PRISPEVKI K ZGODOVINI OVČEREJE
NA KRASU IN V SLOVENSKI ISTRI
E m a U m e k
V teh prispevkih z zgcxlorini ovčereje se omejujem na območje
Brkinov (ozemlje med cesto Trst—Reka in vodo Reko), severni del
Čičarije, tržaško-senožeški Kras in Pivko ter skušam prikazati obliko
ovčereje, ki se je gojila na tem območju, in je bila pogojena v kli-
matskih in vegetacijskih značilnostih teh predelov in v ekstenzivnem
načinu agrarnega gospodarstva. V prvem delu prispevkov obravna-
vam sistem paše, v drugem pa poskus države v drugi polovici 18. sto-
letja, da bi to obliko odpravila.
I. V Čičariji, Brkinih, na Krasu in na Pivki je bila reja ovac važna
gospodarska panoga, ki je omogočala podložnikom na tem pasivnem
predelu borno življenje z dohodki pri nadrobni prodaji jagnet, sira
in sirotke na Beneško, v Trst in na Goriško, ter s predenjem in pro-
dajo volne v naštete pokrajine in Kočevarjem.^ Kraški svet pa ni
dajal velikim ovčjim čredam dovolj krme, zato so morali gnati ovce
Jia pašo na bolj oddaljene planine. Pri paši pa je treba ločiti dve vrsti:
zimsko in letno. Pozimi so gnali iz Pivke, s Krasa, iz Brkinov in Čiča-
rije del ovac, ki jih niso mogli prerediti preko zime na domačih pašni-
kih, na pašo ob morju ob istrski obali in tržaškem zalivu, kjer je mila
zima dopuščala pašo na prostem.
Zimska paša ovac y beneški Istri in ob tržaškem zalivu je imela
teritorialno velik obseg: območje gospodstva Vikumberg (Fünfen-
berg), grofije Postojna in Pazin, gospodstvo Gotnik, graščinske posesti
(Gut) Ravne, deželskega sodišča Prem in Novi grad. Iz gospodstva Vi-
kumberg so gnali na zimsko pašo y beneško primorje iz vasi: Podgrad,
Brezovo brdo, Orehek, Povžane, Bač, Materija, Markovščina, Golac,
Kratice uporabljenih arhivov:
VA = vicedomski arhiv
RK = arhiv repreizentanee in komoie
DG AS = arhiv deželnega glavarstva, politični oddelek, Agricnlturs-Sachee
RDA AK = rektifiiciraei dominikalni akti, postojnska kresija
Rb = resolucijske knjige
Vsi navedeni arhivi se nahajajo v DAS, Ljubljana.
1 DG AS fase. S 1/1 (24.2.1771), RK fase. XXVIII (Perlas), akt št. 76, pro-
tokol.
71
Erna Umek
Obrov, Slope, Tublje, Gradišče, Brezovice, Rožice, Poljane, Javorje,
Erjavce in Herpelje na pašnike v okolici Brižovca (S. Domenica), Pi-
rana in Kopra. Na zimsko pašo niso gnali iz vasi Starod, Harije, Račice,
Studena gora, Podheže, Sabonje, Sože, Veliko in Malo brdo, Male Loče,
Zajelšje, Šapjaiie in Tatre.^
V grofiji Postojna je bila običajna zimska paša v primorju v župi
Knežak in Trnje, od tu so gnali ovce na pašo proti Poreču, Košani,
Piranu in Umagu. Iz župe Vreme so šle ovce na pašo v okolico Sagetta
(morda kraj Saletto pri Piranu), Štivana pri Devinu, Kopra, Pirana,
Buj in Trsta.^
Iz območja deželskega sodišča Prem so gnali na pašo le posamezni
podložniki, in sicer iz vasi Pivka, Selce, Hrastje, Nova Sušica proti
Markovščini, iz Neverk, Petelinj, Klenika, Cepna pa proti Bujam, iz
Palčja in delno iz Petelinj, Klenika in Hrast ja proti Pertonellu ali
Bertonellu, ki ga pa ni mogoče lokalizirati. Proti Piranu so gnali na
pašo iz Neverk in Cepna, proti Novemu gradu iz Zagorja, Celja, Trno-
vega, Kilovč dn Prema, proti Poreču iz Šembrij, Narina, Celja, Trnovega,
Jasma, Baca, Zemona, Hrastja, Klenika in Male Pristave, v okolico Izole
iz Nove Sušice, iz Cepnja pa v okolico Kopra. Doma so pasli preko zime
v naslednjih vaseh: Soršica, Dobro polje, Smrje, Prelože, Mereče, Pod-
stenje, Podjama, Velika Bukovica, Parje, Drskovče, Velika Pristava,
Gradec, Nemška vas. Mala Bukovica, Tmo^vo, Ratečevo brdo, Janeže^'o
brdo, Zarečica in Zarečje.^ Podložniki graščinske posesti Ravne so
gnali na zimsko pašo ovce iz vasi: Nadanje selo. Kal, Locane, Ho-
tičina, Skadanščina in Artviže v okolico Kopra, Vižinade, Šmarja pri
Kopru, Pirana, Prebeneka in Stivana pri Devinu."
