1,1 S 1 Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje •T>dfnf>« IzhaTs pod tem *Vra1?s-■iim Imenom od 24 nov 1BC1 da 1e na predlog Občinskih cvttv.ro\ >ZDL Ptifl to Ormoi — Izdaja avod »Tednik«. Ptu) — Odgovoril urednik: Anton Bsumari — "rednIStvo to uprava Ptu) Lackova 8 — Tel. 156 — St tek rakuna: NB Ptul 804-19-603-75 -Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vra-"amo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. za lnozemstvf 2000 din Št. 29 PTUJ, dne 24. folijo 1964 Letnik XVII. Urbanistični program mesta Ptuja sprejet V ponedeljek, 20. julija 1964, je bila 16. skupna seja občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj. V ospredju vseh točk dnevnega reda te seje je bil predlog urbanističnega programa mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja ter ureditvenega načrta mesta Ptuja, v nadaljevanju pa še poročilo o gibanju gospodarstva in o proračunski potrošnji v prvem polletju 1964, poročilo o delitvi dohodka in nagrajevanju v delovnih organizacijah in obravnavanje ekonomsko-finančne analize dela gospodarskih organizacij in zavodov za 1963. leto. Na tej seji je bil sprejet še odlok o preimenovanju Ljutomerske ceste v Cesto dr. Jožeta Potrča, odlok o potrditvi davčnega zaključnega računa za 1963. leto, odlok o določitvi krajev in pogojev, v katerih smejo obrtne delavnice in obrtniki prodajati sv»je izdelke, odloki o uvedbi posebnega krajevnega prispevka za popravilo in vzdrževanje občinskih cest in mostov na območju krajevnih skupnosti v občini, sprememba odločbe o ustanovitvi Komunalne banke Ptuj, soglasje k uvedbi izrednega prispevka .v sklad zdravstvenega zavarovanja za občino Ormož, odobritev razširitve predmeta poslovanja Zavoda za komunalno dejavnost Ptuj, odobritev posebne dotacije krajevni skupnosti Markovci za nabavo kinoprojektorja, imenovanje predstavnikov občinske skupščine v organe upravljanja delovnih organizacij, ki opravljajo javno službo, in še nekaj drugih rešitev in odločitev. S' potrditvijo urbanističnega programa mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja ter ureditvenega načrta mesta Ptuja je končan postopek za sprejem, urbanističnega programa in ure-ditvnega načrta. Občinska skupščina ga je obravnavala in sprejela. Predložen bo še v potrditev skupščini okraja Maribor in v soglasje republiškemu sekretariata za urbanizem v Ljubljani. Tako sta končno občinska skupščina Ptuj in Zavod za urbanizem Maribor storila vse, da je prišel Ptuj do urbanističnega programa samega mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja. S tem programom sta dobila občina Ptuj in Zavod za urbanizem Maribor od občinske skupščine spričevalo sposobnosti, ki bo ostalo mnogim rodovom naših zanamcev s podobo novega Ptuja in njegove urbanistične ureditve; ta bo popolnoma drugačna kot jc podoba starega, zgodovinskega Ptuja. Nanjo bodo vplivali mnogi faktorji razvoja v socialistični skupnosti. Da bi bili našim bralcem pa tudi poznejšim rodovom znani vsi ti faktorji, ki jih je bilo potrebno upoštevati, naj navedemo dodatno k podatkom o urbanističnem programu v prešnji 'številki »Tednika« še nekaj podatkov iz obrazložitve programa, ki jo je' pripravil Zavod za urbanizem Maribor. Ob občinskem praznovanju v Mostju se je zbralo pred spomenikom Lackove čete ogromno ljudi. Letos bo praznovanje v Mar-kovcih, kljub temu pa bodo ob prazniku tudi v Mostju položeni venci. Občinsko praznovanje letos v Marhovcih Urbanistični prorekt Ptuja Program mesta Ptufa (IZVLEČEK) S prvim delom urbanističnega projekta Ptuja, to je z »Okvirnim programom mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja« so pripravljene osnove za podrobnejši program razvoja in za načelno ureditev mesta Ptuja. Okvirni program je občinska skupščina že sprejela. V okvirnem programu je določeno perspektivno število prebivalstva na ureditvenem območju, to je 30.000 oseb. Nadalje število zaposlenih oziroma aktivnih prebivalcev v Ptuju, to je 14.700 oseb. Določena je velikost ureditvenega območjk mesta, to je 2160 ha in njegove »neje. Z drugim delom projekta, to je s »Programom mesta Ptuja«, je nekoliko bolj razčlenjena prostorska razporeditev in defini-tivno določen načelni coning, predvsem pa je pbdrobneje obdelan program razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v mestu in program razvoja urbanskih fondov. Proizvodnjo Na področju proizvodnje je v Ptuju poslovalo v 1962. letu 13 podjetij, od tega pet industrijskih, eno gradbeno, eno kmetijsko, pet obrtnih in eno z zelo mešano dejavnostjo (»Perutnina«), Ta podjetja so imela v Ptuju 2034 zaposlenih. Poleg tega je bilo aktivnih še nekaj zasebnih proizvajalcev (kmeti), tako da je skupno število aktivnih v proizvodnji znašalo 2944 oseb, od tega v industrijski in obrtniški proizvodnji 1670 oseb. Industrijska in obrtniška proizvodnja bi morala povečati družbeni proizvod od 1605 milijonov dinarjev v letu 1962 na ^•25.200 milijonov dinarjev. Število zaposlenih bo istočasno povečano na okrog 7200 oseb. Investicije za tak program pa se ocenjujejo z 38.000 milijonov dinarjev. Ustrezna podjetja so imela 1962. leta 81.217 m2 zemljišč, v bodoče pa bo potrebno zagotoviti 650.000 m2 ali 90 m-' po zaposlenem. V kmetijski in gozdarski proizvodnji je predvideno znižanje števila zaposlenih od 1052 do 840. Drugi gospodarski podatki se ne obravnavajo (razen za farmo piščancev) in bekonov), ker je proizvodni prostor kmetijstva in gospodarstva večinoma izven mesta. V gradbeništvu je predvideno povečanje števila zaposlenih od 528 na 900, povečanje družbenega proizvoda na 1800 milijonov dinarjev, bruto investicije pa bodo znašale 2000 milijonov dinarjev. Oskrbo Vše ostale neproizvodne aktivnosti smo združili v poglavju »Oskrba«, čeprav so nekatere »gospodarskega«, nekatere pa »negospodarskega« značaja po metodologiji družbenega planiranja. Promet -je delho proizvodna, delno neproizvodna dejavnost, vendar smo ga zaradi nekih specifičnosti uvrstili v oskrbo. Preskrba Pod preskrbo razumemo trgovino (s skladišči) in "gostinstvo. Po prostorski kot tudi po stroškovni plati so v trgovini najvažnejše prodajalne. Prodajni prostor (s priročnim skladiščem) se bo moral povečati od sedanjih 5536 m2 na 12.970 m2, ker bo promet v trgovini' na drobno povečan od 4 na 18 milijard dinarjev. Število prodajalcev se bo povečalo od 322 na 340. Predvideno je uvajanje samopostrežbe' in samoizbire tako da naj bi od planiranega prometa odpadlo na prodajalne s klasičnim načinom postrežbe le 3350 milijonov dinarjev. To bo zahtevalo ureditev večjih prodajaln. Površiria • skladišč naj bi se povečala od okrog 9000 m2 na 11.000 2. Večina sedanjega skladiščnega prostora je neprimerna in raztresena/ Zgradila naj bi se večja skladišča v za to odrejeni coni. Predvideva se tudi gradnja silosov za žitarice ali moko. Vinska klet naj bi se ohranila. V gostinstvu se predvideva kapaciteta 2000 sedežev, to je na 15 prebivalcev en sedež. To pomeni povečanje kapacitet restavracij, bifejev, zajtrkovalnie, slaščičarn za 500 sedežev, kar je razmeroma malo glede na današnje močne kapacitete (3,9 prebivalca na sedež). Hotelske kapacitete so predvidene za 60.000 nočitev letno, to je petkrat več kot leta 1963. Dodatno bo potrebno pridobiti zmogljivosti 226 ležišč. Na eno ležišče se planirata dva sedeža v hotelski restavraciji in baru. Število zaposlenih v celotni preskrbi se bo povečalo od 854 v letu 1962 na 2060 v letu 1991. Bruto investicije pa bodo morale znašati 6360 milijonov dinarjev. Storitvena obrt Med to obrt smo šteli vse delavnice, ki delajo po individualnih naročilih, torej izjemoma tudi nekaj proizvodnih strok (na primer krojači, optika ipd.). Od današnjih 433 regularno zaposlenih v obrti se bo zaposlenost povečala na 630. površine prostorov pa od 9452 m2 na 43.300 m2. Med najmočnejšimi strokami ozfroma servisi (s sku-pinOi strok) predvidevamo univerzalne servise za popravilo gospodinjskih in drugih aparatov, ki jih bo uporabljalo prebivalstvo, nadalje servis za popravila motornih vozil in frizerje. V teh štirih servisih (ki bodo lahko imeli več organizacijskih enot in prostorov) se predvideva 415 zaposlenih..' Predvidevamo okrog eno milijardo bruto inyesticij,' v tem socialistični sektor 700 milijonov dinarjev. Prosvetne ustanove Zmogljivost osnovnih šol smo /planirali na temelju predpostavke. da bo čez 30 let eno-izmenski pouk. Od današnjih šol na.i bi glede na lokacijo služili kot osnovna šola današnja osnovna šola »Ivana Spolenjaka« in Ekonomska srednja šola. Dodatno pa bo potrebno zgraditi 112 učilnic in spremljajoče prostore, to je sedem šol po 16 učilnic. Zmogljivost srednjih šol smo oslonili na predpostavke: (1) v polovici šol enoizmenski pouk in (2) 12-letna šolska obveznost. Dodatno bo potrebnih 37 učilnic, to je dve šoli, s tem da se tudi današnja osnovna šola »Tone Znidarič« uporabi za srednješolski pouk. V posebnem šolstvu bosta potrebna dva kombinirana zavoda: šola + dom in še ena šola brez doma; skupno za 330 otrok z območja občine. Nadalje bo potreben še en dijaški dom oziroma še 180 ležišč za obiskovalce srednjih šol iz oddaljenejših krajev., Ce bo obiskovalo otroške vrtce 50 "/o otrok v starosti od treh do šestih let, bo potrebnih še okrog 10 otroških vrtcev, vsak s kapaciteto 90 otrok. Nadalje se predvideva povečanje prostorov glasbene šole in delavske univerze. Računa se z okrog 5,5 milijarde dinarjev v prosveti. Zdravstvo V zdravstvu bosta poslovali — kot danes — le dve ustanovi, to je zdravstveni dom in bol- nišnica. Zdravstveni dom bo moral — ko bo dovolj prebivalcev — ustanoviti eno močnejšo zdravstveno postajo na desnem bregu Drave. Nov zdravstveni dom naj se zgradi nasproti bolnišnice. tako da bo možna oziroma olajšana skupna poraba fizioterapije (s kopališčem), t Socialno varstvo Od večjih objektov v socialnem varstvu se predvideva gradnja (ali adaptacija) doma za stare ljudi s kapaciteto 100 ležišč. Kultura Kot novi objekti oziroma prostori se predvidevajo: dvorana s 600 sedeži za gledališke in koncertne prireditve, kinodvo-rana s 750 sedeži, novi prostori za poljudno knjižnico (študijska naj se preseli v sedanje prostore arhiva), arhiv, dvorana za lutkovno gledališče, razstavni (umetnostni) paviljon. Po zgraditvi kinodvorane naj se Titov dom uporabi za zabavne prireditve in zborovanja. Narodni dom in dvorana v glasbeni šoli ostaneta na razpolago za manjše prireditve. (Nadaljevanje na 2. strani) Za letošnji občinski praznik, 8. avgust, se ne pripravljajo samo v Markovcih, kjer bo osrednja proslava za letošnje občinsko praznovanje, z otvoritvijo urejenega zadružnega doma in. učiteljskega stanovanjskega bloka, temveč tudi na Bregu, kjer bodo v glavnem končana gradbena dela na perutninski farmi podjetja »Perutnina« Ptuj. Ob občinskem prazniku bodo še zadnji novi objekti farme brojlerjev izročeni namenu. Za praznovanje občinskega praznika občine Ptuj je zanimivo, da je