo koruze za silažo je tehnološko tipizirano, saj si spravila ne moremo predstavljati brez silimega kombajna, j Spravilo koruze za zrnje je bolj -heterogeno, saj je odvisno od lege zemljišč, velikosti zemljišč, velikokrat pa je odvisno tudi od razpoložljive delovne sile. V nižinskem predelu je na razpolago že dosti Zmajevih kombajnov za spravilo, na tržišču pa. se pojavljajo tudi novi proizvajalci z visokimi' cenami. Tudi tu bo potrebno nadaljevati s skupnostmi za pridelovanje koruze. Pred nami je velika naloga, v čimkrajšem času pridelati čimveč koruze. V Sloveniji naj; bi podvojili, pridelek koruze v nekaj letih. Da bi pa lahko to dosegli, se moramo vsi strokovnjaki maksimalno potruditi, poleg tega pa poskrbeti, da pride ta strokovnost po najkrajši poti tudi do-pridelovalcev samih. Prav tako smo odgovorni vsi za to, da bo na razpolago pravočasno ves reprodukcijski material in potrebna mehanizacija. Do cilja je še nekaj ovir> mislim pa, da jih lahko prej premagamo,-- kot smo si začrtali. Jože Rojnik dipl. ing. agr. SOZD HMEZAD NOTRANJA TRGOVINA -TOZD MALOPRODAJA obvešča V ŽALCU BOMO V APRILU IN MAJU IMELI NA PRODAJ TRAKTORJE ZETOR 46 DO 65 KM STANDARDNE IZVEDBE IN S POGONOM NA 4 KOLESA PA TUDI S KABINO. Informacije: (063) 710-401 in 710-413. Ugoden nakup. Vabljeni! Kvalitetnejše -hitrejše in cenejše infer macije že marca bomo v našem računalniškem centru montirali nov računalnik Iskra Data 18 v' naslednji konfiguraciji: — eno centralno enoto z zmogljivostjo 192 K spomina, — štiri diskovne enote z zmogljivostjo do 50 milijonov bytov, — dve tračni enoti s hitrostjo čitanja 25 inč/sek., — en čitalec kartic s hitrostjo čitanja 600 kartic v minuti; — en tiskalnik s hitrostjo pisanja 600 vrstic v. minuti in osem terminalov. Z montažo navedenega računalnika bodo v HMEZADU na razpolago trije računalniki za obdelavo podatkov. Prednosti novega računalnika; niso' samo v 10-kratni večji zmogljivosti internega-spomina in 20-krat večji kapaciteti eksternega spomina, temveč je njegova bistvena prednost v tem, da je možno na njega priključiti 16 terminalov, s katerimi je možno interaktivno delo. To pomeni, da so obdelani podatki takoj na razpolago. Vseh 16 terminalov lahko dela istočasno. Do nedavnega so bile to samo želje, da bi lahko vsak sam iz svojega delovnega mesta vnašal podatke v računalnik in. skoraj istočasno dobil tudi obdelane' podatke izpisane, na ekranu. Možno je priključiti tudi tiskalnik tako, da obdelane podatke, ki so vidni na ekranu, tudi izpiše. Vseh; prednosti, ki jih prinaša terminalska obdelava podatkov niti ne bi naštevali, povedali bi: samo to kar je najbolj bistveno, da cena terminalske’ obdelave1 ni dražja od klasične računalniške, temveč je celo cenejša, kar je razvidno iz navedenih cen: din — 1 ura za terminal za 'člane' SOZD 1 200 — 1 ura za terminal za ostale koristnike 250 — 1 ura računalnika za člane SOZD 1.000 — 1 ura računalnika za ostale koristnike 1.250 Iz navedenih cen je razvidno, da ne iščemo zaslužka, temveč so; v ceni zajeti samo stroški obratovanja, amortizacija računalnika in osebni dohodki operaterjev. To pa iz razloga, ker vemo, da z računalnikom ne ustvarjamo nove vrednosti, temveč želimo, da bi znižali že obstoječe režijske stroške. Koristniki terminalskih obdelav si seveda morajo terminale sami nabaviti. Termi-, nale je možno dobiti brez uvoznega dovoljenja za dinarska sredstva po ceni 85.000 din za enega. Za priključek vsakega terminala sta potrebna še dva modema po ceni 35,000 din. Skupna nabavna vrednost kompletnega terminala znaša 155.000 din. ' Na večjem računalniku bomo lahko izpopolnili naše obdelave in pri tem. tudi upoštevali razne želje; ki jih sedaj nismo mogli zaradi omejenih zmogljivosti obstoječih računalnikov. Poleg tega pa si bomo prizadevali, da bomo tudi roke posameznih obdelav skrajšali in uvedli večje kontrole vhodnih podatkov, da bomo napake zmanjšali na minimum. Povedati pa moramo, da delo na novem računalniku ne bo steklo preko noči. Potreb-' no bo veliko študija; da bomo Spoznali delovanje novega računalnika. Za vse obdelave na novem računalniku bo treba postaviti nove organizacije obdelav in vse to programirati v računalniških jezikih ih nato obdelave preizkusiti na praktičnih primerih. Želimo si, da bi bili z nadaljnjim sodelovanjem vsi še bolj zadovoljni in da bi naše obdelave čimbolj koristile pri poslovanju in to ob čim'nižjih stroških. Za vse nadaljnje informacije se obračajte na naš računalniški center v Žalcu. V. H. SESTANEK NI VEDNO »SESTANEK< Sestanki pospeševalcev, vez uied stroko in proizvodnjo ALI SO STROKOVNI SESTANKI ODVEČ? Že tretje desetletje se v okviru pospeševanja odvijajo v času od aprila do avgusta redni 14-dnevni sestanki s pospeševalci in tehnologi, ki na hmeljarstvu delajo po vsej Sloveniji. Da je koristnost takih sestankov upravičena, je dokaz dolgoletne tradicije, vendar je vsi enako ne cenijo: Za nekatere predstavlja ta obveznost kot nujno zlo za večino pa želja in potreba po navodilih in strokovnem izpopolnjevanju. Na teh sestankih se poleg strokovnih problemov rešujejo tudi nekatera tehnična vprašanja kakor tudi organizacijska, ki jih v proizvodnji nikoli ne manjka. V večini primerov gre za osvežitev znanja, katerega redno vsako leto pridobimo na seminarju, ki ga organiziramo v zimskem času. Sestanki postajajo zadnji dve leti že bolj zanimivi, ko kraje sestankov menjavamo. Prej so bili vedno v Žalcu na inštitutu, v letu 1978 pa še v Šempetru, Rogozi, Šentjerneju, Braslovčah, Vuzenici, Slovenj Gradcu, Šmartnem ob Paki in Radljah. Menjavanje krajev sestanka je zelo koristno. Poleg že navedene. problematike v hmeljarstvu ne zanemarimo tudi drugih problemov, kot je zaščita sadnega drevja in vinske trte, uporaba herbicidov v celotni poljedelski proizvodnji. Veliko pomeni tudi za gostitelja, saj se takrat posebej vsak potrudi, da se pokaže v čimboljši luči pred svojimi kolegi. Vsak hmeljar se lahko ponaša, če je kaj novega prispeval k hmeljarski tehnologiji, če ima lepo obdelana hmeljišča, če je hmelj lep. Ne štedimo pa tudi kritičnih besed in ocen, če vidimo, da je kje kaj narobe. Prednost menjave sestankov je tudi v tem, da imajo tudi bližnji kdaj daljšo pot in obratno. Za leto 1978 smo opravili pregled udeležbe ha sestankih, katerega namen je, da se pokaže kakšen interes je pri posameznikih, kako resno ah neresno jemljejo taka srečanja. Morda bi se pri koncu tudi našel odgovor, zakaj so uspehi ali neuspehi rezultat neudeležbe na teh srečanjih? Morda se bo našel kdo, ki bo dejal, da so naši sestanki Stereotipni, da ne zvedo nič novega, če pa že, nič drugega ne, pa vsaj to, da vidi, kdaj kdo dela, kakšen bi hmelj moral hiti itd. Dodamo naj še to, da je na teh sestankih sodelovalo skupaj 47 strokovnjakov inštituta in da takšna ekipa že lahko nekaj pomeni. Da pa je izmenjava izkušenj med kolegi, ko lahko vsak pove, kaj je napravil in kaj misli o posameznih problemih, še kako dobrodošla in jo praktično tudi izvajamo, ve vsak. Takih sestankov je bilo deset. V prvi koloni spodnjega pregleda so navedene udeležbe, v drugi pa, koliko sestankov se ni nihče udeležil iz navedene organizacije. Kjer je število udeležencev večje kot deset, pa pomeni, da se je posameznega sestanka udeležilo več kmetijcev. Važnejša je torej kolona, ko ni bilo nikogar blizu. ORGANIZACIJA Hmezad koop. Število udeležb Brez udeležbe Skupne službe 14 1 ZE Vransko 3 7 ZE Tabor 6 41 ZE Trnava 9 1 ZE Prebold 2 8 ZE Braslovče 9 3 ZE Polzela 5 7 ZE Šempeter 4 6 ZE Gotovi j e 9 2 ZE Petrovče 8 2 ZE Celje 2 8 ZE Vojnik 4 6 Kmetijstvo Šempeter 7 3 I. 8 2 ■ 9 2 III. 7 3 IV. 6 4 ZKZ Mozirje 14 1 ERA Velenje 9 5 KK Šentjur 3 7 Hmezad Šmarje 5 5 Merkator — Sevnica 12 4 Agraria Brežice 6 6 KZ Krka Novo mesto 6 5 KIC GRM Novo mesto ! 