Na zims^ko pašo so šle ovce v času od sv. Mihaela (29. september)
do božiča (25. december)." Tu so ostale do sv. Jurija (24. april). Ovce
so se pasle vso zimo na prostem, le ob slabem vremenu so jih zgnali
pastirji v staje, imenoyane staci j e, ki so imele le streho, dostop do
ovac pa so zapirali z grmičevjem. Ovce so gnali in čuvali domači pa-
stirji. Mnogi, zlasti mlajši, so se tako odtegovali vojaški službi. Pašnike
so jemali v zakup za popas, za kar so plačevali pašni denar, ki je v
drugi polovici 18. stoletja znašal 11 kr od glave.'
Po sv. Juriju pa so prignali na letno pašo ovce iz beneške Istre,
Cičarije, Brkinov in s Krasa na planine Nanosa, med cerkniškimi Ja-
vorniki in Snežnikom ter na Učko.* To pašo istrskih, brkinskih in
» DG AS fase. S 1/1 (22. 2.1772).
' DG AS fase. 1/1 (19.1.1772).
* DG AS fase. S 1/1 (24.12.1771).
" DG AS fase. S 1/1 1771 seznam ovac graščinske posesti Ravne.
• DG AS fase. S 1/1 (27.11.1770).
' DG AS fase. S 1/1 (12.3.1772).
» DG AS fase. S 1/1 (19.1.1771, 12. 3.1772). — Leban V., Nanos, Geografski
vestnik XXII (1950), str. 117—134. — Krebs N., Die Halbinsel Istrien, Leipzig
1907, str. 137.
72
Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri
kraških ovac so imenovali »herwadigo« vulgo »stan« ali tudi »herbadia,
erbadia«.'-' Ovce so se pasle s planine na planino, dokler niso popasle
za popas v zakup vzetih pašnikov. Na pašnikih so ostale vse poletje do
septembra na prostem brez staj." Za pašo so dajali posebno dajatev,
imenovano pašni denar (Weidgeld), herbadijo (Herbadierecht, Her-
wadierecht), ki se je odrajtovala v denarju in v naturi (siru, koštrunih
in sirotki) v času paše.