vsako leto praznovanje v drugem šolskem centru v občini. Dosedanja praznovanja so že bila v Mostju, v Orešju in v Cirkulanah, kjer so odkritja spominskih plošč ali spomenikov padlim borcem NOV in osrednje proslave. Tako se bodo sčasoma zvrstila praznovanja v vseh šolskih centrih v občini, zato se je praznovanje občinskega praznika v nekaj letih dobro uveljavilo. Afriški vrh V torek zvečer' so v Kairu zaključili ' zasedanje skupščine šefov vlad Organizacije afriške enotnosti. Večdnevno zasedanje je pokazalo, da se je afriška enotnost utrdila in da ie črna celina v razmeroma kratkem obdobju neodvisnosti dosegla tudi primerno politično zrel o s za ocenjevanje afriških in :. tov.nih.. vprašani. Za nas Jugoslovane prameni afriški vrh, kot imenujejo tudi kairsko zasedanje, potrditev onih n^čel. za katera se zavzema jugoslovanska politika: za načela politike miroljubne ko-eksistence. Govorniki na kairskem odru' so svojo privrženost takemu razvoju v svetu tudi jasno izpovedali. Velika večina izmed njih bo zato z zadovoljstvom in zadoščenjem sedla tudi za kon&renčno mizo nevezanega sveta, ki bo prav tako v Kairu. Sicer pa je afriški vrh potekel v znamenju prizadevanj, da s Veliko zborovanje borcev in internirancev na Kogu ZBOROVANJA SE JE UDELEŽILO CEZ 600 LJUDI. SPREJEM 15-CLANSKE PARTIZANSKE PATROLE. SLAVNOSTI SO SE UDELEŽILI ČLAN CK ZKS JOŽE TRAMŠEK. PREDSEDNIK OBČINE MATIJA RATEK, SEKRETAR OBČINSKEGA KOMITEJA ZK DRAGO PINTARlC, PREDSEDNIK OBČINSKEGA ODBORA SZDL VLADO OZBOLT IN PREDSEDNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA ALOJZ BALAZlC. Posnetek s proslave na Kogu Prejšnjo nedeljo, dne 19. julija 1964, so se srečali na Kogu pri Ormožu borci in interniranci iz druge svetovne vojne z območja občine Ormož in so tako skupno proslavili 22. julij — dan vstaje. Te velike svečanosti, ki se je pričela nekaj po 14. uri, se je udeležilo čez 600 ljudi in od tega približno 150 članov Zveze borcev NOV. Srečanje je bilo toliko pomembnejše, ker so se nekateri borci in interniranci videli prvič po več letih in so tako obujali spomine na trpljenje zavednih Slovencev v času okupacije. Obujali so spomine na junaštva naših borcev, ki v teh krajih niso bila redkost. Zato je bil izbran Kog za kraj srečanja preživelih borcev in interniran-cev. Kog je dal v občini Ormož največ zavednih ljudi; mnogo jih je bilo interniranih in ustreljenih in malo jih je zdravih in čilih pričakalo svobodo. Kog je bil po drugi svetovni vojni sama ruševina, ker so se pri Kogu dalje časa odvijali hudi boji med Bolgari in Nemci. To je kraj v občini Ormož, ki je utrpel v času vojne največjo materialno škodo in rrlnogo ljudi je izgubilo življenje doma, v koncentracijskih taboriščih in v zaporih. Na Kogu je tudi rojstna hiša narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. Lepo sončno nedeljsko popol- 1 dne je omogočilo, da je bila udeležba precejšnja in da je uspel'program na sla vnos ti. Na častni tribuni so se zbrali člani Zveze borcev, med njimi član CK ZKS Jože Tramšek, sekretar občinskega komiteja' ZK občine Ormož Drago Pintarič. predsednik skupščine občine Matija Ratek, predsednik občinskega odbora SZDL Vlado Ožbolt, žena pokojnega narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. in drugi. . Uvodoma je navzoče goste in člane ZB NOV pozdravil predsednik krajevne organizacije ZB Kog. Nato je govoril predsednik občinskega odbora SZDL občine Ormož Vlado Ožbolt o dolgem in težavnem boju, o trpljenju in junaštvu zavednih Slovencev v času druge svetovne vojne, o zavednosti naših ljudi, ki so se (Nadaljevanje na 2. strani celine odstranijo ostanke kolo-nializma (22 ozemelj še čaka neodvisnost) in da onemogočijo, da bi se nekdanje kolonialne sile na stranska vrata spet vrnile, četudi »samo« kot predstavniki neokolonializma, to je gospodarskega podrejanja svo-lim željam in hotenjem. In ker je neokolonializem prav tako nevarnost v azijskem in latin-skoameriškem svetu je odnos afriških državnikov do tega problema hkrati tudi pomemben za ves svet. '"". Sicer pa so afriške dežele s tem. ko so se uprle navzočnosti kongoškega predsednika Com-beja na konferenci, pokazale, kje je neokolonialistična nevarnost največja . . . Neodvisna Afrika je dokazala, da je zrela razsoditi, kdo je predstavnik tujih interesov in kdo branilec dejanske neodvisnosti. Kairska konferenca je dalje pokazala, da državniki pred kratkim osvobojenega sveta umejo ločiti bistveno od stranskega. Zato so opustili vprašanja. ki še vedno ločijo afriški svet (meje, ki so jih svoj čas po svoji volji določile kolonialne sile in ki so ostale sedaj še nespremenjene), od bistvenih vprašanj enotnosti in skupnega odpora proti skupni nevarnosti. Razlike v političnih in družbenih sistemih so prav tako potisnili v ozadje kot manj pomembne. Zato je proti kolonia-listično ost tudi dosegla v zaključnem besedilu svojo polno veljavo. dogodkL Medtem ko sc republikanci v ZDA že izbrali svojega predsedniškega kandidata desničarja GoIdwaterja, podpredsedniškega kandidata pa Milierja, se je šele razvnela prava volilna ihta. S sedanjim predsednikom Johnsonom računajo kot kandidatom demokratske stranke na demokratski konferenciji (skupščini), le podpredsednik še ni znan. Nekateri menijo, da bi to vendarle utegnil biti brat pokojnega predsednika Kennedyja Robert. • DEMONSTRACIJA V NEW YORKU Toda prav v času, ko se ZDA pripravljajo na volitve, je neljub, (Nadaljevanje na 2. strani 0FČINSK0 SINDIKALNO VIJEČE VARAŽDIN ČESTITA za 22. jul - dan ustanka naroda Slovenije - svim radnim ljudima i gradjanima bratske i prijateljske komune Ptuj sa željom da postlgnete što bolje rezultate u izgradnji socialistične domovine Urbanistični program mesta Ptuja sprejet (Nadaljevanje s 1. strani) Športni prostori in igrišča Programirajo se naslednji normativi: 0 igrišča za otroke v starosti do šest let 3 mJ na prebivalca (v soseskah) r 0 igrišča za ptrolke v starosti 7 do 14 let (ob šolah) 1,3 m' na prebivalca; 9 športni prostori za starejšo mladino in odrasle 3 m5 na prebivalca; 0 letno kopališče 1 m« na prebivalca celotne površine in 0,1 m» na prebivalca vodne površine. Taki normativi pomenijo v Ptuju ureditev še enega ali celo rfTjoVi 5irv*rt-n(h rvnrlcov in gradnjo še enega večjega kopališči poleg tega, ki se projektira sedaj. Telovadnice naj bi imela vsaka osnovna in srednja šola, poleg tega pa naj bi se zgradili še dve telovadnici za posebne potrebe športnih društev, z dodatnimi prostori za boks. judo, sabljanje, kegljanje ipd. Ti dve telovadnici naj bi bili v športnih parkih. Vsaj v eni od šol naj bi se zgradilo pokrito kopališče z majhnim bazenom ža učenje plavanja. Promet V železniškem prometu ne predvidevamo nobenih novih gradenj, razen industrijskih tirov. Pač pa se računa z znatno večjo dejavnostjo v javnem cestnem prometu. V transportni coni bo potrebno rezervirati za remize kamionov, delavnice, pralnice, prenočišča voznikov itd.,' prostor v izmeri 2,4 ha. V isti coni naj bi bile tudi garaže avtobusov, ki jih predvidevamo okrog 20. Na centralni avtobusni postaji bo moralo biti vsaj 10 avtobusnih parkirnih prostorov, blagajna za potnike, garderoba, eventualno javno stranišče. Računamo tudi z lokalnim prometom. V PTT prometu predvidevamo okrog sedem do osem linic, to pomeni,'d a bo potrebno imeti mSnjšo pošto tudi na desnem bregu Drave, poleg sedanje nove na levem bregu Drave. Nadalje predvidevamo kapaciteto AT centrale z 2400 priključki, kar bo možno sčasoma montirati v sedanji novi zgradbi. Mesto bo v doglednem času potrebovalo tudi potovalno agencijo. Komunala Potrebna bo preselitev komunalnega podjetja v komunalno cono. Pekarna bo mbrala povečati kapacitet?, tako da bo lahko spekla letno 4800 ton kruha in peciva. Računamo z letno potrošnjo 4,5 milijona litrov konzumnega mleka. Zato bo potrebno zgraditi novo mlekarno. Gradnja klavnice bo postala v Ptuju aktualna, ko bodo postale premajhne kapacitete nove mariborske klavnice. Predvidevamo, da bo to že v programskem obdobju. Programiramo novo pokopališče parkovnega tipa s površino 9 ha. Ostala oskrba Prostori družbenih organizacij in društev merijo danes 724 m5, potrebno pa jih bo 2500 m5. Nekaj novih prostorov bo potrebno zagotoviti v novih gradnjah (kulturni dom, v soseskah), nekaj prostorov pa se bo pridobilo s preselitvijo tistih delovnih organizacij, ki bodo investirale nove objekte. Prostori upravnih in javnih služb merijo 6507 m5, programiramo pa 7700 m3. Kot večja novogradnja na tem področju je predviden le prizidek pri zgradbi občinske skupščine. jaide dinarjev. Urediti oziroma zgraditi bo potrebno: 5200 m avtomobilske ceste, 5800 m mestnih vpadnic, 9500 m industrijskih cest, 6000 metrov o6st mestnega središča in 10.000 m glavnih stanovanjskih cest. Skupno bo torej potrebno zgraditi oziroma urediti 36.500 metrov cest, od tega na levem bregu 19,1 km, na desnem bregu 12,2 km, 5,2 km pa odpade na avtomobilsko cesto. Funkcionalna ureditev in potek primarne cestne mreže je razviden s posebne karte. Primarna komunalna mreža Komunalno omrežje v Ptuju jte bilo in je še vedno precej skromno, zato bodo notrebne na tem področju znatne investicije. Predvideno je 15,5 km nove primarne vodovodne mreže in dva nova vodohrama na levem bregu Drave. Ze v okvirnem programu je, bila določena perspektivna poraba vode, to je 300 litrov na dan po prebivalcu. Kanalsko omrežje bo potrebno popolnoma rekonstruirati v zvezi z gradnjo hidrocentrale Srednja Drava-2 in ga speljati v zajezje. Potrebno bo zgraditi dva glavna zbirna kanala ob Dravi, regulirati Grajeno, Ro-goznico in Studenčnico. Na desnem bregu Drave bo potrebno upoštevati kanal iz Kidričevega in projektno (idejno) rešiti sistem kanalizacije v industrijski coni in za potrebe farm. Pri električnem omrežju, ki je še v glavnem prostovodno, bo v bodočnosti potrebno težiti, da se polaga kabelsko. Potrebna bo gradnja RTP v industrijski coni mesta in še okrog 17 trafopostaj. V zvezi s povečanejim mesta in števila telefonskih priključkov bo .potrebno širiti primarno telefonsko omrežje. Predvidevamo priključitev mesta na plinovod v Kidričevem. Za primarno komunalno omrežje bo potrebnih okrog 3,2 milijarde investicij. Sekundarna komunalna mreža Ta mreža se napaja oziroma se priključuje na primarno mrežo in predstavlja osnovo za ureditev zazidalnih coningov. Projekti tega omrežja se izdelujejo vzporedno z izdelavo zazidalnih načrtov. V sekundarno komunalno mrežo in ureditve spada naslednje: 0 cestna mreža: stanovanjske ceste, izogibališča, obračališča; 0 vodovodna mreža za napajanje več zgradb, ki je priključena na primarno omrežje; 0 kanalizacija, ki zbira atmosferske vode in odpadke in jih vodi v glavne kanalske vo- 0 električno omrežje od lokalnih trafopostaj do posameznih zgradb; 0 plinsko omrežje od glavnih vodov do zgradb; 0 telefonsko omrežje od raz-delilcev do priključnih omaric v zgradbah; 0 zelenice, ki so namenjene večjemu