5 5 KZ Dravoerad 6 4 KZ Vuzenica 4 7 Hmezad Radlje 5 •5 KZ Ruše 3 8 KZ Lendava Slovenj Gradec 9 -3 AK Maribor 5. 5 I KK Ptuj 11 6 TP Kozjak Rogoza 4 1 7 SVL Jeruzalem Ormož : 4 7 S tega mesta se vsem gostiteljem v -ime- nu udeležencev lepo zahvaljujemo za gosto- ljubje, Saj ni bilo primera, da bi po konča- nem Sestanku takoj šli narazen samo s po- zdravom. Dolinar Milan, dipl. ingi agr. Izid področnega tekmovanja »Mladi in kmetijstvo« V soboto 3. marca so člani aktivov mladih zadružnikov »Hmezad« priredili področno tekmovanje »MLADI IN KMETIJSTVO« v dvorani Zadružne enote Trnava. Pokrovitelj prireditve je bil Hmezad — TOZD Kooperacija Žalec. Na kvizu je sodelovalo 10 ekip. Ekipe so bile s Koroške, Zgornje in Spodnje Savinjske doline, Slovenskih Konjic, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja pri Celju in Laškega. Namen kviza je bil širšega značaja. Vključujejo se mladi kmetijski proizvajalci, da se seznanijo z novejšo strokovno literaturo, ki je prisotna pri nas in da dobijo pregled nad dosežki razvoja kmetijstva. Tekmovanje je potekalo v napetem vzdušju in ob dobrih jedrnatih vprašanjih strokovne ko- misije, katera se je za kviz dobro pripravila. Strokovno komisijo in vprašanja so sestavili člani :Živinorejsko veterinarskega zavoda Celje po predpisanih pravilih. Na kvizu je največ točk zbrala ekipa iz Slovenskih Konjic. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Slovenj Gradca in tretje mesto ekipa iz Šentjurja pri Celju. Četrto in peto mesto si delita ekipi Polzela in Laško itd. Prve tri ekipe so bile nagrajene s kristalnimi pokali, priznanji in nato s praktičnimi nagradami Tovarne dušika Ruše, Petrokemije INA Kutina, Pinusa Rače, Agrotehnike Celje, Minerve Žalec, Keramične industrije Liboje itd. Ostale ekipe pa so prejele manjše reklamne nagrade še od Juteksa Žalec, Semenarne Celje, V Trnavi na kvizu so bile ekipe dobro pripravljene in borbene Mladinci OOZSMS Hmezad so priredili 17. marca že 3. kviz Zmagovalna ekipa Celjske mesne industrije Mesnin Celje, Mešalnice krmil Žalec, Mlekarne Celje itd. Finančno so pripomogli še Zgornje Savinj-ska-kmetijska zadruga Mozirje, OK ZSMS Žalec in OO ZSMS Hmezad. Pripravljalni odbor se še enkrat vsem zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri izvedbi tekmovanja. Ekipa iz Slovenskih Konjic nas bo zastopala na republiškem tekmovanju »MLADI IN KMETIJSTVO«, ki bo aprila v Domžalah. Vsi jim želimo, da se po dobrih pripravah lepo izkažejo in da dosežejo čimbolj še mesto. Tekmovanje je lepo in vedro vodila tovarišica Ida Tepej, za kar smo ji hvaležni. Za vmesni predah med tekmovanjem so poskrbeli člani OO ZSMS Celjske mesne industrije z zanimivim skečem. Po tekmovanju je bila prosta zabava ob dobrem domačem ansamblu »Slovenija« in strežbi članov AMZ Trnava. Marjan Blagotinšek Proizvodno pogodbeno sodelovanje s svojo temeljno zadružno organizacijo mora sloneli v bodoče na obojestranskem zaupanju v delu, uspehih, težavah in tudi v nesreči. Če to dosežemo, nam je zagotovljena gospodarska dolgoročna stabilnost obojestranskega razvoja in tudi obstoja. Mnogo lažje bomo to dosegli, če bosta družba in ostalo gospodarstvo spoznala, da je še kmet s svojim delom tudi danes družbeno koristen in nujno potreben. Zato je dolžnost nas vseh, da si ustvarimo skupno z delavci takšno matično organizacijo, ki bo ščitila naše razvojne gospodarske interese in bo zmožen nam vsem skupaj zagotoviti svetlejšo in lepšo bodočnost. Da smo v teh letih dosegli tako velik napredek, je zasluga nas vseh. Velik del zaslug pa ima naš Hmeljarski dom. V njem že 20 let načrtujemo razvojna pota gospodarskega in političnega življenja celotne Krajevne skupnosti Šempeter. Toda ne samo to, v domu se vseskozi razvija kulturna prosvetna dejavnost. Prepričan sem, da so se v celoti izpolnile v kamen na domu vklesane besede: DOM JE NAMENJEN GOSPODARSKEMU IN KULTURNEMU NAPREDKU ŠEMPETRA Z OKOLICO. V imenu Občnega zbora Temeljne zadružne organizacije Šempeter se vam vsem skupaj iskreno zahvaljujem za 30-letno sodelovanje. Posebej se še zahvaljujem vsem predsednikom in . članom upravnih in nadzornih odborov in vsem delavcem za skupno težko toda častno prehojeno pot. Šempeter v Savinjski dolini: 30 let kmetijske zadruge ZANAMCEM SMO UTIRALI POT Dolgoletni član KZ Šempeter in sedanji upravnik TZO Šempeter Filip Udrih bere pozdravni govor Od ustanovitve prve zadruge do danes smo se soočili z raznimi reorganizacijami, katere so in niso pozitivno vplivale na pospešen razvoj našega kmetijstva: Soočili smo se z raznimi težavami, ki so bile včasih skoro nepremagljive za našega kmeta. Ne bom jih opisoval, ker ste jih tako sami občutili in sem prepričan, da se jih še dobro spominjate. Kljub vsem težavam smo lahko ponosni na prehojeno pot skupnega dela in uspehov, ki smo jih dosegli na področju družbenega življenja in razvoja našega kmetijstva. Razmere na področju kmetijstva se naglo spreminjajo in se še tudi bodo v bodoče. Ekonomska dogajanja na vasi vsled pomanjkanja delovne sile in ostarelosti kmetov terjajo nagle spremembe načina obdelave. Zahteva in vloga razvoja kmetijstva po večji proizvodnji je skrb in odgovornost nas vseh in celotne družbe. Od tega ne moremo odstopati. Prevladuje spoznanje, žal kasno, da je potrebno enako skrbeti za dvig kmetijske proizvodnje na vseh površinah ne glede na lastništvo. Prepričan sem, da smo v preteklih letih dosegli velik napredek, toda bitka se nadaljuje. Vprašanje je, kako zmagati, če ne bomo znali zainteresirati mladi kmečki rod, da ostane na zemlji. Tega ne bomo dosegli z obljubamil Ne moremo in nimamo pravice zamerit svojim sinovom in hčeram, da se odločijo za delo tam, kjer vidijo sigurno in srečnejšo bodočnost. Res je, da smo v času, ko se odpira našim kmetom svetlejša bodočnost in da bo imelo pridelovanje hrane vedno večjo vlogo. Toda to ni dovolj! Kmečka mladina hoče imeti in si tudi zasluži več prostega časa in enak zaslužek kot ga ima delavec v združenem delu. Pokojninsko socialno zavarovanje kmeta je samo delno rešeno, samo za dobro situiranega. Kaj pa ostali? Zakon o združenem delu odpira kmetu perspektivo ekonomskega napredka in večje socialne varnosti. Z ničemer mu jo pa ne zagotavlja. Res je, da od družbe ne moremo vsega naenkrat in preveč zahtevati. Čas nas bo prisilil k temu, da se opremo na svoje lastne sile in da poiščemo v nas samih neizkoriščene možnosti napredka. To pa je v Združevanju manjših parcel, ki je edina pot, ki pelje k večji proizvodnji, zmanjšanju pridelovalnih stroškov, kar je pogoj za večji dohodek in socialno varnost kmeta. Združevanje zemlje, strojnih skupnosti in tudi ostalih združevanj naj temeljijo na prepričanju, da so zagotovljeni in dani vsi pogoji za zboljšanje ekonomskih in ostalih interesov vsakega posameznika. Za takšno dogovarjanje ne sme biti nikdar škoda porabljenega časa, če si želimo uspeh in zadovoljstvo med skupnostjo. Prepričan sem, da nas še čaka obilo dela in težav. Rešitev ne bo težka, če bomo složni in utrdili vez kmet—kooperacija. Kratek