Kraške ovce so se pasle na planini pri Palčju v gospostvu Prem,
v gospostvu Postojna na »Geschloßberg«, Lonici (vzhodno od Slavine),
planini Jurešče (blizu vasi Jurešče), Koritnici (blizu vasi Koritnica),
Bistriški gori (pri Ilirski Bistrici), Ravniku, Snežniku, Oblaku in
Babnem polju. Iz Istre so prignali ovce na pašo v gospostvo Gotnik na
območje vasi Klana, Dolenje in Podgraje, v gospostvu Švarcenek na
planino Poljane, v gospostvu Socerb na planine pri vaseh Vodice, Je-
lovica, Novaki in Podgorju. Seveda se je v raznih obdobjih ta slika
močno spreminjala; odvisna je bila od števila ovac, bolezni, ki so raz-
sajale in zaviranja beneški oblasti, ki niso vedno dovoljevale prehoda
ovac preko ineje.^^ Poti, po katerih so gnali ovce na zimsko in letno
pašo, so bile stalne. Graščine, po katerih svetu so gnali ovce na pašo,
so imele pravico jih pomolsti in si pridržati njih mleko. To so ime-
novali »mužana«. Včasih so dajale graščine molznino tudi v zakup.^^
II. Prizadevanja avstrijske absolutistične države v dobi fiziokra-
tizma za napredek kmetijstva so dovedla tudi do poskusov pospeševati
in iziboljšati ovčerejo na območju postojnskega okrožnega urada. Te
periodične selitve, ki so oibsegale po številu eno tretjino ovac, so bile
bistvena ovira pri poskusih uvedbe plemenite ovce pasme mérinos v
tem okrožju.^^ Vzrok teženj za uvedbo pasme mérinos je bila potreba
domačih manufaktur po boljši volni. Zato je skušala oblast odpraviti
zimsko pašo. Glavni nasprotnik zimske paše v beneškem primorju je
bil postojnski okrožni glavar Pompej baron Brigido, lastnik gospostva
Lupoglava, kjer je delal poskuse s križanjem ovac domače pasme z
mérinos. Dvorna pisarna je zahtevala 25. avgusta 1770 od kranjskega
deželnega glavarstva poročilo, ali naj bi prepovedali pašo ovac iz
postojnskega okrožja v beneški Istri in obratno.^^ Postojnski okrožni
" VA fase. 1/42 I gospodarstvo Postojna št. 15. ^
" DG AS fase. S 1/1 (12. 3.1772). j
" VA: fase. 1/54 XLI gospostvo Lož št. 1, fase. 1/42 I gospostvo Postojna \
št. 13, fase. 1/6 1 XX gospostvo Socerb št. 3, fase. 1/61 XXII gospostvo Švarcenek ]
št. 1, 4. — IIDA AK: fase. 107 gospostvo Gotnik št. 1, fase. 98 gospostvo Postojna j
št. 10, 44, urbar št. 46, fase. 136 gosipostvo Prem, urbar leta 1574, 1578. — Czoe- |
ring, Görz und Gradisca I, 665. — Kos M., Urbarji Slovenskega Primorja II, ¦
str. 85. ;
Leban V., c. d., str. 130. — Kaspret A., Slovarske drobtinice, nabrane iz '
starih urbarjev, aktov in listin II. kupek, ČZN VI (1909), str. 153. j
" DG AS fase. S 1/1 (15. 8.1769). '
" DG AS fase. S 1/1 (8. 3.1771).
73
Erna Umek
glavar se je obrnil na vsa prizadeta zemljiška gospostva, da bi spo-
ročila svoje mnenje in stavila predloge za izboljšanje ovčereje.^"
Zemljiška gospostva Gotnik, Lupoglava, Kožljak, Paßberg in delno
Postojna so odobravala načrt komerčne komisije, da se prepove paša
in uvedejo plemenite ovce. To so bila gospostva, kjer ni bila običajna
paša v beneškem primorju.^'' Gospostva Prem, Pazin in Senožeče pa so
nasprotovala prepovedi paše, ker bi se s prepovedjo paše zmanjšalo
število ovac, ki so številčno presegale možnost krmljenja preko zime
z domačim senom; to pa bi poslabšalo položaj podložnika, ki- ne bi
zmogel več rednih dajatev zemljiškemu gospodu.^' Pompej baron Bri-
gido je kljub morebitnemu zmanjšanju števila ovac, ki bi ga povzročila
prepoved paše v beneškem primorju, zagovarjal svoj predlog; saj bi
bila s tem dana možnost uvesti plemenitejšo pasmo mérinos, ki bi do-
iiašala letno mnogo več (4 gld) ko domača ovca, katere donos so raču-