številu zgradb. Računamo, da bodo znašali stroški za sekundarno komunalno mrežo okrog 2,8 ftiilijarde dinarjev. Ormož ob praznovanju dneva vstaje Določili so kraje za prodajo obrtniških izdelkov Na ponedeljkovi seji občinske skupščine Ptuj so sprejeU odlok o določitvi krajev in pogojev, v katerih smejo samostojni obrtniki prodajati svoje izdelke. Zeleni pas Zeleni pas mesta in sploh komunalno., zelenje naj bi poudarilo mestno sliko, ki je v primeru Ptuja še posebno važna. V ta namen se v programu podrobneje predvideva ozelenitev določenih točk oziroma prostorov in objektov v mestu, zaščita že obstoječih naravnih posebnosti ter arhitektonsko oblikoyanje oziroma upoštevanje glavnih vidikovcev. Za zagotovitev ugodne mikroklime je potreb.no zaščititi tudi gozdove severno in severozapadno od Ptuja (Mestni vrh) ter urediti zavarovalni pas na desnem bregu Drave. (Konec na 3. strani) uieae na to, aa na uomucju ptujske občine obrtniki niso porazdeljeni enakomerno, je najboljša rešitev v prodaji obrtnih izdelkov v krajevnih središčih vsako nedeljo ln ob praznikih. Sveti krajevnih skupnosti bodo pozneje določili v posameznih krajih tržni prostor in ga tudi upravljali in vzdrževali. Tako bo prodaja obrtnih izdelkov najpre-orostejša in tudi najučinkovitejša. • Ob nedeljah in praznikih bodo suiclc pi vdaJsH Joltt.nl svoje izdelke ne le v svojih poslovnih prostorih, ampak tudi šle v naslednjih krajih: Gomili, Cir-kovcih, Cirkulanah, Desterniku, Dolanah, Gorišnici, Hajdini, Le-skovcu, Lovrencu, Majšperku, Markovcih, Polenšaku, Podlehni-ku, Ptujski gori, Stopercah, Trnovski vasi, Velikem vrhu, Vidmu, Vitomarcih, Zavrču in Zeta-lah. Na tržnem prostoru v Ptuju bodo obrtne delavnice prodajale svoje izdelke vsak dan. B. M. Ptuj Odkup za konzerviranje zelenjave Podjetje »Petovia« Ptuj se pripravlja na odkup povrtnin. Dogovorila se je že z nekaterimi dobavitelji na svoje^i poslovnem območju v Sloveniji in v sosedni Hrvatski glede dobav večjih količin zelja, kumar, feferonov, pa-bavitelji, zlasti s kmetijskimi za-prike, malin itd. Z nekaterimi dobavitelji, zlasti s kmetijskimi zadrugami, so že sklenjene pogodbe in jim je že dostavljena embalaža. "V svojih prostorih ima podjetje možnost konzervirati do 100 vagonov sadja, zelenjave, povrt-nine itd. Za vsem tem je veliko povpraševanje v vseh industrijskih centrih, ki jih je podjetje že doslej zalagalo. Obrat so preselili na Breg Proizvodnjo brezalkoholnih pijač je preselilo podjetje »Petovia« Ptuj iz pretesnih prostorov v Tr-stenjakovi ulici v razsežne pro-: store na Bregu. Tam je sedaj i poleg prostorov za konzerviranje zelenjave tudi izdelovalnica oran-1 žade, citronade, javanke, skratka i umetnih in naravnih osvežujočih pijač, polnilnica za sodo sifon I ter destilacijski oddelek. Na novo so urejena tudi skladišča za pivo in mineralne vode. Pretežni del prometa ustvarja sedaj obrat Breg. Ze letos jeseni nameravajo preseliti na Breg tudi ostalo proizvodnjo alkoholnih pijač vseh vrst kot npr. proizvodnjo likerjev, de-sertnih vin, močnih alkoholnih pijač, aperitivov, naravnih in umetnih žganj itd. V dosedanjih kletnih prostorih od uprave bodo predvidoma ostala skladišča ter prostor za drobno prodaju, njeno, da bi bila sprememnjena s lop je na dvorišču uprave odstra-dočim bo sedanje pomožno po-podoba okolice hotela in ostalih novih poslopij v bližini. Hlevi za 1200 repov v Pragerskem Za živinorejski obrat Kmetijskega kombinata Ptuj na Pragerskem gradi gradbeno podjetje »Granit«, Slovenska Bistrica hleve, in sicer zaprt lilev za 200 telet in dva odprta hleva za do-pitanje telet s prostorom za po 500 repov. Krma za to živino -je že pripravljena*. Teleta bodo dobili iz lastne črede na območju kombinata in iz odkupa. Z graditvijo je začelo podjetje »Granit« že lani, gotovo pa bo z deli prihodnje leto. V letošnjem septembru bo že v reji 200 telet. Stanovanja Leta 1961 so popisali na mest-'nem območju 2088 stanovanj, ki bi lahko teoretično sprejela 6330 prebivalcev. Nastanjenih je bilo pa 7812 oseb. To pomeni deficit stanovanj za 1482 oseb oziroma za okroglo 1500 oseb. Zaradi deficita, bodočega porasta števila prebivalstva in rušitev bo potrebno zagotoviti stanovanjski prostor 23.000 prebivalcem. Zgraditi se bo moralo okrog 403.000 m5 stanovanjskega prostora, to je okrog 6215 stanovanj. Ce bi se vse gradilo v družbenem sektorju, bi znašali stroški gradnje 29 milijard dinarjev. Vendar računamo, da bo polovica gradnje zasebna (individualne hiše). Cestna mreža Investicije v pčirharno cestno omrežje bodo znašale 2,3 mili- Na enem izmed prejšnjih tekmovanj traktoristov pri Ptuju ob ob končni razdelitvi priznanj in nagrad Traktoristi bodo tekmovali Na pobudo kmetijskih zadrug in Kmetijskega kombinata Ptuj bo 2. avgusta 1964 na Turnišču , bri Ptuju občinsko tekmovanje 1 traktoristov kmetijskih zadrug ! in kmetijskega kombinata. Doslej se je za tekmovanje prijavilo nad 25 traktoristov. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzel Kmetijski kombinat Ptuj. Enako tekmovanje pred leti se je že dobro obneslo. Na njem so se izkazali nekateri traktoristi kot dobri vozači traktorskih prikolic in kot dobri orači s traktorji in kot obdelovalci polja s traktorskimi priključki. Celo mladinske ekipe traktoristov so se dobro izkazale. Vsekakor 'je za vsakega traktorista ugodna ocena s tekmovanja velika izpodbuda za vsa nadaljnja tekmovanja in za strokovno samoizpalnjevanje na svojem delovnem mestu. Strog kriterij ocenjevanja na tekmovanju ravno pokaže na vso resnost pravilnega uporabljanja traktorjev za delo in za prevoze, i Ostali dogodki (Nadaljevanje s 1. strani) krvav dogodek v newyorški črnski četrti Harlem opozoril na pojave rasizma, ki so v kričečem nasprotju z zakonom o državljanski enakopravnosti belih in črnih. Neki stražnik je ubil mladega črnca Fovvella in s tem prejšnji petek in soboto spravil na newyorške ulice velike skupine črncev, ki so demonstrirale, razbijale trgovske lokale in se spoprijele s policijo. Pravijo, da je bilo ranjenih več kot sto ljudi, med njimi nekaj zelo/resno. Seveda to ni bil samo protest proti še vedno rasistično nastro-jenim belcem, temveč tudi protest zaradi revščine in brezposelnosti, ki vlada v tem delu največjega ameriškega mesta. Kot ie znano, je že Kennedyjeva vlada napovedala boj revščini, sedanja vlada pa to delo nadaljuje. Ooino pa fo-.-ni pi?«doli moet, r»o — seljeni v glavnem z ameriškimi čmci, tega še prav nič ne čutijo... • PRETIRANE »SENZACIJE« O ameriški pomoči Južnemu Vietnamu proti osvobodilnemu gibanju Vietkong smo že večkrat spregovorili. Nobeni dosedanji proameriški vladi se še ni posrečilo, da bi osvobodilno gibanje zatrlo, četudi je v ta namen prejemala ameriške dolarje, orožje in »svetovalce«, ki so številčno že -prerasla »svetovalni« nalogo. Pred dnevi Je predsednik sedanje vlade general Kan sporočil, da je Južni Vietnam doživel »pravo invazijo s severa«, t. j. iz Sev. Vietnama ali morda prek njega celo iz Kitajske. Ta vest, ki' naj bi vzbudila pred svetom vtis, da »komunistične sile« posredujejo, pa je bila le kratkotrajne »veljave«. Zanikal jo je sam obrambni minister ZDA MeNamara, pa tudi mnogi predstavniki ameriške misij« v Sajgonu. Pravijo, da je gibanje Vietkong dobilo samo nekaj desetin »svetovalcev«, torej nečesa, kar dajejo Američani južnovietnamski vladi še toliko let. Manever, ki naj bi dal Američanom odprte rbke za napad proti severu, je torej odpadel, čeprav sam general Kan trdi, da so zaradi »invazije« storili vse potrebne varnostne ukrepe. Kaže, daje mož slabo informiran... • KONEC VLADNE KRIZE Nekdanji predsednik italijanske vlade levega središča Aldo Moro, ki je po vladni krizi znova sprejel mandat za sestavo viade, je v četrtek zjutraj objavil seznam novih članov kabineta. y bistvu ni večjih sprmemb. Podpredsednik vlade je še naprej socialist Nenni, zunanji minister pa socialni demokrat Saragat. Kakršen bo program nove vlade, pa bomo šele izvedeli. Kakor smo že poročali, so nekateri italijanski zavezniki na Zahodu na tihem Italiji celo privoščili krizo, ker pač ne morejo trpeti socialistov v vladnem krmilu. Tu se je posebno »izkazal« Zahodna Nemčija, kjer vladajo krščanski demokrati. Ti so na primer tudi ob vladni krizi zagnali tak vik o slabem položaju italijanskega gospodarstva, četudi je vsakomur jasno, da tega niso krivi socialisti, saj so bile vse povprejšnje -vlade po vojni — krščanskodemokratske. Dopisujte v Tednik GLAS GOMILE Turistično društvo Gomila se pripravlja na svojo prvo letošnjo turistično prireditev, ki bo v nedeljo, 2. avgusta 1964, ob 14. uri. Zabavno folklorni ansambel »Prlekija« bo nastopil s svojim pestrim programom pri razglednem stolpu na Gomili. Po končanem programu bo vrtna veselica z godbo, plesom in srečolovom. Na razpolago bodo pijače, cenena domača žlahtna vina, gibanice in po željah pečeni in ocvrti piščanci. Prireditev bo ozvočena, objavljali bodo čestitke, objave itd. po željah gostov. V primeru, da bi dne 2. avgusta popoldne deževalo, bo prireditev na Gomili naslednjo nedeljo, to je 9. avgusta ob istem času. Večje izletniške skupine, ki si želijo gibanic, pečenih ali ocvrtih piščancev, naprošamo, naj najmanj tri dni pred prireditvijo javijo posebne želje na naslov: Turistinčo društvo Gomila, pošta Juršinci. Parkirni prostori bodo za vse vrste vozil ob prireditvenem prostoru. Franc Holc Nova okrepčevalnica v Ptuju V torek, 21. julija 1964, je končalo gostinsko podjetje »Ha-loški biser« Ptuj z urejevalnimi deli v okrepčevalnici »Evropa« na Trgu mladinskih delovnih brigad, kjer je bila prej kavarna »Evropa«. Tokratno urejanje »Evrope« je stalo podjetje okrog 20 milijonov dinarjev. Ta gostinska točka je stala doslej Ptuj lepe milijonske, vendar le glede na zelo prometno točko lokala. Večkratne adaptacije' tega lokala so pokazale, da je ta zgradba sposobna prenesti večkratne prezidave zidov. Vsakokratne investicije so obetale Ptuju -nekaj novega. Tokrat je Ptuj pridobil okrepčevalnico. Po sedanji ureditvi, opremi in razporeditvi predstavlja »Evropa« res nekaj sodobnejšega in primernega za to gostinsko točko. Vsa oprema kaže na to, da je mislilo podjetje z okrepčevalnico dati Ptuju res nekaj praktičnega in gostu možnost okrepčila s toplimi in mrzlimi jestvinami in z raznimi osvežujočimi pijačami, s. sladoledom, kavo itd. Vodstvo okrepčevalnice in osebje zagotavljata gostom poleg prijetnega občutka v lokalu tudi domač- Za letošnje obiranje hmelja je že sedaj veliko zanimaAje po vaseh, od koder gredo dekleta »v hmelj«. Možno letovanje v Biogradu na morju Sindikalna podružnica »Peto-vie« Ptuj je letos že drugič zagotovila svojim članom kolektiva letovanje v Biogradu na morju, kjer ima dva večja šotora za 8 oseb. V izmenah po 10 dni se zvrsti med dopusti več članov kolektiva. Šotora sta postavljena na prostoru ptujskega letovišča v Biogradu na morju. Sčasoma bo nabavila sindikalna podružnica weekend hišice. Za