pregled našega dela Kmetijska zadruga Šempeter je bila ustanovljena 5. aprila 1948. leta. Namen ustanovitve zadruge je bil za tisti čas popolnoma svojstven in tudi ne preveč ljubezniv za kmečki živelj. Za prvega predsednika zadruge smo izvolili Rojnik Franca, vodil jo je tudi v letu 1949. Prvi svoj upravni prostor je KZ imela v Doberteši vasi pri Stanku Osetu. On je postal njen prvi knjigovodja. Ker so se pokazale potrebe še po novi moči, je bil tov. Martin Jordan najprej nastavljen za administratorja, nato je še prevzel Hranilno kreditni odsek. Upravni odbor se je boril z začetnimi težavami, še več problemov je imel z bodočo ureditvijo naše vasi. Ustanovili smo prve pospeševalne odseke. Leta 1950 je postal predsednik Slavko Cokan ki je bil izvoljen tudi za leto 1951. V tem letu je Zadruga dobila nove prostore v Šempetru nad starim skladiščem umetnih gnojil. Te prostore smo usposobili z udarniškim delom. Namen adaptacije je bil, da dobi Šempeter prvi zadružni dom. ■ To obdobje lahko smatramo za čas naglega povojnega razvoja kmetijstva, posebno pa hmeljarstva. V tem času je tudi zaživela trgovska dejavnost. Značilni za ta čas so kmečki boni. Prvi poslovodja trgovine je bil Prešiček, nato pa Anica Rojnik. Ta čas je začel izvajanja mehanizacije v kmetijstvu. Dobili smo dva traktorja Stajer 15. Leta 1952 in 1953 je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora zadruge Udrih Filip. Za ta čas je značilno, da se je večina kmetov pečala s hmeljarstvom in je bil ta glavni vir dohodkov. V tem letu je pridelovalo hmelj (Nadaljevanje na 10. strani) Upravnik temeljne zadružne enote Filip Udrih je na slavnostnem skupu 2. marca številne udeležence, kooperante in goste nagovoril: Tovarišice in tovariši! Danes proslavljamo 30-letnico ustanovitve prve Kmetijske zadruge Šempeter in 20-letnice otvoritve Hmeljarskega doma. To sta dva življenjsko važna jubileja ne samo za našega kmeta kooperanta, ampak tudi naše družbe. Upravni in nadzorni odbor KZ Šempeter ob otvoritvi hmeljarskega doma 1958. leta (Nadaljevanje z 9. strani) ga hmelja 70 starih milijonov — toda v zlatih dinarjih. Izplačanih so dobili samo 28 milijonov, ostalo so bili dolgovi. V tem letu so bila vložena velika finančna sredstva za razvoj mehanizacije. Kupili smo unimog s prikolico, 8 trosilcev umetnega gnoja in mlatilnico »Hund« — ponos Šempetra. Veliko je mlatila tudi izven območja KZ. Leta 1954 je upravni odbor izvolil za predsednika Franca Zupanca iz Podloga. To leto je dobila vas Podlog trgovino pri Jakobu Fišerju. To je bila velika pridobitev tudi za ostale vasi. Prva poslovodkinja te trgovine je bila Ivanka Fišerjeva. Postavili smo nadvse potrebno šupo za mlatilnico in nabavili nove traktorske priključke. V letu 1955 je izvoljen za predsednika UO Ivan Hropot. Kot dober .in izkušen hmeljar je naročil 20 motornih škropilnic »Wermorel« za Škropljenje hmelja, sadovnjakov in ostalih kultur. . V tem letu smo .začeli z načrtnim uničevanjem bolezni in škodljivcev v hmeljiščih in na .ostalih poljščinah do tedaj še z nepoznanimi novimi zaščitnimi sredstvi pod vodstvom ing. Kačeve iz Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. Sprejeli smo prvi sklep,, da pričnemo s prvimi pripravami za gradnjo samo gospodarskega objekta. . V tem letu smo pridelali 195 ton hmelja v vrednosti 118,5 milijonov. Posebnost leta je, da se, pojavi pa trgu nov kupec hmelja Kooperativa, ki še danes, trguje z našimi najbolj naprednimi hmeljarji. Leta 1956 je bil izvoljen za predsednika zadruge Vinko Ušen. To leta. je bilo eno najbolj delavnih in tudi pestrih vsled priprav na začetek: gradnje hmeljarskega doma. Upravni, nadzorni in: gradbeni odbor so imeli sejo za sejo. Predsednik GO je bil Anton Miklavžin. Ni bilo zagotovljenih finančnih sredstev in tudi ne prave volje posameznih odbornikov vsled bojazni, da si gradimo skupno kuhinjo. In res smo jo dobili, toda za kuhanje in pranje perila. Obstojala je samo 14 dni. V tem letu je bil nastavljen Martin'Jordan za prvega upravnika zadruge. Za leto 1957 je bil izvoljen za predsednika Alojz Terglav. V tem letu so imeli obilo dela upTavni, nadzorni, posebno pa gradbeni odbor, saj so bila gradbena dela v polnem razmahu in se je že tudi pričelo s pripravami za izgradnjo sušilnic v Grušovljah in.Rojah. Ker je bil Terglav izredno delaven in sposoben, je bil ponovno izvoljen za predsednika za leto 1958. Za to leto je bistvenih nekaj značilnosti: 1. Začeli so saditi hmelj izven Savinjske doline. : 2. Formirali smo prve zadružne svete. 3. Iz zadružne dejavnosti izločimo trgovino. 4. Hmeljarji so dobili premijo na kg oddanega hmelja prve in druge vrste 1,5 kg slame in 0,5 kg koruze. Anton Ocvirk iz Sp. Grušovelj je bil zadnji predsednik samostojne kmetijske zadruge Šempeter. PREBRALI SMO ZA VAS Delo, ne položaj Kolektivno vodenje kot oblika odločanja pri nas, dobiva vse širšo podporo in obeta bolj dinamičen razmah našega političnega sistema. Seveda1 se temu še marsikje upirajo. To se kaže v zahtevah, naj! bi kolektivno vodstvo uvedli zelo hitro in čim bolj na široko. Za to »skrbjo« za sistem se skrivajo različni »liderčiči«, kajti znano je, da težave nastajajo tam in tedaj, kadar šo posamezniki zmanipulirali ravno te ustanove,, za katere jih zdaj tako skrbi. V načinu delavki ga želimo, bo cenjen tisti, ki bo dajal dobre predloge,, za kar pa ne bo potreboval stalne, »prvorazredne« funkcije. Negovali bomo avtoriteto dejanskega dela namesto formalne funkcijske hierarhije in delitve ljudi po funkcijah. To. pomeni tudi večjo odgovornost izvoljenih organov in njihovih članov. (Borba) 5. Dogradili smo Hmeljarski dom. Da je dobil Šempeter tako veličastno stavbo, je zasluga vseh kmetov, posebno priznanje pa pripada gradbenemu, upravnemu in nadzornemu odboru. Še posebno priznanje pa Miranu Cvenku, Antonu Miklavžinu in upravniku Martinu Jordanu. 6. Točno pred 20. leti je bilo 224 hmeljarjev in so pridelali 246 ton hmelja, kar je naj večja pridelana količina v Šempetru. V zadrugo so še oddali: 28 goved, 48 telet, 17 prašičev ‘in 7.900 litrov mleka. Iz navedenega vidimo, da je bila tedaj hmeljska proizvodnja na višku, ostala proizvodnja pa zelo revna. V decembru 1958 je bil izvoljen za predsednika zadruge večletni član nadzornega odbora Vinko Kolenc, za predsednika zadružnega sveta pa Ivan. Lužar. Konec tega leta smo dobili 12 traktorjev Štajer 18 z vsemi: priključki. To leto lahko imenujemo ¡začetek načrtnega uvajanja mehanizacije v privatno kmetijstvo. Ker je bila gradnja v glavnem zaključena, je bilo v letu 1959 danega več poudarka na večjo proizvodnjo in boljšo obdelavo za doseganje večjih ha donosov. V letu 1960 prevzame upravniško . mesto Vinko Janič. Potrebe, in razvoj sta narekovala, da prevzame tako odgovorno mesto mlajša moč, polna elana in želje po razvoju. Z letom 1961 je prišlo do neprostovoljnih likvidacij samostojnih kmetijskih zadrug. Združile so se v enotno Zadrugo »Savinjska dolina«. Kljub prejšnjemu odporu je Zadruga »Savinjska dolina« dobro gospodarila in skrbela za enoten razvoj in napredek :celotne: Savinjske doline in s tem upravičila svoj časten naslov. Kljub uspešnemu delu je Zadruga »Savinjska dolina« trajala samo do začetka leta 1964. S tem letom sta se združila Zadruga »Savinjska dolina« in Kmetijstvo v enotno delovno organizacijo, ki pa nista imela dolgo skupno življenjsko pot. Ustanovila se je ponovno TOZD Kooperacija, na