nali letno na glavo 1 gld 8 kr. Število ovac, ki bi šle na zimsko pašo
v primorje, naj bi se skrčilo tudi s povišanjem carine (3 kr) ob pre-
stopu meje.'**
Deželno glavarstvo je usvojilo predlog postojnskega okrožnega
glavarja in predlagalo dvorni pisarni prepoved zimske paše v be-
neškem primorju in obratno za beneške podložnike na avstrijskih
tleh pod kaznijo zaplembe ovac.^" Predlog je bil sprejet^" in 15. junija
1771 so v beneškem primorju s patentom prepovedali pašo.^^ Ker pa je
bil patent prepozno razglašen, so mnogi lastniki že prignali ovce z
beneškega ozemlja na območje postojnskega okrožja.Prepoved je
zlasti prizadela podložnike na Pivki in Krasu, ki so poslali dvoru pri-
tožbo. Sestavil jo je Marko Zadnek, vikar v Trstu, doma iz Celja v
gospostvu Prem.^'^ V pritožbi je navedel, da bodo morali podložniki
občutno zmanjšati število ovac, če bo ostalo pri prepovedi paše. Prošnjo
so podprla tudi gospostva Novi grad, Prem, Švarcenek, Senožeče,
Ravne in Neuerfeld ter več lastnikov manjših imenj.^* Pritožba je
bila uspešna. V ziimi 1771/72 so izjemoma smeli podložniki gospostev
Prem, Senožeče, Postojne, Predgrađa in graščinske posesti Ravne in
iz deželnih sodišč Socerba in Novega grada gnati živino na Beneško.^^
S tem pa ni bila končana razprava o potrebi zimske paše. Postojnski
okrožni glavar Pompej barom Brigido je vztrajal, naj ostane zimska
paša prepovedana in naj uvedejo intenzivno rejo ovac v hlevih. To
DG AS fase. S 1/1 (24 2.1771).
" DG AS fase. S 1/1 (27.11.1770, 25.12.1770, 21.2.1771, 24.2.1771).
" DG AS fase. S 1/1 (19.1.1771, 1. 2. 1771).
DG AS fase. S 1/1 (24.2.1771).
" DG AS fase. S 1/1 (8. 3.1771).
"O DG AS fase. S 1/1 (18. 5.1771), Rb 1771 št. 27.
^1 DG AS fase. S 1/1 (15. 6.1771).
^- DG AS fase. S 1/1 (3. 11.1771).
^= DG AS fase. S 1/1 (12. 3. 1772, 9. 5. 1772, 22. 1. 1773).
DG AS fase. S 1/1.
DG AS fase. S 1/1 (8. 11.1771).
74
Prispevek k zgodovini ovčereje na Krasu in v slovenski Istri
pa naj bi omogočila razdelitev srenjske zemlje in kultiviranje paš-
nikov.^" Izvršil je popis ovac v gospostvih, kjer je bila običajna paša
v primorju. Po ohranjenih podatkih so gnali na pašo v primorje iz go-
spostva Vikumberg 5098 ovac, doma so jih preredili preko zime 5571,
iz grofije Postojna je šlo v primorje 2799 ovac, doma jih je ostalo 4314,
iz gospostva Prem so gnali na pašo 6028 ovac, a doma so jih preredili
11.264 in iz graščinske posesti Ravne so gnali 2518 ovac, doma pa pre-
redili 2167 glav.^^ Za ostala gospostva, kjer so tudi gnali ovce na pašo
v primorje (Pazin, Gotnik) ni podatkov. Vendar se je zdelo postojn-
skemu glavarju število ovac, ki so jih gnali v primorje, previsoko.
Sam je cenil, da gre vsako leto z območja postojnskega okrožja na
zimsko pašo okoli 20.000 glav drobnice.^**
Kljub obstoječi prepovedi so prignali iz beneške Istre poleti 1772
ovac na pašo na Učko in iz gospostva Gotnik, deželskih sodišč Prem in
Novi grad v zimi 1772/72 v beneško primoTJe. Zemljiška gospostva so
pri tem podpirala podložnike.^" Okrožno glavarstvo v Postojni pa je
kaznovalo podložnike, ki so prekršili patent o prepovedi paše v be-
neškem primorju, s telesnimi kaznimi in globami. Iz vasi, ki se niso
pokoravale, so v zastrašitev kaznovali župane in enega ali dva ugledna
podložnika, ki so moTali delati 8 dni vkovani v železje pri javnih
delih.«"
Leta 1773 so se vnovič pritožili podložniki iz Vrem na dvor zaradi
prepoA^edi paše in zagrozili, da ne bodo več opravljali podložniških
dolžnosti, če jim ne bo mogoče pasti ovac v primorju.'"^ V letih, ko je
bila paša prepovedana, je padlo število ovac zlasti v najbolj pasivnih
predelih pazinske grofije.