letovanje na morju je med kolektivom vedno več zanimanja. Tržne cene pri »POVRTNINI« MARIBOR, poslovalnica Ptuj Cvetača 160 kg. fižol stročji 160. kumare 170, olirovt 120, paradižnik 150, paprika 360, pe-terjšilj 180, solata endivija 120, solata kristalka 150, zelje sveže 80, česen 260, čebula 120, krompir 70, korenček 160, pesa rdeča 70, koruza 85, pšenica 75, proso 190. fižol tetovec 250, fižol prepejičar 250, radenska 1 1 54. slatina donat 11 54, breskve 220, hruške 150, marelice 180, orehi celi 320, slive suhe 300, hruške suhe 240. dateljni odprti 80, banane 350, limone 290. rozine 470, radgonski biser 1 1 640, kapeljski biser 1 1600, vino rdeče ll 288, vino belo 1 1 270, vino rdeče 2 I 690. vino belo 2 1 550, jajca 26, med 216, sir 900. med '216, sir 900. nost. Okrepčevalnica bo odprta dnevno od 5.30 do 20.30. Gostom bo na razpolago več jestvin, od enolončnice do menujev ter slaščic, od pijač pa brezalkoholne pijače in le pivo. V torek, 21. julija popoldne, je bila otvoritev okrepčevalnice. Predstavnica kolektiva »Ha-lošiki biser« Magda Mrškova je pozdravila navzoče in je raz-tolmačila namen z ureditvijo tega lokala ter upanje kolektiva, da ise bodo vsi gostje v novo-urejenem lokalu ugodno počutili in da bodo vanj radi zahajali. Najbolj se obnese vzreja prašičev yorkširske pasme Večletne izkušnje članov Kmetijske zadruge Hajdina in kooperantov da se obnese reja prašičev yorkširske pasme, so vzpodbudile zadrugo, da je nabavila za svoje kooperante 42 plemenskih svinj te pasme. Poskrbeli bodo za raaplod te pasme, da bodo z njim oskrbeli vse kooperante. Pri tem jim .bo pomagal Zivinorejsko-veteri-narski zavod Ptuj. (Nadaljevanje s, 1. strani) uprli sovražniku, ki je hotel s silo zatreti slovenski rod. V govoru je Vlado Ožbolt opisal življenje trpečih ljudi in grozote, ki jih je nemški fašizem prinesel v naše kraje. Pionirji so izročili članom ZB šopke cvetja v skromno priznanje za sodelovanje v boju za osvoboditev. Pester program so izvajali recitatorji, pevski zbor in mladinska godba. Navzoče so predvsem navdušili recitatorji partizanskih pesmi in mladinska godba z venčkom partizanskih pesmi. Po dveurnem programu je pričelo splošno veselje in ljudsko rajanje. Borci in interniran-ci so se zelo dobro počutili izmenjali so mnenja, pogovorili so se o tem in drugem in po koncu veselih zvokov kogoške godbe so se pozno ponoči od-! peljali z avtomobili proti domu. To srečanje, ki sta ga pripravila občinski odbor ZB in ob-, činski odbor SZDL, je bilo velikega pomena za borce in za internirance, pa tudi za mladino, ki se tako seznanja s i trpljenjem svojih prednikov, ki ' so izgubili svoja življenja v boju za svobodo. R. D. Dopisujte v TEDNIK / K I DR I C E V O Nekaj o problemih cestnega prometa Velika škoda in mnoge človeške žrtve v "današnjem cestnem prometu zahtevajo več pozornosti nekaterim njegovim problemom. Prav gotovo ne mine dan, da ne bi v časopisih či-tali o prometnih nesrečah in smrtnih žrtvah. Pred dnevi so praznovali svoj praznik šoferji in glede na vse to ni odveč nekoliko analizirati te probleme. Cestni promet se je v kratkem času silno povečal, število motornih vozil pa dalje narašča. Narašča pa tudi število voznikov in voznikov amaterjev vseh kategorij, gradijo se nove ceste in vse večje je število oseb, ki kakorkoli prihajajo v zvezo s prometom na cje-siah. "Sicer je res, da vključuje cestni promet določeno mero tveganja in zahteva določene žrtve, ni pa moč trditi, da se pojavom pravih cestnih katastrof pod nobenim pogojem ni mogoče izogniti. Predvsem je sodoben promet na cestah po svoji specifičnosti na prvi pogled nevarnejši, kot delo na nekaterih delovnih mestih. Kljub t^mu je dejansko mnogo delovnih' mest nevarnejših kot je cestni promet, vendar ni nikjer toliko smrtnih žrtev In škode kot ravno v cestnem prometu. To narekuje, da ustvarimo po predhodnih raziskavah vzrokov nesreč takšne pogoje, ki bodo izključevali, ali pa do najmanjše možne mere zmanjševali riziko nevarnosti na cesti. Oblikovalec cestnega prometa je človek — voznik motornega vozila, kolesar in pešec yi,je torej on tisti, ki odloča v določenih situacijah in je torej on odgovoren za nastanek prometne nesrečp. Vzroke mnogih nesreč je potrebno iskati v človekovem naDačnem ravnanju in nepravilnem vedenju in mnogo manj v tehničnem ali kakšnih drugih od človeka neodvisnih razlogih in faktorjih. Marsikakšna nesreča je že nastala po krivdi šoferja, mope-dista,, pešca ali kolesarja. Ravno slednji često ne upoštevajo cestno prometnih predpisov, vozijo vzporedno in ne nakazujejo smeri itd. Cesto so (povzročitelji prometnih nesreč Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo z zapadne strani tokrat Perspektivna naselja v ptujski občini V »Okvirnem programu mesta Ptuja (in njegovega vplivnega območja« je predloženo, da naj se v bodoče razvija v občini Ptuj le omejeno število naselij, in to: Ptuj, ki naj bi bil gravitacijski center, in naslednji kraji, ki naj bi bili subgravi-tacijski centri: Cirkovci, Majšperk, Podlehinik, Cirkulane, Oornava in Novo naselje pri Desencih. Na zahtevo občinske skupščine Ptuj smo zadevo ponovno proučili in ugotovili, da je naš predlog utemeljen in da nismo našli nikakršnih npvih motivov, ki bi prvotno utemeljenost osporili. Obratno, obstajajo še dodatni razlogi oziroma utemeljitve našega prvotnega predloga, vsaj pri nekaterih naseljih, in to: Cirkovci. — (1) Z modernizacijo ceste Ptuj—Slovenska Bistrica se bo naselje že v bližnji bodočnosti vključilo v modernizirano prometno mrežo mariborske subregije in časovne »razdalje« do večjih centrov (Ptuj, Slovenska Bistrica, Maribor) se bodo skrajšale na čas, ki ne bo presegal ene ure. Seveda pa bo potrebno cesto od Cirkovcev do križišča pri Siko-lah asfaltirati, kar pa znaša le 2 km. Izredno ugodna prometna lega bo vsekakor važen faktor v razvoju tega naselja. (2) Cir-kovce je možno glede na obstoječo aglomeracijo mnogo bolj ugodno projektirati kot pa Lovrenc na Dravskem polju, ki ga nekateri predlagajo za subgra-vitacijski center namesto Cirkovcev. (3) Tudi po regulaciji Polskave se v Lovrencu nivo podtalne vode ne bo toliko znižal, da ne bo otežkočal gradnje hiš in drugih urbanističnih naprav (komunalije). (4)" Po podatkih iz občinske skupščine Ptuj je v zadnjih letih pričelo graditi hiše v Lovrencu le sedem zasebnih investitorjev, od teh šest doma iz istega kraja. To pomeni, da ni velikega interesa prebivalstva iz drugih krajev, da bi gradili v Lovrencu. Dornava je kraj, kjer se je v občini — z izjemo Ptuja in obrobnih naselij — v zadnjih štirih letih največ gradilo, to je 12 individualnih hiš. V Mo-škanjcih in v Gorišnici pa so bile zgrajene le po štiri hiše. Cirkulane. — Po programu razvoja kmetijstva in gozdarstva v regiji se predvideva v vzhodnih Halozah intenzivno vinogradništvo, v zapadnih pa pogozdovanje oziroma opuščanje vinogradov. Vzhodne Haloze bodo potrebovale precej delovne sile in je zato preprečevanje de-populacije zelo važno. Zato smo predlagali Cirkulane kot perspektivno naselje, Z asfaltiranjem ceste od Borla do Cirkulan (5 km) bi se zanimivost kraja (glede naselitev) zelo povečala. Podlehnik. — Ze v letu 1965 se bo pričela graditi avtomobilska cesta od Krapine proti Ptuju. Ta avtomobilska cesta bo prvorazredne važnosti (Maribor —Zagreb) in je možnost razvoja Podlebnika popolnoma očitna Potrebnost pa je nakazana že v okvirnem programu. Pogled na del nove struge v dolini Pesnice mopedisti, ki hočejo ravno na prometnih cestah pokazati svoje >vrline« in »sposobnosti«, ki se večkrat končajo za njih same ali za druge koristnike cest prav tragično. Tu seveda niso izvzeti vinjeni vozniki motornih vozil. Tudi ti so pogosti krivci v prometnih nesrečah. To je že tako pogost pojav, da obstoječa situacija zahteva od odgovornih činiteljev čim hitrejšo uporabo takšnih ukrepov, s katerimi bi rešili problem voznikov, ki vinjeni ogrožajo sebe in druge. Poleg vsega navedenega imamo tudi voznike amaterje z majhnimi vozniškimi izkušnjami Pratca lcaio, da oo talioni v prometu slabo obnesejo. S tem ni rečeno, da takšni vozniki ne bi smeli voziti v prometu, ker se drugje ne morejo usposobiti, pač pa bi morali biti 6ilno oprezni in previdni, ustrezni organi 'pa bi morali mnogo bolj preverjati njihove psihofizične sposobnosti in vozniške spretnosti. Le dobri, previdni in trezni vozniki motornih vozil lahko jamčijo, da bo na naših cestah — ob sodelovanju vseh ostalih koristnikov' cest — vedno manj težkih prometnih nesreč in velike materialne škode. V zadnjih devetih letih je bilo na naših cestah nad 36.500 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 1780 ljudi, 31300 pa je bilo huje ali lažje poškodovanih. Kakšna je bila materialna škoda, ni ugotovljeno. Več kot dovolj pa je povedano s tem, da so stroški, ki so nastali zaradi teh nesreč, znašali nad 25 milijard dinarjev^ v čemer pa ni vračunan izgubljen delovni čas, niti ni, kar je najbolj boleče, všteta nenadomestljiva izguba v 1780 družinah. Vsak voznik motornega vozila bi moral imeti vedno pred očmi. da se kot on sam tudi drugi želijo vrniti k svojim živi in zdravi. Vedno bi ga morala spremljati misel, da je bolje priti eno uro pozneje kakor nikoli. Končno bi se moral V6ak pešec, kolesar in voznik motornega vozila zavedati, da na cesti ni sam in da je soodgovoren, za varen promet na naših cestah. MF UMRL JE GREGOR CERAR Umrl je dolgoletni župnik pri Veliki Nedelji Gregor Cerar. Bit je duhovnik križniškega reda, ki je imel pred vojno svoje ustanove v Ljubljani, v Beli Krajini in tudi pri Veliki Nedelji. Župnik Gregor Cerar je prišel k Veliki Nedelji iz Metlike. Pri Veliki Nedelji si je kmalu pridobil ljudstvo, ki je v njem cenilo poštenega, lojalnega in skromnega moža, saj je rad nesebično pomagal vsakemu, ki je telel njegove pomoči. Poleg svojega poklica, ki je terjal od njega mnogo napora, saj je bil na župniji večinoma sam-, se je vedno rad udeleževal prosvetnih prireditev in tudi političnih sestankov naših množičnih organizacij. Med prvimi je pristopil k naprednemu cirilmetodij -skemu društvu katoliških duhovnikov. Kljub prezaposlenosti pri spravljanju pridelkov se je kmečko ljudstvo iz Velike Nedelje in okolice v velikem Številu udeležilo njegovega pogreba in s tem izkazalo poslednjo Čast liku pošte- . njaka in lojalnega občana. V. K. Vlak je povozil 82-letno ženico Dne 9. julija '1964 se je zjutraj ob 6.35 pripetila 150 metrov od velikonedeljske železniške -postaje proti Ptuju huda železniška nesreča. Tovorni vlak, ki je peljal iz Ormoža proti Ptuju, je približno ob 6.35 povozil Ro-zalijo Kandrič, staro 82 let, doma iz Drakšla 26 pri Ormožu. Pokojnica je šla čez progo na kraju, kjer prehod ni dovoljen. Strojevodja je ženico sicer opazil, vendar šele tedaj, ko nesreče ni mogel več preprečiti. Stroj jo je sunil nekaj metrov v smeri vožnje in pri tem ji je poškodovalo glavo. Kot menijo svojci, je pokojnica