območju nekdanjih zadrug pa so se formirale Zadružne enote, ki so pod tem imenom poslovale do današnjih dni. Prvi upravnik Zadružne enote Šempeter je bil Vlado Kralj, nato pa Stanko Žagar. Med časom obstoja Zadružnih enot so bili predsedniki Sveta kooperantov: Franc Cetina iz Podloga, Franc Cetina iz Doberteše vasi» Ivan Ribič iz Roj in sedanji predsednik Vinko Cetina, ki že vodi uspešno in v zadovoljstvo nas: vseh Sveti kooperantov dve mandatni dobi. Pogodbene, odnose ima-TZO s 112 kmeti. Hmeljarjev je še samo-61 in imajo 76 ha hmeljišč. Na teh površinah so -pridelali 120 ton hmelja, ali dosegli povprečni hektarski donos 1.780 kg. ■ V mlečni proizvodnji jih sodeluje 88, oddali pa so 900.0001 mleka. Živinorejcev, ki pitajo živino, je 89. Oddali so -335 goved ali 148 ton. Jože Sedminek Zelo ugodno prodam skoraj novega x2aporožca. Milan Marguč TZO Šempeter STANOVANJSKA POSOJILA. ZA KMETE Kreditiranje stanovanjske gradnje pri kmetovalcih je precej neurejeno: V' Škofji Loki menijo, da je treba to urejati že zdaj, ne pa čakati na sistemske ukrepe. Predlagajo, naj bi kmetovalcem za stanovanjska posojila omogočili enako pogoje kot delavcem vlzvršni odbor kmetijsko'zemljiške skupnosti je zato v Škofji Loki že podprl poseben pravilnik, ki haj bi urejal ta vprašanja na območju njihove občine. Po njem bo obrestna mera tudi za kmetovalce šestod-stotna, kmet kooperant pa bo moral vezati hranilno vlogo za leto dni več, kot bo vračal posojilo, in sicer v znesku četrtine posojila. Obresti za to vlogo ne bo dobival. (Glas) «M«»»»»»« BHMHI fH J*» |pi! I I pr I ¡1s'' jL 1 I j ' ||l|® jff| č A ¡¡j I šilili HHHp mm Ir * fL# i®- ¡illilll 1 1 lp§p ! | P i JK ¡11 ' £ 11||1 ^ . . s # \ ¡P ' i: O» s „-St: ■Wp»i3 P . ■ j|H§ * pOl § p «■BBI * * Pogled na polno kinodvorano poslušalk v Šempetru je bil presenetljiv. Takšnega obiska pri strokovnih predavanjih, ki jih organiziramo za kooperante v zimskem času, nismo vajeni. Kmečke žene pa so se tako številčno udeležile predavanj 7. in 14. marca. Teme predavanj so bile: Zgodnje odkrivanje raka pri ženah, obdobje klimaktefija in načrtovanje družine. Obeh predavanj se je udeležilo nekaj manj kot 450 žen iz vseh TZO KZ »Savinjska dolina«. Ali je politik poklic? Ni redko, skorajda pravilo je1 že, da ozka skupina ljudi odhaja s položaja: na položaj. Funkcija v dveh mandatih naj bi bila izjema, neredko pa je pravilo. Zvezni kadri, kot jim rečemo, se po razrešitvi ne vrača v republike, temveč krožijo po zveznih organih. Podatki dokazujejo, da jih četrtina trajno ostane in se po dvajset in še več let poklicno ukvarja s politiko. Neredko mladinski funkcionarji s to prvo funkcijo začnejo' dolgo korakanje po vodilnih funkcijah z velikim osebnim dohodkom in z mnogimi'privilegiji.'Vsekakor bi bilo škodljivo, če bi zdaj čez noč ukinili poklicne politične funkcije, razmišljati in postopoma ukrepati pa velja. (Borba) V Jugoslaviji je okrog 700 tisoč hektarjev neobdelanih zemljišč. • Jeseni 1978 smo posejali 1,8 milijona hektarjev manj pšenice in drugih ozimnih posevkov. • Za uvoz hrane damo Več deviz, kot je letni dohodek turizma. • V minuli sezoni smo proizvedli v osemnajstih tovarnah sladkorja 715.000 ton sladkorja. Toliko Še nikoli doslej! • Kljub sporazumu, da posnetega mleka v prahu ne bomo več uvažali, bo industrija krmil uvozila vsaj 5.000 ton dvakrat ceneje,kot je domače, k ije po 18 din. • Iz Srbije sporočajo. da je pri njih fižol dražji kot meso: Tudi pri nas ni nič boljše. Skratka: tudi'¡fižola1 ne bol? Ali ga kaže veliko saditi? Kmetijstvo Žalec ga ne bo. • Marca-sta gri nas bila dva kviza: V Trnavi je bilo območno tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO. Zmagali so mladi iz Slovenskih Konjic. OO ZSMS SOZD Hmezad pa je v Žalcu priredila tekmovanje z RŠC Velenje. Med devetimi ekipami so zmagali mladinci Mesne industrije Celje. Razmišljanja upokojenca Kljub temu, da sem že .tretje leto upokojen, še vedno -ž zanimanjem prebiram Hmeljarja, ki mi pomeni vez z delovno organizacijo, v kateri . sem bil zaposlen več kot dve desetletji. Na ta način posredno doživljam vso problematiko, ki se pojavlja v Hmezadu, ki ga še vedno smatram za svojega. Z njim se veselim vseh uspehov* ki jih dosega kolektiv v sodelovanju s svojimi poslovnimi partnerji. V času mojega službovanja v Hmezadu nisem nikdar pomislil, da bom kdaj tudi razočaran zaradi odnosa do upokojenca. Bistvo razočaranja je na ,prvi pogled in morda za povprečneža nepomembno, toda če se zaposleni lahko I vživi v psiho upokojenca, .potem je to malo drugače. Kaj je torej na stvari? V razgovoru z upokojenci raznih delovnih organizacij sem zvedel, da so bili marsikje ob koncu leta povabljeni na skupna srečanja, kjer j so jih pogostili, informirali o delovnih zmagah, ! jim izročili novoletne čestitke in darila. Tudi obiski na domu niso bili izjema. Iz razgovora z udeleženci teh srečanj je razvidno, da so v pretežni večini občutili nekako notranje zadovoljstvo, ker so bili povabljeni, čeprav niso več aktivni. To jim je pomenilo, da sedaj zaposleni niso nanje pozabili in da cenijo njihovo minulo delo. Ta občutek je za upokojence gotovo več vreden kot pa denarna nagrada aktivno zaposlenim. Znano je, da se je kolektiv v preteklem obdobju večkrat zavestno odpovedal olj. koncu leta delitvi ustvarjenega dohodka za OD, da bi tako povečal sredstva za krepitev delovne orga-nizacijevter tako ustvaril boljše pogoje dela za kasnejše, generacije. Morda je bila v Hmezadu tudi kakšna izjema, vendar za sebe lahko, trdim, da v treh letih nisem, dobil, za novo Jeto nobene čestitke, Že vnaprej ovržem neutemeljen očitek, da je to posledica, ker nisem bil član sindikata. Nikdar nisem bil zaposlen pri sindikatu,, zato pričakujem od delovne organizacije, da me kot takega obravnava, kajti še vedno se čutim povezanega s kolektivom, s katerim sem doživel veliko lepih, trenutkpv, Stane Pravdič MAGRIČEV JAKA Prihajal je vsako leto tako. na pomlad. Navadno takrat, ko so v Ramunkovi' gmajni vzcveteli zvončki. Otroci smo radi hodili tja takoj, ko so se pojavile prve kapnice. Vedeli smo, da šo tudi zvončki-pokukali na dan. Takrat smo se kakšno nedeljo popoldan zapodili v hrib in potem zopet v dolino do Romunkove gmajne. Včasih smo tedaj srečali tega Magričevega Jaka. Potem smo vedeli, da bo čez nekaj dni pri nas. Vedno je imel isto pot. Tudi prenočeval je vedno pri istih kmetih, če smo ga srečali pri Ramunku, smo vedeli, da bo čez tri dni pri nas. Od Ramunka je šel h Kočanu, potem mimo Studenčnika k Vojaku. : Pri Studenčniku ni. nikoli prespal. Tudi oglasil se ni drugače, če ga, je kdo povabil v hišo. Nekaj so se mu zamerili. Mama je bila vesela, če je prej zvedela, da prihaja. Nekako smo se pripravili na to. V hlevu pri volih je bil prostor kamor smo pozimi, kadar je bilo preveč snega, kidali gnoj. Tisti prostor snjo potem počistili in tam si je Magričev Jaka pripravil ležišče. V kuhinji smo navadno postavili,stol za Jaka. To pa zato, da ni sedel pri mizi. Imel je namreč dolge brke in od njih je vedno kaj kapalo, Stalno je namreč cikal, še danes ne vem, če je imel pravi tobak, Pa tudi bolhe je . trosil. , Navadno je -prihajal proti večeru, Ni pozdravil, tudi prosil ni ničesar. Samo usedel se je na svoje mesto in čakal na večerjo. Po- tem si je na skednju vzel koš in nanosil sla-, me v hlev. Napravil si je visoko ležišče.' Tam je potem spal do poldneva drugega dne. Živina