Novi postojnski okrožni glavar Franc KsavcTij baron Lichtenberg
je začel jeseni 1773 znova obravnavati vprašanje paše.«« Preiskavo je
vodil ob podpori grofa Lichtenberga s Snežnika, barona Rosettija z
graščine Orehek, Sigmunda pl. Nicolettija, upravitelja gospostva Pred-
jame in upravitelja grofije Pazin. Komisija je ugotovila upravičenost
podložniških pritožb o pomanjkanju krme. Razen v enem ali v dveh
gospostvih ni bilo krajev, kjer bi imeli podložniki toliko sena, da bi
preredili svojo živino. S prepovedjo paše bi izgubil podložnik potrebna
sredstva za prehrano, tudi obdelani kosi zemlje, tako imenovane
ograde, ne bi donašali dovolj, ker jih ne bi imeli s čim pognojiti. Da
pa ne bi bila zimska paša ovira pri izboljšanju pasme, je predlagala
DG AS fase. S 1/1 (19.10.1771, 12.3.1772).
DG AS fase. S 1/1 seizinami popisa ovac gospostev Vikumberg, Postojne,
dcželskeg asodišča Prem in graščinske posesti Ravne.
DG AS fase. S 1/1 (19.10.1771).
DG AS fase. S 1/1 (23. 7. 1772, 4. 2. 1773).
™ DG AS fase. S 1/1 (26. 2.1773).
^' DG AS fase. S 1/1 (18. 6.1773).
^- DG AS fase. S 1/2 (23.10.1773).
«^ DG AS fase. S 1/2 (24. 7.1773).
75
Erna ümek
komisija, da dovolijo v bodoče zimsko pašo v beneški Istri le za dve
tretjini ovac, eno tretjino pa naj bi redili doma, in to naj bi bile ovce
pasme mérinos. Dovoljenje za pašo v primorju naj bi izdajala zem-
ljiška gospostva, potrjeval bi jih okrožni urad.^* Na podlagi omenjenih
rezultatov preiskave je predlagalo deželno glavarstvo dvorni pisarni,
naj ukine preuranjeno prepoved zimske paše v beneški Istri; to se je
zgodilo 22. aprila leta 1774.^^ Zato se je obdržala stara oblika paše v
istrskem primorju do 19. stoletja.
Zusammenfassung
BEITRAG ZUR GESCHICHTE DER SCHAFZUCHT AM KARST
UND IM SLOWENISCHEN ISTRIEN
Im Gebiete der Brkini, der nördlichen Teile der Ćićarija (Tschitschen-
boden), des Triester Karstes und der Pioka (Poik) bestand wegen der dort
herrschenden klimatischen und Vegetationsverhältnisse eine Sonderform der
Schafzucht. Der Karstboden konnte den großen Schafherden kein genügendes
Futter bieten. Daher trieb man einen Teil der Schafherden auf die Wintermeide
jenseits der Grenze von Osterreichisch-Istrien ins Venetianische an die adria-
tische Küste. Auf Grund historischer Quellen kann festgestellt werden, aus
meldten Grundherrschaften in Krain im 18. Jahrhundert das Vieh vom Dezem-
ber bis April in Venetianisch-Istrien überwinterte. Dann folgte die Sommer-
meide auf den Almen am Nanos, Snežnik, Javorniki und der Učka. An dieser
nahmen auch die Viehzüchter des venetianischen Küstengebietes teil. Unter dem
Einfluß physiokratischer Wirtschaftsbestrebungen zur Förderung der heimi-
schen Viehzucht kam es in der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts zum Ver-
suche, diese halbnomadische Art der Viehzucht zu unterbinden und die
heimische Rasse durch Einführung von Merinoschafen zu veredeln. Aus ver-
schiedenen Gründen, die in der Studie angeführt werden, schlug dieser Versuch
fehl. Die alte Form der Schafzucht verblieb bis ins 19. Jahrhundert.
DG AS fase. S 1/2 1774 referat Ivana Ursini grofa Blagaya.
^» DG AS fase. S 1/2 (4. 3. 1774, 16. 4. 1774, 22. 4. 1774), Rb 1774 št. 3(.
Leban V., c. d., str. 127.
76