prezrla in preslišala bližajoči se tovorni vlak. Letos je to pri Veliki Nedelji druga huda železniška nesreča, ki je končala s smrtjo, ali četrta skupno z nesrečami na cestah. Vse kaže, da bo treba na tem nedovoljenem železniškem prehodu pri Veliki Nedelji, ki je že letos terjal drugo smrtno žrtev, postaviti poseben opozorilni znak za nevarnost V spomin na pokornega dr. ložeta Potrča Združen;« borcev NOV občine Ptuj je predlagalo, naj preimenuje občinska skupščina v počas titev spomina na dr. Jožeta Potrča, idejnega vaditelja naprednega gibanja v ptujski občini in prvega častnega občana občine P tuj, sedanjo Ljutomersko cesto v »CESTO dr. JOŽETA POTRČA«. Na 16. seji občinske skupščine Ptuj 20. julija 1964 je bil gornji predlog soglasno potrjen. Glede na 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda in na to najnovejše preimenovanje ulice na ime dr. Jožeta Potrča nam je poslal zvezni poslanec Ivan Kreft naslednji sestavek, posvečen spominu na dr. Jožeta Potrča: Dr. Jože Potrč se je priključil delavskemu gibanju že v zgodnji mladosti. Ko je živel med dvema vojnama kot zdravnik na kmečkem podeželju, je ustvaril komunistični partiji postojanke tudi med kmečkim ljudstvom na področju od Ptuja preko Vidma ob Sčaivnici :n Ljutomera do .iviursKe sobote. Svetel pr'mer Jožeta Lacka nam je priča, kako predane kadre je dr. Potrč pridobil za psirtijo. Dr. Potrč je posredoval Jožetu Lacku bogato zakladnico marksističnega znanja. Konferenca KPS v Joštovem rrulinu zadnjega decembra 1939 je Lackovo aktivnost postavila za vzgled vsem prisotnim delegatom. na naslednji konferenci KPS 29. junija 1940 na hribu Vi" je nad Lazasmi. pa so ga izvolili celo za člana CK KPS. Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo sta se oba tovariša zadnjič pogovorila o tem. kako bosta, izvršila naloge, ki so jih pred komuniste postavile tri' pokongresne partijske konference in zadnja navodiila CK KPS. Oba sta ostala do smrti zvesta partiji. Kot sin kmeta v Vintarovcih pri Ptuju se je Jože Potrč rodil 3. aprila 1903. Imel je urejeno ter preskrbljeno mladost. Oče je bil liberalnih natzorov in naklo-njeh delavskemu gibanju. Prvo svetovno vojno je preživel Jože Potrč kot gimnazijec v Ptuju. Postal je nacionalno zaveden, zasovražil je vojno, ker jo je smatral za nesmiselno. Glede pacifizma ga je posebej utrdil pisatelj Tolstoj. Po vojni je opažal pri kmečkih delavcih velike upe, ki so jih stavili v obljubljeno agrarno reformo in začel je z njimi delit: veliko težnjo po socialni pravičnosti. Na zagrebški univerzi so ga tovariši začetkom leta 1924 uvedli v klub marksistov, kjer je našel odgovor na vprašanja ki so ga že dolgo mučila in so se mu zdela nerešljiva. Odkar je sprevidel, kaj je proletariat. kakšna je njegova vloga v gospodarstvu, posebno pa njegova revolucionarna vloga v preobrazbi človeške družbe, je vestno študiral teorijo leninizma in uspehe ruske revolucije. Jeseni leta 1924 je bil sprejet v Partijo Istega leta je bil tudi prvič aretiran in krajšo dobo zaprt. Leta 1928 je dokončal študij medicine, nakar je hotel izpopolniti svoje praktično znanje z delom v bolnišnici. Tam pa so ga kmalu odpustili, aretirali 'n obsodili po zakonu o zaščiti države na 2 leti strogega zapora v Požarevcu. Po vrnitvi iz zaporov je od leta 1932 dailje opravljal zdravniško službo v .domači vgisi. Hkrati je bil sekretar ptujskega okrožnega komiteja 'n je delal v društvih »Svoboda« in »Vza-iemnost«, kakor tudi pri vseh legalnih akcijah Partije. Pritegnil je v Partijo, kakor je omenjeno, padlega narodnega heroja •Lacka, sodeloval z Edvardom Kardeljem, Borisom Kidričem in drugimi. Leta I93R je b'l 4 mesece zojort zaradi suma, da je član KP. Nato je od leta 1941 nadaljeval z delom v okraju Ptuj, leta 1941 pA so ga interrr-rali v -ftojačkem koncentracijskem taborišču Ivanjica v Med-jurečju. Ob izbruhu vojne se je prostovoljno javil v vojsko in bil po kapitulaciji Jugoslavije na potu domov zajet od nemške vojske ter odpeljan v vojno ujetništvo. V taborišču Muftlberg ob Elbi je bil hato skoraj do konca vojne. Tu je delal kot zdravnik med cnitjotcl/imi «.»o jm m i u-oin»Ui ir» pozneje v francoski bolnišnici vojnih ujetnikov. Ko se je zbralo več partijcev, so ustanovili celico, ki je prevzela vodstvo boja v smislu narodnoosvobodilnega gibanja, pobijanja nedičevščine in dražinovščine. Dr. Potrč se je v taborišču izkazal izredno tovari-škega. neumorno ;e delal in pri tem popolnoma pozabljal nase, zato si je kmalu prMobil velik ugled v vsem taborišču. Koncem leta 1941 je obolel in prišel v bolnici ^chmnrkan. kjer je ostal do osvoboditve. Po osvobojenju je do repatriacije delal kot zdrav- nik v repatriacijskih bazah bpremberg, Cottbus in Forst. Po vrnitvi iz Nemčije je najprej delal kot član Okrožnega komiteja KPS m Okrožnega odbora OF v Mariboru. Od oktobra 1946 je delal na Centralnem komiteju KP Slovenije, kjer se je kmalu izkazal kot izredno globok in razgledan teoretik ter odličen propagandist. Leta 1947 je bil postavljen za ministra prosvete I.RS, leta 1949 je prevzel Ministrstvo za znanost in kulturo LRS, od leta 19o0 je bil minister in predsednik Republiškega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko, od leta 1952 Pa član Izvršneaa sveta Ljudske skupščine LRS. član Izvršnega komiteja ZK Jugoslavije, zvezni komiteja CK ZKS m Centralnega ljudski poslanec, član predsedstva SZDL Slovenije in rezervni polkovnik JLA. Za zasluge v času narodnoosvobodilne borbe je bil odlikovan s Spomenico, z ONO, OZN I. OBJ I. in drugimi odlikovanji. Jože Potrč je imel zaradi ob-Jirnega teoretičnega znanja in temeljitosti, zaradi svoje ne-nmornosti in iniciativnosti, zaradi globokeqa tovsrištva in skrajne nesebičnosti velik ugled in spoštovanje pri vseh naših ljudeh, zato jih j« njegova prezgodnja smrt toliko bolj prizadela. Ivan Kreft Urinnls^oii umiram nnsta Ptuja sprejet (Prenos z 2. strani) Prostorska razporeditev v ureditvenem ob- močju - coning Drava ločuje mesto na dva dela, kar je bil tudi naravni pogoj, da smo sicer pri programiranju obravnavali mesto kot celoto, vendar funkcionalno z različnih izhodišč. Tako je na levem bregu mestno središče v mejah in obsegu, ki ga že danes poznamo, le da se dopolni z novimi objekti: blagovnico, trgovskimi lokali, kulturnim domom itd. Ob tem mestnem središču in med železniško postajo je locirana avtobusna postaja, železniška proga pa ločuje stanovanjski coning, ki leži severno od nje od industrijskega in komunalnega coninga (proizvodna obrt), ki je namenjen izključno za potrebe in razvoj industrijske in raznih komunalnih dejavnosti. Pokopališče se prestavi s sedanje lokacije na novo v območje med progo in cesto v Dornavo. Stanovanjska cona v Budini je namenjena izključno za načrtno izgradnjo individualnih graditeljev. Zazidalno območje severno od železniške proge izven mestnega središča je po programu določeno za družbeno in individualno stanovanjsko izgradnjo. Območje bolnišnice je možno razširiti na za to predvidenem rezervatu. Severno od stanovanjskega copinga je predvideno rfiestno kopališče s športnimi objekti. Planiramo tudi coninge šol, tako bo v perspektivi potrebno zgraditi ha območju severno od grajskega hriba novo srednjo šolo, pod Panoramo novo osnovno šolo, medtem ko je nova šola severovzhodno od bolnišnice že v izgradnji. V"po-znejšem obdobju pa je predvidena še nova šola v Budini Ostale površine v regulacijskem območju na levem bregu Drave so zeleni pasovi, ki predstavljajo dopolnitev stanovanjskim in drugim površinam. Na desnem FOTO ZAPISEK V SREDIŠČU PREDELOVALNICA ZDRAVILNIH ZELIŠČ V bivšem Zadravčevem mlinu v Središču urejuje podjetje »Začimba« Koper predeiovalnico in sušilnico za zdravilna zelišča, gobe, sadje itd. Zaposlenih bo okrog 160 žena. Že sedaj jih dela okrog 80. Te prebirajo v glavnem gobe, kot kaže slika. Gradnja^bo letos dokončana. bregu programiramo ob že načetih stanovanjskih predelih coning stanovanjske izgradnje, tako v območju železniške proge (Hajdina) individualno izgradnjo, prav tako v območju Mariborske ceste (Breg), medtem ko se naj ob novi Mariborski cesti predvidi družbena stanovanjska izgradnja. Predel ob Dravi severno od železniške pfoge je namenjen proizvodni obrti, južno od železniške proge (ob tovarni močnih krmil in farmi piščancev) pa je določen za potrebe kmetijsko-proizvodne dejavnosti. Območje gradu v Turnišču in območje severno od Studenčni-ce na Bregu je programsko določeno za coning športa in raznih športnih objektov. Obstoječa šola na desnem bregu se naj nameni za potrebe osnovnega šolstva s'primernim povečanjem prostorov. V ta namen je cfc obstoječi šoli rezervat za poznejše potrebe. Tudi na desnem bregu obkroža zazidalne coninge zeleni pas, po katerem poteka ob iužni strani bodoča avtomobilska cesta, ki bo provajala ves tranzit mimo Ptuja in tako mesto delno obvarovala hrupa. Poleg osnovne preskrbe, ki je predvidena v sklopu sosesk, sta za levi in desni breg predvidena še dva centra preskrbe in je zanju predviden rezervat. Pri prostorski razporeditvi, mestnih površin so upoštevane tudi perspektivne potrebe bodoče hidroelektrarne Srednja Drava-2, tako da smo akumulacijsko jezero že nakazali in ga vključili v coning Ptuja. Skupni stroški izgradnje mesta V okvirnem programu je bila podana ocena, da bo izgradnja tpesta, to je urbanskih neproizvodnih in proizvodnih fondov, zahtevala 108 milijard dinarjev. Zbirnik stroškov iz tega programa kaže, da bo veljala izgradnja mesta okrog 111 milijard dinarjev, računano po stalnih cenah na bazi leta 1962/1963. To pomeni, da v ekonomskih proporcih ni bistvenih odstopanj od globalov v okvirnem programu, in da bo program izgradnje mesta izvedljiv, kolikor se bodo realizirale predpostavke, ki so navedene v okvirnem programu. Pomanjkanje vozil in »sprevodnikov* Pri avtobusnem podjetju Maribor so nam povedali, da imajo velike težave zaradi pomanjkanja avtobusov in sprevodnikov. Pričakujejo, da bodo v avgustu dobili deset avtobusov za medkrajevni promet in Sest za mestni promet. Vozila bodo dobili iz tO' varne FAP iz Priboja, karoserije pa so izdelali v zagrebški Dubra-vi. Novi avtobusi bodo podjetje, veljali okrog 150 milijonov dinarjev. Nekaj kratkih iz listov sosednih občin »Pomurski vestnik« »Pomurski vestnik« z dne 16. julija 1964. Termalno kopališče v Moravcih je že spet vse v redu in zopet velja turistični dnevni red, ki ga je za kratek čas prekinil nenaden izbruh mešanice vode, plina in nafte. Ob zdravilnem izviru vode je zopet rekorden obisk kopalcev — letoviščarjev. Med turisti je tudi mnogo inozemcev, zlasti iz sosednje Avstrije, zelo radi pa prihajajo v Moravče tudi izseljenci, ki se sedaj vračajo sem na oddih. Sob za turiste j,e že skoraj zopet premalo, čeprav je na razpolago več sob pri zasebnikih. Tudi iz bratskih republik je nekaj turistov. Naval gostov je posebno velik ob sobotah in nedeljah. Beli rudarji iz Lendave so