je bila nemirna. Tudi mleka je bilo manj. Po kosilu je pospravil slamo :v listnico- in odšel molče, kot je prišel-. Sploh ne vem, kakšen glas je imel, ta-ko .mala je govoril. Le pred -kosilom in po, njem Je, nekaj momljal. Mislim, da je molil. Tako je prihajal leto za-letom. Bil je oznanjevalec pomladi, novega življenja. Neke pomladi ga ni bilo. Zvončki so vzcveteli in oveneli,, prazniki- so bili mimo. Jaka pa od nikoder. Nekakšen nemir se nas je po-lastil. Čakali smo ga. Poleti je prišel k nam kupovat vole Vodnat- Pogovor je nanesel na Magričevega Jaka. Povedal je, da je že pozimi zmrznil pri Ravnjaku v ovčjaku. Zvečer je še normalno večerjal, zjutraj pa so ga našli mrtvega med ovcami. Umni je mirno kot je živel, ne da bi ko- . mu delal kakršnekoli težave. Pri Ravnjaku so ga naparali in bedeli pri njem dve noči. Potem šo ga pokopali pri Sveti Ani. Tam že nekaj let niso več pokopavali. Župnik je opravil obred brezplačno. Nekaj gospodinj je Šlo v sprevodu, pa tudi nekaj gospodarjev. Nihče ni jokal. Živel je med nami kot drevo, ki raste in potem nekoč omahne pod silnimi vetrovi ali pa tako od starosti. In življenje gre naprej. Jerica Janežič GRČARIC A Tam na robu doline, na prisojnem griču je Grčar jeva■; kmetija. Star savinjski grunt, pred vojno do kraja razmajan, še malo in šel bi rakom Žvižgat. Vojna. Mnogim je prinesla zlo, Grčarji pa so se otresli^ dolgov. Oče Grčar je znal nemško, mati nekaj manj. Oba sta hodila v avstrijske šole, oče Miha pa je bil pet let avstrijski vojak. Rad je gostil Nemce, najraje pa je imel župana Zimra, ki ga je oskrbel s poljedelskimi stroji. In zato je večkrat poklical ženo Tilo in hčer Maro. — Tako je: skorumpirano Jugoslavijo je vzel hudič, prišel je Hitler in dal Grčarjem dostojno življenje; zdaj še kar tamladega v hišo, Mara! Konec dvainštiridesetega se je Mara poročila. Zalesnikovega je vzela. Bil je resnično lep par. Oba zdrava, vedra in krepka, še takega! dela se nista ustrašila. Sosedje so govorili: Kako so si Grčarji opomogli. Drugi pa: Saj lahko, ko pa je Zimer hišni prijatelj! Potem usodni poziv: Marin mož mora v nemško vojsko. Toliko, da je zaplodil otroka, in že je odšel na rusko fronto. Minili so meseci, Mara je predčasno rodila; otrok je umrl. Prva nesreča. Za tem druga: Marin mož pade na ruski fronti. Mara se v solzah utaplja, mati tolaži, oče hajla naprej. In govori: Ko zmagamo,-bo Grčevina en sam raj! Prvi obisk partizanov ga močno prestraši. Misli in misli, (Nadaljevanje na 12. strani) Savinjska Vsa osamljena moja je dolina, ko po njej sprehaja se sivina, odeta v prazne vrvi, med hmeljišči se gubi. Čaka prvo roso, da bi ji lice umila, sadeže njene brsti.,- , med razori prebudila. Drobna očesca bodo vzklila. »Gojite nas,« kot bi prosila za mnogo vlažnih Joplih dni, da k soncu laže pohiti. Spet po Savinjski bo razpeta naj lepša roža leta, ki desetletja jo niso posušila, ker z ljudmi se je v eno zlila. M. C. Drevo, ki v dežju cvetš, gospodarno uporabo mehanizacije. (strojno, obiranje, škropljenje). Mehanizacija je sicer zaradi dragega ročnegia dela nepogrešljiva, vendar njena uporaba sočasno pogojuje vrsto novih problemov, kot naj izrazitejši je poslabšanje strukture tal. Tako nastaja zahteva po sortah, ki so se sposobne adaptirati. Tudi odpornost proti raznim boleznim in škodljivcem je potrebno vse bolj upoštevati, saj vemo, da pretirana uporaba raznih kemičnih sredstev, narekuje največjo previdnost. Poleg, omenjenih željenih lastnosti je. pomembna tudi vzgoja sort z različno dolgo vegetacijo. Z zasledovanjem pridelka v svetovni ko- lekciji sort smo namreč ugotovili, da v naših vremenskih razmerah dajejo največje pridelke srednje zgodnje in pozne sorte. In sicer je relativni odnos med pridelki sort z različno dolžino vegetacije naslednji: zgodn j e 100 % pridelek srednje zgodnje 188 % pridelek pozne 264 % pridelek zelo pozne 172% pridelek Kako pomembno je vključiti v sortiment sorte z različno dolžino vegetacije, kaže pridelek v letih 1975—1978 in sicer je bil, prikazan v odstotkih, naslednji: 1975 1976 1977 1978 srednje zgodnje 100 82 114 139 pozne 100 110 151 120 Maksimalni pridelek zgodnjih sort je bil v letu 1978, medtem ko poznih v letu 1977. Sortiment z vključnimi sortami z različno dolžino vegetacije je -pomemben, tako za premostitev delovnih konic, kot tudi za vzdrževanje povprečnega pridelka na istem nivoju v času, vremensko različnih let. Osnovni cilj žlahtnjenja je torej vzgoja ali introdukcija sort, ki so v tesni povezanosti z zahtevami hmelj skega trga in sočasno z ekonomskimi pokazatelji, izraženimi na hektar obdelovalne površine, v primerjavi z drugimi kulturami. Kriteriji vzgoje so glede na tako široko zastavljene cilje mnogo zahtevnejši, kot so bili v prvi fazi našega dela, zato zahtevajo tudi temeljitejše testiranje in s tem v zvezi več ča- Vzgoja sort z omenjenimi željenimi lastnostmi zahteva veliko osnovno populacijo, z veliko genetsko variabilnostjo. Ta predstavlja izvor genetskega potenciala, potrebna za realizacijo programa. Selekcija med osovno hmeljsko populacijo in testiranje na genetske lastnosti je osnova vsakega nadaljnega dela na žlahtnenju. Vrednostenje je možno le s progenim testiranjem, v ta namen pa je potrebno izpeljati vsa mogoča križanja in vzgojiti dovolj velike Fi generacije. Sele ovrednotenje splošne in specifične kombinacijske sposobnosti posameznih roditeljskih rastlin nam daje informacijo o genetski osnovi in o možnosti prenosa posameznih lastnosti na potomstvo. Metoda križanja, ki jo izberemo, je odvisna od števila pozitivnih genetskih lastnosti, ki so združene v enem ali drugem roditelju. Doslej smo. imeli najboljše uspehe s poliploidnim in di-ploidnim, večkratnim križanjem. Z nadaljno selekcijo odbran hibrid pa predstavlja nekakšen kompromis med željenimi lastnostmi, ki so bile prej vgrajene v več roditeljih. Okvirni program večletne raziskave je torej naslednji: 1. faza — kolekcioniranje divjih in vzgojenih hmeljnih ženskih in moških rastlin, — odbira'in progeno testiranje roditeljev, — pridobivanje autotetraploidov s kolhici-niranjem za vzgojo triploidov, 2. faza — križanje (diploidno in poliploidno) 1 leto — vzgoja Fi generacij in testiranje na peronosporo — določevanje stopnje ploidnosti v mitozi — preselekcija — selekcija (in razmnoževanje, testiranje na peronosporo in verticilij, komparativni poskus) — uradno preizkušanje potencialnih sort — razmnoževanje priznatih sort. Rezultati dosedanjega dela na žlahtnjen ju so izraženi v že razširjenih A-sortah in v novih potencialnih sortah. Pet hibridov je v letu 1978 prestalo zadnje uradno preizkušanje. Iz poročil ki nam jih pošilja komisija za priznanje sort v interno uporabo, je stanje preizkušanja naslednje: 1 leto 3 leta 4 leta 4 leta Lastnosti prijavljenih hibridov za priznanje SG Aurora H i b r i d i 3 4 5 6 7 Pridelek kg/ha 1.462 1.723 2.043 1.789 2.145 1.581 2.185 Alfa kisline % 5,00 10,33 7,20 8,53 9,73 10,03 8,63 Alfa/beta 0,77 1,12 0,71 1,03 0,92 0,90 1,02 F/C 0,60 0,91 1,00 1,40 0,60 0,65 2,18 H/C 3,58 3,95 3,68 3,33 3,60 3,80 3,03 H/Pi 16,30 32,90 25,50 6,90 14,80 23,00 9,90 Olje % 0,90 1,55 . 1,00 1,23 1,33 2,03 1,65 Aroma točk 3,75 3,80 3,25 3,40 3,50 3,75 2,90 Zorenje 20. avg. 25. avg. 15. avg. 25. avg. 28. avg. 25. avg. 1. sept. Peronospora v storžkih % 27,9 • 18,8 29,3 21,1 24,4 38,7 32,5 Kuštravci štev. 5 2 5 0 2 0 1 Uši + ¡1 Potencialne sorte kažejo zadovoljive lastnosti, posebno številke 3, 5 in 7, ki se odlikujejo po velikem pridelku. Kakovost je v skladu s pivovarniškimi zahtevami, tako v zvezi z grenčičnimi smolami kot z aromo. Skladiščno obstojnost bomo ovrednotili v maju, po devetih mesecih skladiščenja, pri sobni temperaturi. Dolžina vegetacije traja pri kontroli (savinjski golding) 135 dni, pri vzporedni sorti (aurora) in hibridi 3, 4 in 6 — 140 dni, pri hibridu 5 — 143 dni in pri hibridu 5 — 143 dni in pri hibridu 7 — 147 dni. Občutljivost na peronosporo je bila opazovana v Radljah na apolonovem programu, v času vegetacije. Rok škropljenja v cvet za hibrid 7 ni bil, v skladu z njegovo razvojno fazo. Občutljivost ma peronosporo v koreniki ni večja kot je pri savinjskem goldingu, občutljivost v storžkih pa je pri vzporedni sorti (au-rori) manjša. Občutljivost na uši je velika pri vzporedni sorti (aurora) in pri hibridu 6. Poskušamo hibride, potencialne sorte intenzivno razmnožujemo.. Sadike bomo dali na razpolago pridelovalcem, ki imajo dobro pripravljeno zemljo, ki je zajamčeno čista, brez ostankov prejšnje sorte hmelja. Vpliv fitofarmacevtskih sredstev na naravo in hrano prof. dr. Jože MAČEK V zadnjem desetletju se je pri prebivalstvu zlasti bogatejših dežel, pa tudi pri nas, razvila izredno kritična zavest o pomenu narave za dobro počutje ljudi, ali kot se moderno pravi, za dobro »kvaliteto življenja«. Take zavesti v daljni preteklosti sploh ni bilo, pa tudi v času industrijske družbe do povojnega obdobja, je bila zanemarljivo majhna. Nesmotrno izrabljanje in kvarjenje narave pa je v zadnjih desetletjih zavzelo zelo velik obseg. Upravičeno je torej nastalo gibanje za varstvo okolja. Ohranjevanje »nepokvarjene« narave pa je močno dvorezna dejavnost. Nespremenjene »nepokvarjene« narave v starih naseljenih pokrajinah, kot je to povsod v Evropi, skoro ni. Človek je ob prehodu iz nabiralništva in lova, kot pasivnih oblik pridobivanja hrane, na aktivne oblike, kot je gojenje rastlin in reja domačih živali, začel sistematično spreminjati naravo. Spreminjanje narave se je torej začelo s pojavom agrikulture pred kakimi osem tisoč leti. Narava, karšna je do pred nekaj desetletji bila, oziroma je v bistvu še sedaj, je torej rezultat človekovega delovanja, čeprav nepoučeni, mislijo, da gre za prvotno, nespremenjeno stanje. Predvsem se premalo zavedamo, da udobnega življenja, kakršnega imamo in se mu nismo pripravljeni odreči, ne more biti brez nepre-nehnih posegov v naravo. Vprašanje je samo, kakšni naj bi bili ti posegi in kakšen obseg naj bi imeli. Pri posegih v naravo ločimo dve vrsti: 1) nepovratne ali ireverzibilne, tj. take, ki jih dejaif-sko ne moremo več spremeniti ali popraviti. Taki so npr. zazidava kmetijskih zemljišč z industrijskimi objekti ali stanovanjskimi stavbami, graditev cest in pod. 2) povratne ali reverzibilne, npr. sprememba gozdov v kmetijska zemljišča, uporaba fitofarmacevtskih sredstev, barvil, konzervansov, rudninskih gnojil ipd. Ce v naših klimatskih razmerah kakršnegakoli kmetijskega 1 zemljišča ne obdelujemo več, se bo najprej začelo razraščati na njem grmovje, nato posamezna drevesa in končno se bo spremenilo nazaj v tisto, kar je nekoč bilo — v gozd. Pri nas je edino gozd tista rastlinska odeja, ki bi jo smeli imenovati naravno, vse druge zemljiške kategorije, kot so travniki, pašniki, njive, vrtovi, sadovnjaki, so umetne tvorbe, ki jih je napravil človek. Ce kaka sredstva za varstvo rastlin, npr. insekticidi določenih skupin pokažejo nezaželene lastnosti ali vplive, npr. da se je proti njim pojavila pri žuželkah odpornost ali rezistenca, ni treba drugega, kot da jih ne uporabljamo več, pa bo populacija škodljivcev čez krajši ali daljši čas zopet taka kot je bila prej. Podobno je tudi z morebitnimi nevšečnimi vplivi rudninskih gnojil. Edino, če bi kaka kemična sredstva povzročila dedne spremembe pri človeku, bi utegnilo priti do nepovratnih posledic. Pod udarom javnega mnenja so in največ bojazni pri ljudeh povzročajo razne kemične snovi, med njimi tudi fitofarmacevtska sredstva. Glede kemičnih snovi na sploh, je to razumljivo. Pred nekaj leti je bilo znanih na svetu 2,5 milijona kemičnih spojin, sedaj pa jih vsako leto na novo izdelajo okoli 250.000. Seveda vse te snovi niso močno razširjene. Pripravkov za varstvo rastlin na svetu je čez pet tisoč, izdelani pa so na podlagi le okoli 500 različnih aktivnih snovi. Zgolj z vidika deleža teh substanc med vsemi kemičnimi snovmi, bojazen sploh ne bi bila upravičena, vendar pa je res, da so nekatera fitofarmacevtska sredstva uporabljajo v velikih količinah in na velikih površinah in utegne biti njihov vpliv na okolje vsekakor omembe vreden. V nadaljnjem se bomo nekoliko podrobneje seznanili z nezaželenimi stranskimi učinki kemičnih sredstev za varstvo rastlin. VPLIV NA ŽIVLJENJE ZDRUŽBE (BIOCENOZE) Z intenziviranjem kemičnega varstva rastlin smo že po nekaj letih ugotovili, da so z enostransko in pretirano uporabo fitofarmacevtskih sredstev lahko združeni tudi negativni vplivi. To se je najprej pokazalo pri insekticidih in akaricidih, pozneje pri herbicidih in prav v zadnjih letih tudi pri fungicidih. Gostoto populacije škodljivcev v naravi urejajo različni naravni dejavniki, ki na splošno morejo zadržati število škodljivih živali v določenih mejah. Pri tem so zelo koristni roparji in paraziti, ki napadajo škodljivce. Večina, zlasti insekticidov in akaricidov, lahko bolj ali manj prizadene te za nas koristne, pa tudi druge indiferentne živalice. Pa tudi če omenjena sredstva ne delujejo škodljivo na koristne živalice, jim v tem, ko uničimo škodljivce, odtegnemo možnost prehranjevanja in se mora njihovo število radikalno zmanjšati. Z uporabo insekticidov in akaricidov razrahljamo biocenotično vezanost škodljivcev in s tem povečamo verjetnost njihove prerazmno-žitve ali gradacije. Prerazmnožitve, ki se nato dejansko pojavijo, morejo roparji in paraziti omejiti šele z znatno zakasnitivijo, med katero pa je že lahko prišlo do velikih gospodarskih škod. Ker pa ne smemo dopustiti, da do škod sploh pride, moramo zopet uporabiti omenjena kemična sredstva. Spremembe, ki jih povzročimo z uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin (z izjemo fungicidov) v biocenozi določenega rastišča, lahko imajo za posledico, da se določeni, sicer škodljivi organizmi, ki pa so prej bili zastopani v tako majhnem številu, da niso povzročali škode in jih ni bilo treba zatirati, prerazmnožijo in postanejo resni škodljivci, ker smo njihove naravne sovražnike s kemičnimi sredstvi močno zdesetkali ali celo povsem uničili. To se je dogajalo pred nekaj desetletji npr. v sadjarstvu zaradi rednega zimskega škropljenja s karbolineji in dinitroortokrezoli.. Kolikor temeljitejše je bilo zimsko škropljenje, toliko manjše je bilo število bolšic, toliko bolj pa je naraščala populacija sadne pršice. Vzrok večjemu pojavu tega pomembnega škodljivca ni bil samo v nezadostni učinkovitosti omenjenih sredstev na zimska jajčeca pršic, temveč predvsem v njihovem delovanju na naravne sovražnike pršic npr. na nekatere roparske pršice, UDK 632.950 stenice in hrošče. Tudi uporaba nekaterih insekticidov in fungicidov lahko pripomore k povečanemu pojavu posameznih škodljivcev, zaradi pospeševanja njihove rodnosti. Izkušnje te vrste so znane iz preteklih desetletij, ko so še bili v uporabi prispevki na podlagi DDT v