se izkazali, saj so s svojimi strokovnimi posegi po izbruhu preprečili nadaljnjo erupcijo in so usposobili vrtino, da zopet normalno daje toplo vodo za kopališče. «BUBaJ»!U!» VIJESTI »Varaždinske vesti« z dne IS. julija 1064. ' V četrtek, 16. julija 1964. je sla- ; vil kolektiv »Varaždinskih vije-sti« Domeraben jubilej. Tega dne ; je izšla tisoča številka »Varaždin- ; skih vijesti«. V četrtek, 16. t. m., je bila sveča- i na seja kolektiva, in sveta kolektiva v dvorani okrajne skupščine Varaždin. Te svečanosti so se udeležili predstavniki iz Varaž-dina in iz Zagreba. Tudi naše uredništvo je bilo povabljeno na slovesnost. Na slovesnosti je spomnil sedanji glavni urednik Boris Kožar na razvojno pot »Varaždinskih vijesti«, od maja 1945 pa doslej in na prejšnje sodelavce tega .lista, ki jim je uspelo postopoma list izboljševati in ga spraviti oa sedanji nivo, ki odgovarja širokemu krogu bralcev iz Varaždina in okolice. »Varaždinske vijesti« so ob tej priliki seznanile bralce s članki o nastanku in razvoju lista, ki so objavljeni na drugi in tretji I strani. Eden izmed avtorjev je napisal: »Varaždinske vijesti« so morale zadovoljiti svoje bralce, vsakega posebej. To ni vedno mogoče, vendar si je potrebno vedno prizadevati, da bi jih zadovoljile. Prizadevanje v tej smeri je pred-pogoi za napredek lista, vsakega novinarja ih dopisnika, za napredek časnikarske dejavnosti, posebno sodelovanja med novinarji in bralci. Kmetijski Ptuj svoje S torkom, 21. julijem 1964, je uvrščen tudi Kmetijski kombinat Ptuj med kolektive v naši domovini, ki izdajajo svoja glasila z namenom, da bi imeli člani kolektiva čim boljši pregled nad delom, problemi in uspehi kombinata in da bi pustil poznejšim rodovom čim zgo-vornejšo sliko razvojnih težav in uspehov velikega kmetijskega podjetja. Pred-dnevom vstaje, 21. julija 1964, je izšla prva številka »POROČEVALCA«, glasila kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj, ki obsega osem strani A 3 formata in jo je natisnjla na polfinem papirju tiskarna ČP Mariborski tisk. Nalogo urejanja je prevzel in prvo delo uspešno opravil sedemčlanski uredniški odbor iz kolektiva, ki ga sestavljajo: Ciril Kolarič, predsednik, in člani: Milan Starki, dipl. inž. kmet.. Viktor Valentin. Miran Glušič, inž. kmet., Jurij Mlakar, Maruša Grabrijan in Stane Guštin, dipl. inž. kemije. Odgovorni urednik je Oton Polič. S članki, devetimi slikami in enim grafikonom je že v 1. številki »Poročevalca« prikazanih bralcem nekaj prav zanimivih podatkov in problemov kombinata. Prvi avtorji so vzpodbu- kombinat ima glasilo dili vse ostale člane kolektiva, da se bodo radi oglašali v listu s strokovnimi sestavki, z vprašanji, odgovori in pojasnili. Kolektivu so že v 1. številki predstavljeni, novoizvoljeni člani samoupravnih organov. Glavni direktor kombinata Janez Petrovič je opisal v uvodnem sestavku značilnosti razvoja kombinata, ostali avtorji — Ivan Skočir, Franc Krivec, Ciril Kolarič, Anton Potočnik, Bla-goje Vukovič, Oton Polič, Matko Zemljič, Miran Glušič, Albert Kropej, Franc Golob in Marjan Cuček pa so napisali nekaj s svojih delovnih področij. Iz celotnega besedila in ilustracij se vidi resen namen uredniškega odbora in članov kolektiva, da bi posredovali svojim sodelavcem po »Poročevalcu« najzanimivejše, kar bi jim najbolj koristilo pri prpiz-, vodnji in pri upravljanju. Nji-j hov namen je tudi, pustiti po-' znejšim rodovom čim realnejšo sliko razvoja kombinata, zlasti pa neomajne volje, da bi se razvil na tem območju naše domovine pomemben kmetijski kombinat, ki ga bodo poznejši 1 rodovi izpopolnjevali ter dosegali na njem uspehe, kot si jih želijo že sedanji člani kolektiva. V. J. Možnost študija v Kranju Višja kadrovska šola v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 33, je razposlala pred kratkim v raznih barvah natisnjene razpise za vpis novih slušateljev v oddelke za kadrovsko dejavnost, organizacijo dela in varnost pri delu — v višjo tehniško varnostno šolo. S tem obvešča javnost, da bo vpis v vse tri oddelke Višje kadrovske šole do 30. septembra 1964. Sprejemni Izpiti za kandidate, ki nimajo srednje šole, toda izpolnjujejo druge pogoje za vpis v enega izmed oddelkov, bodo v drugi polovici septembra. Pouk bo pričel 5. oktobra 1964. Obenem z razpisom daje šola bralcu pregled študija za leto 1964/65 na oddelku za kadrovsko dejavnost. Prodajanje časopisov v Ptuju zopet po starem. Paviljon pred »Evropo« se ^je moral umakniti. Sedaj bo zopet prodaja pod vedrim nebom, časopisi pa na skromni polici in na vozičku levo in desno od prodajalke, ki opravlja marljivo in predano svoj posebni posel. Okvirni program Delavske univerze Ormož Pred kratkim je sestavila Delavska univerza Ormož okvirni program izobraževanja za prihodnjo izobraževalno sezono. Na področju izobraževanja je ta ustanova v občini Ormož mnogo naredila, saj je uvedla vse možne oblike-izobraževanja občanov. V letošnji izobraževalni sezoni bo svojo dejavnost znatno razširila. Pod njenim okriljem bo delovala politična šola, šola za življenje, šola za starše in prirejala bo razne tečaje in seminarje z družbeno ekonomskega in strokovnega področja. Seveda bodo v programu razna poljudnoznanstvena predavanja iz zdravstva, vzgoje, tehnike, raznih potopisnih predavanj, predavanj iz kmetijstva, zgodovine in predavanj iz družbeno političnega sistema. Imela bo javno tribuno in tribuno mladih, oddelek ekonomske srednje šole ea odrasle, center za višješolski študij, tečaje tujih jezikov, filmska predavanja in filmske predstave. Da bodo uredili gasilski dom Za gasilsko društvo Jurovci je ureditev gasilskega doma še vedno osrednje vodilo pri organiziranju gasilskih prireditev. Za nedeljo, 26. julija 1964, pripravlja društvo proslavo dneva vstaje in občinskega praznika. Na ta dan nameravajo izvesti gasilsko vajo s sodelovanjem aerokluba »Žarko Majcen« Maribor. Po programu bo pred gostilno »Pri Poldeku« prosta zabava s plesom. Igrali bodo »Veseli kovinarji« iz Maribora. Na prireditev je povabilo društvo bližnja gasilska društva in druge goste, ki radi pridejo v ta predel občine Ptuj. S prireditvijo bodo pričeli ob 15. uri. Zc; Tecterc tehnike foto ! razstav, in aeromising j Za letošnji »Teden ljudske! tehnike« v času od 30. avgusta 1 do 6. septembra bo v Ptuju' razstava amaterske fotografije s področja tehnike. Razstavo pripravljajo odbori ljudske lehinike tovarne avtoopreme, tovarne glinice in aluminija »Boris Ki-, drič« Kidričevo ter drugi kolektivi. Za konec tedna ljudske tehnike bo pripravil Aeroklub Ptuj ob pomoči in sodelovanju še drugih odborov ljudske tehnike za 10. obletnico uspešnega delovanja velik aeromiting, ki s6 ga bodo udeležili s svojimi avioni tudi aeroklubi iz Slovenije in iz sosednje Hrvatske. Tabor predvojaške vzgoje v Ptuju V Ptuju v Dijaškem domu je vsake počitnice nastanjen tabor predvojaške vzgoje. Tako je tudi letos. V ponedeljek, 20. julija 1964, je obiskal tabor prevoja-ške vzigoje v Ptuju član okrajnega komiteja ZKS Maribor , Janez Kovačič, ki se je zanimal za posebnosti letošnjega tabora, za delo inštruktorjev inza uspehe samih udeležencev tabora. Gasilci iz Hajdoš so pro-I slavljali 10-letnico Gasilsko društvo Hajdoše je. proslavilo v nedeljo, 19. julija 1964, 10-letnico delovanja. Celo-i dnevni program tega dne, od budnice ob 5. uri zjutraj pa do proste zabave, je bil skrbno pri-; pravljen. Z njim so bili zado-: voljni predstavniki vseh dru-. štev, ki so obiskali tega dne | društvo v Hajdošah, in domači | vaščani ter okoliški prebivalci. Gasilska vaja ob 14. uri popoldne je bila manifestacija sposobnosti društva in stalne pripravljenosti za pomoč v primeru požara. V mimohodu so se izkazali člani v uniformah kot disciplinirano in požrtvovalno moštvo. Najzaslužnejši .člani društva so prejeli značke, diplome in priznanja za večletno nesebično in marljivo delp v društvu. Med prosto zabavo po programu se je mladina razvedrila ob godbi in plesu, odrasli pa ob razgovorih in petju, kot je pač od takšnih in podobnih priložnostih navada. POPRAVEK V vabilu za proslavo za dan vstaje — 22. julij pri Sagadino-vem muzeju v SREČAH, ki je bila v nedeljo, 19. julija 1964, popoldne, se je' vrinila v prejšnji številki neljuba pomota. Namesto kraj Sreče je bil naveden kraj ZREČE, kar s tem popravljamo. 1 Uredništvo V mehki in mastni zemlji v dolini Pesnice se buldožer komaj premika naprej, če že ne obstane. Za njim ostajajo globoke zaraze, pred njim pa se vali mastna gmota na obrežje nove struge Pesniee. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od nedelje. 26. julija, do nedelje, 2. avgusta 1964. Polna luna bo v petek, 24. julija, ob 16.58. NAPOVED: od sobote na nedeljo, 26. julija, se bo vreme nekoliko ohladilo zaradi oblačnosti in neviht, nakar bo držalo še v ponedeljek, 27. .julija. Sledi lepo vreme do konca tedna.. Nevihtna fronta se bo ustalila za ves teden v južni Evropi. Dnevna temperatura se bo do 31. julija dvigala, naslednje dni pa bo zopet1 padla. " Alojz Cestnik ZGORELA JE VINSKA KLET Dne 18. julija 1964 je med 12. in 13. uro zgorela s slamo krita vinska klet v Šardinju št. 40. Vrednost škode še ni ugotovljena, vendar pa, kot domnevajo, je bila ta precejšnja. Vzrok požara je v raziskavi. Skupina Dalmatincev dela organizirano in marljivo. Ta skupina reže travno rušo, jo prevaža na novo škarpo Pesnice in vzidava. Delo jim gre hitro od rok in zato tudi primerno zaslužijo. Zaključeno tekmovanje v občinski nogometni ligi V nedeljo, 19. julija, je bilo v okviru občinskega nogometnega prvenstva na sporedu zadnje srečanje. Pomerili sita se ekipi iz Markovec in Gorišnice. Zmagali so nogometaši iz Gorišnice z rezultatom 4:2. Čeprav to srečanje ni bilo odločilnega pomena, je bila tekma zelo živahna in borbena. Ob koncu tekme je sodnikov žvižg — zadnji v letošnji prvenstveni sezoni označil, da so tud' nogometaši občinske nogometne lige dočakali zaslužene »počitnice«. Ob dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 22. juliju — so se v sredo, 22. julija 1964, dopoldne zbrali na stadionu Drave predstavniki in nogometaši klubov, ki nastopajo v občinski nogometni ligi. Tekmovalna komisija pri občinski zvezi za telesno kulturo je pripravila majhno svečanost. in podelila najboljšim ekipam pokale. Zmagovalec in občinski prvak je postala ekipa Pekarja iz Ptuja, ki je pokazala naj boljšo pripravljenost in vigranost., Omeniti moramo, da so napadalci Pekarja kar 75-fcrat zatresli nasprotnikovo mrežo, obrambni del moštva pa je sprejel le 17 golov. Med partizanskimi društvi je doseglo najvišje mesto moštvo Partizana iz Markovec, ki se je na prvenstveni lestvici uvrstilo takoj za Pekarjem. Po krajšem nagovoru je čestital predsednik Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj Jože Štra-fela vsem zbranim nogometašem. Zmagovalca Pekar in Partizan iz Markovec sta prejela v trajno last lična pokala. Po svečanosti sta se pomerili v prijateljski tekmi ekipi — občinski prvak Pekar in kombini- rano moštvo partizanskih društev iz Markovec, Gorišnice, Vidma in Rogoznice. Po zanimivi igri, ki jo je sicer ovirala precejšnja vročina, so zmagali Pekar j i z rezultatom 5:3 (3:2). Ob koncu moramo pripomniti, da je želela občinska nogometna liga zagotoviti delovnemu človeku vso potrebno razvedrilo in rekreacijo in poiskati v množici mladih nogometašev iz naših vasi najboljše ln jim omogočiti nastopanje v Dravi ali v Aluminiju. Zal ugotavljamo, da se nekatera moštva, predvsem iz sindikalnih aikt'vov, niso pridrževala teh želja in so od tekmovanja odstopila- še pred koncem. Upajmo, da v bodoče do takšnih odstopanj ne bo več prihajalo. V prvenstveni lestvici objavljamo končno uvrstitev vseh moštev. Moštva TAP, Elektrokovi-narja, tiskarne in pozneje TGA so odigrala že polovico prvenstvenih tekem. Po odstopu teh moštev so bile vse tekme registrirane s 3:0 v korist nasprotnika. E*^ KONČNA LESTVICA OBČINSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA ZA LETO 1963/64 Pekar Markovci Videm Desternik Rogoznica Gorišnica TAP TGA Kovinar Dornava Tiskarna 20 18 20 13 20 11 20 10 20 10 20 20 20 20 20 20 0 12 0 13 1 13 0 16 75:17 rt 49:34 26 51:34 24 45:40 21 38:48 20 39:51 19 41:42 18 31:42 16 33:48 14 24:48 13 21:48 8 PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Spomini julijske izgnanke Julijski dogodki leta 1942 Zaradi gestapovskih ovaduhov je okupator zaprl julija 1942 precej sodelavcev OF, precej domoljubov, ki so pomagali slo-venjegoriškim partizanom. Zato so partizani sklenili, da bodo izdajalce likvidirali. Konec julija so partizani likvidirali izdajalce v Janežovcih, Levanjcih in na Kicarju. # Okupator je po teh likvidacijah začel besneti. Na vsak način je hotel prijeti pobornike za svobodo, predvsem pa voditelje upora. Iskali so novega izdajalca, ki bi se vrinil med partizane. Konec julija so ga že imeli. To je bil Franu Knez iz Renkovec iz Slovenskih goric, ki so mu petnajst let starega sina zaprli v Višnji vasi pri Celju. Da bi rešil sina edinca, se je vdinjal okupatorju kot agent. Kako je prišel med slovenjego- riške partizane, bomo opisali v partizanskem koledarju za avgust. Talci julija 1942 Ze junija in tudi julija je okupator zaradi izdaji aretiral nekatere prebivalce Slovenskih, goric, ki so partizanom poma-* gali. Od teh je okupator 30. julija 1942 v Celju ustrelil mePa ne pij tolikO, Caf'« In jim je odgovarjal tako: »Zakaj bi ne pil? Saj nam je gospod bogec zato ustvaril vinski 6ok, da si z njim preganjamo skrbi in se včasih malo poveselimo. Se naše pure me kar naprej spodbujajo, naj ga zvrnem kakšno kupico. Ali jih slišite, kako pravijo: Pij, pij, pij, Caf, Caf, Caf!« To je ena od izvirnih šal, ki jih boš slišal, če te bo kdaj f>ot zanesla k Tomažu. Take ša-e ne žalijo, ampak spravljajo človeka le v dobro voljo, zlasti, če sedi pri kozarcu praVe-ga lahonščaka (to je vina z Lahonskega vrha). Posrečen prikaz Tomaža in njegovih resnic pred približno 80 leti je v verzih sestavil tedanji tomaževsJki nadučitelj J. Majcen. . Opisuje tomaževsko faro (fara je bila pojem, ki je obsegal skupnost določenih krajev, združenih v mejah župnije) in njene vesnice (vasi). Opisuje v nekoliko šaljivem tonu, kake posebnosti imajo te vasi s svojimi njivami, travniki, goricami, živino, ljudmi. Med verzi se povsod naglasa, da »p'roti ne stavi se vini noben«, da »dobro jim ide ponoči, podne,« »čeglih po bregih je mnoga sirota.« Čeprav bi strokovna raziskava življenja in standarda pred 80 leti prika- I zala Tomaževčane v nekoliko drugačni luči, kjer bi bilo treba upoštevati tudi »sirote po bregih«, je pesem zaradi svojega tekočega ritma in krepkih rim • zelo zanimiva. Odkriva nam patriarhalnost nekdanjega življenja na kmetih: Brati bi jo morali naglas in nekoliko po šolsko (v šolskem tonu) in s poudarkom, tako kakor šo nekoč recitirali Koseskega. Tukaj je pesem: Fara tomaževska zmir j^ slovela, kruha in vina dovolj je imela, glejmo v vesnice in tudi v brege, vsakemu dobro po srednjem še gre, Sejančar prav ma obdelane njive, travnike lepe in hleve vse žive, šume, gorice in polne kleti, srebrne dnarje pa skrite drži. Tud Bratonečar zad neče ostati, hiše ma lepe na pisanej trati; vsaki je bogati je kmet al želar, Mala ves tudi jim lepi je par. Savčani lehko vzkriž roke držijo, • ki si tam v Čreti živind redijo; dobrega vina nakotajo v klet, tiho pa hodijo tolarjev štet. Bakovci tudi prav dobro živijo, v'tihi dolini se skriti držijo; samo da komaj k vam najde se pot: kam se obrnem, tam vidi se plot. Bucmanci, pri vas je tudi dobrota, čeglih po bregih je mnoga sirota; kmetov je malo, pa vsak je bogat, v Senčak in Bucmanski vrh gre vsak rad. Mezgovce, Trnovce -nam z enim štukom, vsaki gospod je pod svojim klobukom; v tihi dolini jim nič ne fali, k meši se tudi predaleč ne zdi. Gasilsko društvo Ivanjkovci ob 55 letnici obstoja Pred kratkim je proslavilo gasilsko društvo Ivanjkovci 55-letnico obstoja. Ob tej priložnosti se je na slavnosti zbralo precej ljudi, predvsem aktivnih in častnih članov gasilstva, kot tudi ostalih povabljenih gostov. Ob slavnosti je govoril o zgodovini tega društva njegov predsednik in dejal, da je bilo društvo ustanovljeno pred 55 leti zaradi zaščite pred požari. Velik požar, ki je bil leta 1905 na Jeruzalemu,. je povzročil precejšnjo materialno škodo. Ta požar je dal v aprilu povod za ustanovitev gasilskega društva. Od takrat in do danes se je društvo močno kadrovsko in materialno okrepilo ter se je nenehno razvijalo skladno s potrebami in materialnimi možnostmi tega kraja. Pred 25 leti je PGD Ivanjkovci slavnostno proslavilo 30-let-nico obstoja in je takrat razvilo prvi gasilski prapor. V zadnjih 20 letih si je društvo- pridobilo precej članov in jihje strokovno in praktično usposobilo za humano delo v gasilstvu. Takrat je tudi razvilo novi, drugi gasilski prapor, ki ga je za uspešno delo društvu poklonila Kmetijska zadruga Ormož. Poleg letošnjega praznovanja 55-letnice svojega obstoja je društvo proslavljalo tudi velik delovni uspeh gasilcev in ostalih sovaščanov. Ti so s prosto-volj nim delom zgradili nov gasilski dom v Ivanjkovcih. Gradnja bi sicer stala čez tri milijone dinarjev. Prebivalci so ga zgradili s pičlim denarjem, ki so ga v ta namen prispevali: okrajna in občinska gasilska .zveza ter Kmetijska zadruga Ormož; največ so prispevali prebivalci kajti prej ji je vedno govoril, da bo študiral. Vprašal jo je tudi, če bo imela prihodnji dan kaj časa, rad bi se z njo sestal, ker bi ji rad povedal več stvari. Čudno ga je pogledala in nato prikimala. Povedal ji je čas in kraj, ki ji je ustrezal. Naglo se je poslovila z izgovorom, da mora še v ambulanto. Še sedaj ni vedela, kako je mogla pritrditi. V polni meri se Je zavedala izgovorjenih besed. Dolgo je premišljevala, kaj naj stori, čeprav je vedela, da se ne da nič spremeniti. Omahovala je, naj gre ali ne. Končno se je odločila, da bo šla. Ob pogledu na uro se je zdrznila, predolgo je bila v parku. Odšla je k teti. Bila je zelo vesela in se je čudila. Hitro ji je pojasnila, kaj jo je privedlo k njej. Hitela je pripravljati večerjo, toda Katja ni imela časa, da bi pojedla. Hitro se je oblekla in že zdirjala po stopnicah, le »na svidenje« je še utegnila reči. Na sestanek je prišla ravno še pravočasno. Predavanju ni sledila, bila je popolnoma odsotna. Težko je čakala konca, toda vse skupaj se je tako grozno vleklo,- da je konec opazila sami, in sicer s prostovoljnim delom pri izkopu temeljev, pri dovažanju gradbenega materiala in pri sami gradnji doma. Novi gasilski dom bo za prebivalce iz Ivanjkovec in za ljudi iz sosednjih vasi precejšnja gospodarska in kulturna pridobitev. Prostore v domu bodo lahko koristili tudi za kulturne namene. Gasilski dom je prostoren; ima 15-metrski stolp, garažo in orodišče. Društvo ima tudi motorno Jorizgalko in precej cevi. Novozgrajeni gasilski dom je predal namenu predsednik občine Ormož Matija Ratek, slavnosti pa se je med ostalimi udeležil predsednik občinske gasilske zveze Ormož Franček Pučko. D. JI. Hodmo še v koračko lepo dolino, tam ma vsak farman po smrt domovino; zato jih grajati niikdo ne sme, dobro jim ide ponoči, podnč. Malo dol niže so še Pršetani. Travnikov manje, so bolj med bregami, pa če ga vprašaš, če kaj mu fali, vsaki bo rekel, da dobro živil Grm in Hranjigovci, travniki „ vaši, konji in krave so radi na paši, proti ne stavi se vini noben, radi ga njjejo noč ino den. Lahonci, vaša dolina je lepa, zemlja peščena pa dostikrat slepa; lahonsko vino vam greje telo, če ga ne nese, ga kota domov. Hodmo kre Kunkite ino čez 2 vabe, pridemo dol *do ključarovske grabe; boljše je leto, bolj njiva rodi, dol od Senika vam dež po-gnoji. Večje vesnice sem zdaj imenu-* val. .S ve t ga Tomaža pa bolj bom spoštiival. KUko nam pri Svetem Tomažu kaj gre, lahko vsak farman v nedeljo izve. Kako je bilo življenje v taki fari, kakor je bila tomaževska med obema vojnama, nam opisuje pisatelj Miško Kranjec v romanu »Fara svetega Ivana«. Pravzaprav opisuje M. Kranjec bolj življenje v piirgi, to je v osrednji vasi, kjer je osredotočeno vse politično, gospodarsko in družabno življenje fare, in ne toliko življenje kmečkega ljudstva. Opisuje nam piir-garske trgovce, krčmarje, učitelje, duhovnike in sploh ljudi, ki so predstavljali v fari poseben družbeni sloj. Pravijo, da je »Fara sv. Ivana« — fara sv. Tomaža. To naj presodi tisti, ki je poznal Tomaža pri Ormožu pred vojno in je prebral Kranjčev roman. Vlado Klemenčič V novo urejenih trgovskih lokalih v Majšperku je vedno mnogo kupcev, ki jim uslužbenci »Panonije« radi postrežejo šele tedaj, ko So drugi že vstajali in premikali stole, kar je seveda povzročaj precejšen hruio. Oblekla se je in med drugimi zapustila dvorano. Doma jo je kljub pozni uri še vedno čakala teta. Oh, ta večno dobra teta! V vsakem trenutku jo je imela zelo rada. Najraje bi jo poljubila, a se je zadržala in se dobre volje odpravila spat. Čeprav je bila zelo utrujena, ni mogla zaspati. Mislila je. na Mirka in na svoje doživljaje z njim. Spoznala sta se na plesu. Izrabila je prosto nedeljsko popoldne in odšla s prijateljicami naples, ki je bil njena najljubša zabava; zelo rada je plesala. Orkester je igral amglešlji valček in tokrat ni plesala. Ravno je hotela sesti, ko je prišel fant in jo prosil za ples. Brez premišljevanja je šla plesat. Plesala sta molče in držal jo rahlo, nežno, kot bi se je bal trdneje prijeti, kot da drži krhko stvar, ki se lahko vsak čas zlomi. Hitro je spoznala, da je dober plesalec. Valček je bil končan in odvedel jo je na prejšnje mesto. Za drugi ples je zopet prišel ponjo. Da bi prekinil molk, jo je vprašal, če rada pleše. V znak odgovora je samo prikimala. Postal je zgovornejši. Prosil jo je, če jo lahko potem spremi domov. Ni odgovorila, le pogledala ga je. Imel je lepe rjave oči, črne lase in lepo oblikovane ustnice. Se nekaj časa ga je opazovala in nato dejaja: »Lahko.