sadovnjakih in ’ vinogradih'. Očitno so omenjena sredstva prek vpliva na gostiteljske rastline pospeševala razmnoževanje pršic. Kot posledica nenameravane odstranitve omejitvenih dejavnikov za razvoj populacij, se v vedno krajših razdobjih pojavljajo prerazmnožitve (gradacije) škodljivcev kar povzroči, da moramo v čedalje večjem obsegu uporabljati insekticide in akaricide. To velja toliko bolj: — kolikor širši spekter delovanja imajo u-porabljena sredstva, da ne uničijo le več vrst različnih naravnih sovražnikov, temveč tudi njihove alternativne gostitelje, — kolikor bolj perzistentne so aktivne snovi v oblogi škropiva ali prašiva, ker s tem narašča verjetnost, da bodo uničeni tudi novi naravni sovražniki, ki se morebiti dosele iz soseščine v škropljeno ali prašeno območje. — kolikor bolj redno in pogosto zatiramo s kemičnimi sredstvi, — kolikor manjša je verjetnost, da si bodo zdesetkane populacije naravnih sovražnikov opomogle z doselitvijo novih osebkov iz sosednih rastišč. To velja predvsem za zatiranje škodljivcev na velikih površinah in pri naravnih sovražnikih s skromno sposobnostjo gibanja in preseljevanja, — kolikor večja je sposobnost gibanja in preseljevanja določenega škodljivca in kolikor hitreje lahko ta poseli območja, kjer smo s kemičnim zatiranjem uničili njegove naravne sovražnike, — kolikor .višja je stopnja razmnoževanja določenega škodljivca, tj. kolikor hitreje naraste populacija iz preostalih živalic, ki jih pri zatiranju nismo uspeli uničiti, — kolikor manjša je stopnja razmnoževanja naravnih sovražnikov in kolikor bolj specifično so ti vezani na določenega škodljivca. Odstranitev konkurence med različnimi vrstami lahko povzroči premike znotraj življenjske združbe določenega rastišča, če z uporabo kemičnih sredstev s specifičnim delovanjem prizadenemo le določene vrste. Take primere imamo predvsem pri plevelih po uporabi herbicidov. Posledice enostranske uporabe herbicidov na podlagi rastnih snovi (hormonskih) so posebno tipičen primer. Omenjeni herbicidi delujejo le na širokolistne plevele. Prostor, ki so ga sprostili širokolistni pleveli, so začele zasedati plevelne trave. Podobne spremembe v sestavu plevelne flore so znane tudi po enostranski uporabi drugih skupin herbicidov. Da bi se izognili takim pomanjkljivostim v delovanju herbicidov, moramo stalno kolobariti z različnimi sredstvi, z različnimi spektri njihovega delovanja. Posledice uporabe fitofarmacevtskih sredstev pa niso v vseh primerih tako izrazite in dolgočasne. Za primer: v nekem dolgoletnem poskusu celo enajst let niso ugotovili nobenih sprememb v populaciji bakterij, aktinomicetov (zvezdastih gliv) in glivic v tleh. Sicer se je po škropljenju z dinitroortokrezoli (DNOC) zmanjšalo število bakterij in gliv za 50%, vendar se je ta razlika po štirih tednih že skoraj popolnoma izravnala. Take rezultate imamo tudi pri naših lastnih poskusih s herbicidi — ureati, NASTANEK ODPORNOSTI (REZISTENCE) Odpornost proti kemičnim sredstvom za .varstvo rastlin je pojav, da se v neki populaciji škodljivih organizmov (žuželk, pršic, glivic ali plevelov) pojavijo osebki, ki brez škode prenesejo koncentracije aktivnih snovi v prispevkih, ki na večino drugih osebkov iste vrste delujejo smrtno. Pojav odpornosti je znan že več kot šestdeset let. Ugotovili so jo v letih 1915—1914, najprej pri ameriškem kaparju, ki je postal odporen proti žveplenoapneni brozgi, pozneje med drugim pri jabolčnem zavijaču, na katerega arzenovi pripravki niso delovali več. Pomembnejša pa je postala rezistenca šele po uvedbi sintetičnih organskih insekticidov. Že kmalu po odkritju insekticidnih lastnosti DDT in njegovi uporabi v večjem obsegu, so se začela množiti poročila, da sredstvo ni dobro delovalo, najprej proti muham. V letih 1947—1950 so na Švedskem in v Združenih ' državah Severne Amerike lahko muhe uspešno zatirali le še s povečano koncentracijo sredstva in večjim številom škorpljenj, končno je DDT na mnogih mestih postal proti muham popolnoma neučinkovit, oz. natančneje: muhe so postale proti njemu docela odporne. Podobne pojave so kmalu ugotovil tudi pri drugih organskih insekticidih in akaricidih. Sedaj je odpornost proti eni ali več aktivnim snovem ugotovljena že pri več kot 200 različnih vrstah škodljivcev. Prav v zadnjih letih v čedalje večjem obsegu opažajo pojav odpornosti tudi pri glivah. V preteklosti zaradi uporabe sorazmerno nespecifično delujočih spojin kot so bakreni, žvepleni in živosrebmi pripravki ter sredstev na podlagi ditiokarbamatov, odpornosti v naravi v gospodarsko pomembnem obsegu ni bilo. Po uvedbi sistemičnih ali kurativnih fungicidov, ki delujejo mnogo bolj specifično kot protektivni, - se v 'številnih primerih že po kratki dobi upo-• rabe opazili- rezistenco proti nekaterih' aktivnim’ snovem, npr. proti benzimidazolu. Že dolgo je Znana odpornost proti antibiotikom pri glivah in bakterijah. To ima v huma-" ni medicini in veterini znaten pomen. Pri varstvu rastlin so z odpornostjo imeli težave pri uporabi antibiotikov za zatiranje bolezni riža in v ZDA pri zatiranju hruševega ožiga (Erwi-nia amylovora) na pečkarjih. ' Nastanek rezistence je v bistvu selekcijski proces. Ta se začne, če je V neki populaciji najprej le malo osebkov, ki imajo dedno določeno majhno občutljivost proti neki aktivni snovi in zaradi te lastnosti preživijo zatiranje s to snovjo. Pri večkratni uporabi pripravkov na podlagi ■ te aktivne snovi se v naslednjih generacijah najprej počasi, pozneje pa relativno naglo začno kopičiti dedne zasnove (geni) za odpornost, končno se vzpostavi populacija osebkov, ki so vsi odporni in jih je mogoče zatreti le z zelo visokimi koncentracijami aktivne snove ali pa sploh ne. V laboratorijskih razmerah so z večkratnim škropljenjem muh z DDT že pri 10. generaciji dosegli 5—10-kratno, po nadaljnjih dvajsetih generacijah pa že tisočkratno odpornost. Podobne vrednosti so dobili pri ponavljajoči se gojitvi gliv na gojiščih z rastočo koncentracijo fungicida. Prav take odporne izolate - sive plesni (Botrytis cinerea) pa so dobili tudi npr. iz trsov ali ciklam, ki so bile večkrat škropljene z benomylom. Verjetnost, hitrost in obseg nastanka rezistence proti kemičnim sredstvom za varstvo rastlin so toliko'večji: — če večkrat uporabimo isto aktivno snov oz. isti pripravek, — kolikor več je bilo odpornih osebkov v izhodiščni populaciji in kolikor se z dedno kombinacijo šibkih genov za rezistenco vzpostavi močna odpornost, — kolikor več osebkov z geni za rizestenco preživi zatiranje s kemičnimi sredstvom, — kolikor večja je populacija škodljivcev in kolikor večja je stopnja njihovega razmno- -ževanja, —kolikor manj možnosti je za dolet ali doselitev občutljivih osebkov iz okolnih rastišč, kjer zatiranje ni bilo opravljeno, — kolikor manj dednih zasnov uravnava dedovanje rezistence, to na splošno pomeni, kolikor bolj specifično je delovanje kemičnega-sredstva. Zadnji omenjen kriterij nam je navrgel tehtno vprašanje po vzrokih rezistence. Iskati jih moramo pri mehanizmu delovanja kemičnega sredstva in deloma pri faktorjih selektivnosti. Izredno intenzivno so ta vprašanja raziskali pri DDT in organskih fosfornih estrih, medtem, ko imamo za vzroke rezistence proti nekaterim si-stemičnim fungicidom doslej le prva opozorila in dognanja. Razlikujemo naslednje oblike odpornosti: 1. Odpornost na podlagi obnašanja Škodljivec pride zaradi svojega obnašanja manj v dotik z aktivno snovjo ali pa se ogiba njenemu sprejemu vase. To so opazili pred desetletjem in več, ko- so se še smeli uporabljati arzenovi pripravki. Nekatere rase jabolčnega zavijača so se izognile delovanju sredstva tako, da so se ličinke neposredno za tem, ko so se izlegle iz jajčec, zavrtale skozi lupino plodu v notranjost in niso lazile po njegovi površini, kjer bi prišle v dotik s strupom, ki bi bil zanje smrten. Pri komarjih in-muhah so znani primeri, da se je neke vrste rezistenca razvila s selekcijo osebkov, na katere je insekticid deloval kot repelent — odvračalo in so se zato izogibali škropljenih površin. 2. Odpornost na podlagi telesne zgradbe ' V odpornih osebkih je prodiranje aktivne Snovi vanje močno omejeno ali celo preprečeno zaradi njihovih morfološko-anatomskih lastnosti. Med pomembne dejavnike odpornosti lahko pri živalskih škodljivcih štejemo: večjo dlakavost, debelino in večjo nepropustnost kufikule oz. lipoproteinskih open. Pri odpornosti proti herbicidom bi imela pomen debelina voščene prevleke na listu, dlakavost, razporeditev listov, bolj ali manj zavarovana lega rastnega stožca in podobno. Vendar so proti herbicidom doslej le v redkih primerili Ugotovili znamenja prave odpornosti. 3!. Odpornost na podlagi fizioloških lastnosti Škodljiv organizem ima sposobnost, da na podlagi svojih fizioloških lastnosti in reakcij na enem ali več mestih (Vozliščih) ovira delovanje nekega fitofarmacevtskega sredstva. K temu lahko pripomorejo: otežkočen Sprejem aktivne Snovi v telo škodljivega organizma, zmanjšan transport, močnejše izločanje, močnejše inakli-viranje zaradi nalaganja na rezervne snovi, močnejša encimatska razgraditev ali zmanjšana intenzivnost aktiviranja aktivne Snovi. Tudi nižje stopnje-'reakcij med aktivno snovjo in ustreznimi encimi So lahko' Soodgovorne za nastanek odpornosti, ker je s tem ovirana pričakovana'encimska aktivnost. OpiSani in še drugi pojavi delujejo pogosto v 'različnih kombinacijah in v različni intenzivnosti, V celoti imajo fiziološki dejavniki naj večji pomen pri nastanku rezistence. Kot primere bi navedli: pospešeno razgraditev DDT V' DDE v'rezištentnih rasah' muh, močnejše nalaganje DDT na lipide (maščobne Snovi) pri rezištentnih muhah, intenzivnejša encimatska hidroliza estrov fsofome kisline in manjša reakcijska Stopnja med paraokonom in holinesterazo v odpornih pršicah, v primerjavi z normalno' občutljivimi. Odpornost Se lahko pojavi le proti eni ali proti več aktivnim snovem. Poleg odpornosti le proti eni snovi razlikujemo še: skupinsko rezistenco, kjer je odpornost u-šmerjena proti več kemično sorodnim aktivnim snovem, npr. proti kloriranim ogljikovodikom ALI proti organskim fosfornim estrom ALI proti karbamatom, multirezistenco, kjer so škodljivci odporni * proti dvema ali več različnim skupinam aktivnih snovi, npr. proti kloriranim ogljikovodikom IN fosfornim estrom IN karbamatom. križno rezistenco, kot poseben primer skupinske ali multirezistence, če zaradi uporabe določene aktivne snovi izselekcioniramo odporno populacijo, ki hkrati razvije tudi odpornost proti eni ali več aktivnim snovem, s katerimi doslej še ni prišla v stik. Obe zadnje omenjeni vrsti rezistence proti i-sredstvom za varstvo rastlin imata lahko po-j sebno velik pomen za prakso. Povzročita nam- i reč lahko, da postane eden najvažnejših proti- ; ukrepov za preprečevanje posledic odpornosti — prehod na sredstva iz drugih skupin — povsem neučinkovit. Podobni primeri, v katerih je komaj še mogoča učinkovita uporaba insekticidov in akaricidov, so znani npr. pri zatiranju j pršic v izoliranih sadovnjakih ali v rastlinjakih. Če se pojavi taka multirezistenca, je treba i preiti na druge, predvsem biološke postopke zatiranja. Kolikor vemo doslej, ni verjetno, da bi bilo mogoče preprečiti nastanek rezistence. Pri številnih sedaj uporabljenih insekticidih, akarici-, dih in nekaterih sistemičnih fungicidih je po daljšem ali krajšem času vedno treba računati z njo. Je pa na voljo vrsta ukrepov, s katerimi se [ da pojav odpornosti upočasniti in odlagati: 1) z uporabo aktivnih snovi, ki v manjšem obsegu povzročajo rezistenco. Tako so v labo- j ratorijskih poskusih s pršicami ob uporabi bina- r pakrila skozi 14 mesecev in 60 generacij doseg- [ li le 2-krat rezistenco, medtem, ko je uporaba parationa skozi 10 mesecev in 45 generacij izzval 58-kratno odpornost, Praktične izkušnje potrjujejo, da proti binapakrilu v naravi še ni bila ugotovljena odpornost. Isto velja za druge, zelo nespecifično delujoče akaricide in insek-ticide iz te skupine dinitrofenolderivatov in za j večino nesistemičnih fungicidov. 2) Ž uporabo- kombiniranih pripravkov, ki vsebujejo aktivne snovi z različnimi mehanizmi delovanja. Ta pot je toliko bolj obetavna, koli- i kor manjša je verjetno! nastanka multirezistence pri zelo različnih aktivnih snoveh. Ustrezne I raziskave so pokazale, da se rezistenca pri uporabi kombiniranih pripravkov »nabira počasneje, kot pa če uporabljamo najprej eno snov, na- J to pa še. drugo, kolikor dolgo moremo. 3) Menjava sredstev z različnimi načini de- j Iovanja v obliki turnusa. Ta možnost se v prak- ! si že uporablja v velikem obsegu, ker je lažje izvedljiva kot pod 2) omenjena, ker se vsa sred- j stva ne dajo na ustrezen način mešati med se- | boj ali se pojavijo druge, težave. 4) z dodajanjem »antirezistentov« ali siner- f gistov, ki na ustreznem mestu posežejo v de- [ lovanje sredstva in npr. preprečujejo njegovo inaktivacijo v organizmu škodljivca. Snovi te ; vrste so znane za zmanjšanje rezistence proti | DDT; pri rezištentnih Škodljivcih, ki v poveča- I nem obsegu s pomočjo DDT-dehidroklorinaze f razgrajujejo DDT db DDE, zmanjšujejo to razgraditev. Za organske fosforne estre in karba-mate so znani antirezistenti, ki ovirajo hidroli-tično cepljenje in s tem inaktiviranje teh spojin. Z dodatkom antirezistentov k ustreznim in- | sekticidom je sicer mogoče že rezistentne po- ! jpulacije Začasno bolje Zatirati, načelno pa trajna odprava rezistence na ta način ni mogoča, | ker se le-ta proti tein dodatkom oz. kombinacijam prav tako lahko pojavi. 5) 'z omejitvami uporabe fitofarmacevtskih Sredstev na zares nujno potrebne primere. ! Škodljive organizme naj: bi zatirali ob biološko j najugodnejšem roku1, nikakor pa ne, predno ni dosežen prag gospodarske škodljivosti ali prag j Zatiranja. 6) z zmanjšanjem koncentracij in količin | škropiva' ter z dopolnitvijo kemičnega zatiranja j z drugimi postopki, da selekcijski pritisk na ! škodljivce ne bo tako enostranski. 7) z ohranjanjem ekoloških niš — majhnih nepoškropij enih delov posevkov ali nasadov. Pri ustrezni gibljivosti škodljivih organizmov [ se iz nepoškropljenega območja selijo osebki na škropljeno območje in se sparijo oz. skri- : žajo z osebki, ki so že pod vplivom rezistence. Selekcijski proces nastanka rezistence se tako J lahko odloži za precej časa. 8) Z lovnimi postopki pri aktivno gibljivih i škodljivcih, ki reagirajo na vabe. Tako je mogoče v nekaterih primerih v lokalnem obsegu z visokimi koncentracijami aktivne snovi škodljivce skoraj. popolnoma uničiti, V takih oko- ¡' liščinah skoro ni mogoča selekcija za nastanek ; odpornosti ali je zaradi skromnega števila pre- 1 živelih osebkov močno zavirana. Vendar je učinkovitost vab za neposredno zatiranje večinoma preskromna, ker zajema le majhen del celotne populacij e.