« Nasmehnil se je in jo tesno stisnil k sebi. Vprašal jo je, kako ji je ime. »Katja,« je dejala. »Jaz sem pa Mirko,« se je preprosto in prisrčno predstavil. Hitro sta se seznanila in kmalu sta se odpravila domov. Za njima so še vedno zvenele melodije twista. Mnogo glasov se je mešalo, toda slišala sta jih prav malo. Hodila sta po stranskih ulicah, toda še prehitro sta prišla domov. Bila sta dobre volje in sta se smejala, da so se ljudje presenečeno ozirali za njima. Za slovo jo je nežno poljubil. Iztrgala se mu je in stek- s la po stopnicah. Vsa zadihana in zardela je pritekla v kuhinjo. Teta jo je presenečeno opazovala, kajti takšne še ni videla. Na njen odgovor, da je bila s prijateljicami. je-samo zmajala z (Nadaljevanje na 6. strani) 0200000001010105010002010032020101320101000211050202010102020132010000020201000002010101020201001002010100 •'• H Odloki Skupšč ne občine Ptuj Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in p posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/65, 19-241/57, 55-710'o7, 52-802/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov or-njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 5?-644'57) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1964 po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Cirkovce z dne 8. februarja 1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1P64 na območju krajevne skupnosti Cirkovce za nakup zemljišča ter za ureditev nove ograje na pokopališču v Cirkovcah 1. 'člen Za nakup zeniljišča za razširitev pokopališča ter za ureditev nove ograje na pokopališču v Cirkovcah se uvede v letu 1954 na območju krajevnej skupnosti Cirkovce poseben krajevni prispevek v denarju. + 2. člen Poseben krajevni prispevek v denarju po 1. členu, tega odloka znaša: , a) za gospodinjstva, ki nimajo nobenih . zemljišč, in za zasebne lastnike do 3 ha oodelovalnih površin 1.000 din b) za zasebne lastnike od 3 do 7 ha obdel. površine 1.500 din c) za zasebne lastnike od 7 do jO ha obdel. Dovrš. 2.000 din 3. člen Krajevna skupnost pismeno obvesti vsako gospodinjstvo oziroma lastnike zemljišč (v nadaljnjem besedilu "zavezanec«) o višini prispevka. Obveznosti po tem odloku ne smejo- presegati 3 c/o celotnih za-vezančevih dohodkov v enem letu. 4. čien / Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Cirkovce do 31. decembra 1964. Ce zavezanec prispevka ne plača v določenem roku, mu določi plačilo Krajevni urad Cirkovce z upravno odločbo. Proti tej odloč-bi je dovoljena v 15 dneh pritožba na svet občinske skupščine, ki j« pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Ufadnem vestniku okraja Maribora, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Številka: 420-14/64-1 Ptuj. .dne 27. maja 1964 Predsednica občinsko skupščine Ptuj Lojzka STROPNIK V ■ t, URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok je bi! objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 26-359/64 z dhe 7. julija 1964 in velja od 15. julija 1964. Ptuj, dne 8. julija 1964 Tajnik občinske skupščine _Ivan Rau Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dok'adah in o posebnem krajevnem prispevku (Urad- ni list FLRJ. št. 19-194/55. 19-421/57, 55-710'57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in nj.hovih organov. (Uradni Ust FLRJ, št. 52-644/57) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delov-: nih skupnosti, dne 27. maja 1964, po sklepu zbora volilcev krajevne skupnosti Majšperk z dne 7/2-1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na območju krajevne skupnosti Majšperk za rekonstrukcijo, gradnjo in vzdrževanje občinskih cest in mostov 1. člen Za rekonstrukcijo, gradnjo in vzdrževanje občinskih cest in mostov se na območju krajevne skupnosti Majšperk uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v delu, dajatvi, prevoznih uslugah in v denarju. 2. člen Prispevek v denarju znaša: a) za vsako ,gospodinjstvo, ki nima nobenega zemljišča, en dan | dela ali plačilo 600 din; b) za zasebne lastnike zemljišč, ki stanujejo na območju krajevne skupnosti: — do 2 ha vs^h zemljišč — en dan dela ali plačilo 800 din; — j od 2 do 5 ha vseh zemljišč — j dva dni dela ali plačilo 1.600 din; — od 5 do 8 ha vseh zemljišč — tri dni dela ali plačilo 2.400 din — od 8 do 11 ha vseh zemljišč — štiri dni dela ali plačilo 3.200 dinarjev; — od 11 ha vseh zem-Ij.šč naprej — pet dni dela ali plačilo 4.00Cf din; c) za lastnike zemljišč, ki stalno stanujejo izven krajevne skfl^nostf (območja), se prispevek zA zemljišča, ki ležijo na območju t©! krajevne skupnosti, določi po določilih prejšnje točke tega člena, in sicer samo za tiste površine, ki jih imajo na območju . krajevne skupnosti Majšperk. j Lastniki vprežne živine (par volov ali par konj) še opravijo j z vsakim parom dovoz 3 m® gra- | moža na kraj. k. mu ga določi , krajevna skupnost Namesto prispevka v vožnji se obveznost lahko izpolni s plačilom in se za 1 m3 gramoza zaračuna 1.000 dinarjev. Krajevna skupnost določi za vsakega zavezanca vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega prispevka po tem odloku in o tem obvesti pismeno vsakega zavezanca. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3®/o celotnih za-veaančevih dohodkov v enem letu. 3. člen Ce zavezanec prispevka izjavi, da bo obveznost izpolnil s plači- l lom v denarju, mora določeni znesek plačati v osmih dneh. Če zavezanec dela ali dajatve ne opravi v roku, ki ga določi krajevna skupnost, mu določi krajevni urad Majšperk prispevek v denarju v smislu določil tega odloka z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi na svet. občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 4. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Majšperk. 5. čien Neplačane obveznosti v denar- ju izterja od zavezancev zA dohodke pristojni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov. 6. eleri Ta odlcftc začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Številka: 420-12/64-1) Ptuj, dne 27. maja 1964 Predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka STROPNIK URADNI ZAZNAMEK: Ta odlok jfe bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 26-358/64 z dne 7. julija 1964 in velja od 15. julija 1964 dalje. Ptuj, dne 8. julija 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau ROJSTVA, POROKE IN SMRTI Rodile so: Marija Turščak, Drenovec 6 — Janeza; Vera Su-kič, Kidričevo 6 — Roberta; Marija Efcart, Trubarjeva 5/c — deklico; Ljudmila Korpič, Apače ' 3 — Janka; Ana Tomšič, Središče 124 — Ljubico; Marija Pfedikaka, Doklece 16 — Mirana; Marija Trafela, Rogaška 11 — deklico; Marija Mihelač, Zg. Hajdina 63 — dečka; Elizabeta Jagarinec, Vareja 64 — deklico; Marija Flajšman, Svetinci 21 — Franca; Rezali j a Podgoršek, Dragonja vas 23 — Zlatika; Marija Simonič, Dornava 3 — Vinka; Jožefa Kuša-r, Sikole 13 — deklico; Terezija Galun, Mar-kovci 17 — Ireno; Anica Dolenc, Lovrenc na Dravskem polju 37 — deklico; Marija Vinkler, Maj- šperk 25 — dečka; Ljudmila Posavec, Središče 25 — Duško; Marta Marčič, Zakl 41 — dečka. Poroke: Ivan Bister, Damaši-nec 237, in Roza Lajh, Dornava 42; Jože Tudja, Slovenski trg 9, in Marija Kolarič, 'Prešernova 29; Viktor Gajser, Stogovci 33, in Adela Perko, Gerečja vas 20; Vincenc Svenšek, Kidričevo 30, in Jelena Benkovič, Kidričevo 39. Umrli so: Anton Auer, Prešernova 3, roj. 1888, umrl 15. julija 1964; Friderik Koren, Sp. Hajdina 1, roj. 1900,, umrl 15. julija 1964; Marija Ivančič, Veliki Okič 10, roj. 1963, umrla 17. julija 1964; Štefan Jodl, Mlinska' 7, roj. 1932, umrl 18. julija 1964. Zaradi prevelike hitrosti je padel z motorjem Dne 19. julija 1964 je ob 18.13 padel motorist Anton Zunec zaradi prevelike hitrosti v. Pav-,lovcih po cesti II. reda in si ie poškodoval lobanjo ter ie obležal v nezavesti. Tako nezavestnega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na motorju ie nastalo približno za 5000 dinarjev materialne škode. iBBaDEaBBaaaBBaaaaaaaa Po 3. členu temeljnega zakona o občinskih dokladah in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19-194/55, 19-241/57, 55-710/57, 52-892/58 in 52-853/59) in 2. točki 37. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-344/57) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1964 po sklepu zbora volivcev krajevne skupnosti Majšperk z dne 7/2-1964 sprejela ODLOK o uvedbi posebnega krajevnega prispevka v letu 1964 na delu območja krajevne skupnosti Majšperk za ureditev ograje na pokopališču v Majšperku 1. člen Za ureditev ograje na pokopališču v Majšperku se za del območja krajevne skupnosti Majšperk, in to za naselja: Breg, Koritno, Lešje, Majšperk, Med-vedce, Preša, Skrblje, Sveča — del, Sestrže in Stanečka vas, uvede v letu 1964 poseben krajevni prispevek v denarju. 2. člen Poseben krajevni prispevek v denarju po 1. členu tega odloka znaša za vsako gospodinjstvo (v nadaljnjem besedilu »zavezanec«) 500 din. 3. člen Krajevna skupnost obvesti vsakega zavezanca o višini prispevka. Obveznosti po tem odloku ne smejo presegati 3 "/o celotnih za-vezančevih dohodkov v enem letu. 4. člen Rok plačila je ta vse zavezance prispevka do 30. junija 1964. Ce zavezanec prispevka ne plača v določenem roku, mu določi krajevni urad Majšperk plačilo, prispevka v denarju po določbah tega odlokS z upravno odločbo. Proti tej odločbi je dovoljena pritožba v petnajstih dneh po vročitvi odločbe na svet občinske skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 5. člen Denarni prispevki se vplačajo na žiro račun krajevne skupnosti Majšperk. Krajevni urad vodi evidenco o denarnih sredstvih zbranih po tem odloku. Neplačane obveznosti v denarju izterja od zavezancev za dohodke pristojni upravni organ občinske skupščine po predpisih o prisilni izterjavi davkov in drugih "proračunskih dohodkov. Tekmovanje za »Varteksov pokal« V soboto, 25. t. m., bo odpotovala v Varaždin skupina petih ptujskih modelarjev. Tam se bodo udeležili modelarskega mednarodnega tekmovanja za »Varteksov pokal«. Letošnje tekmovanje je že po vrsti X. tekmovanje, ki gd organizira Aeroklub Varaždin 'pod pokroviteljstvom tekstilne tovarne I »Varteks«. V kategoriji jadralnih letalskih modelov A-2 bo pokazalo svojo spretnost okoli 100 domačih in tujih modelarjev. V skupini modelov za skupinsko tekmovanje pa bo nastopilo vsaj 60 modelarjev. Ni dvoma, da se bo tudi letos ptujska petorica izkazala na varaždinskem tekmovanju. Na ptujskih tekmovanjih se je že pokazalo, da pomenijo ptujski modelarji resnega tekmeca tudi za druge modelarje. Avto-moto društvo Ptuj — Ptuj, Cvetkov trg 3, razpisuje po sklepu upravnega odbora javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila znamke TAM pionir za dan 29. julija 1964 ob 8. uri v prostorih društva. Licitacija bo od 8. do 9. ure za družbeni sektor, po 9. uri pa za privatni sektor. Avtomobil je dobro, ohranjen, v voznem stanju in registriran za leto 1964. • Interesenti si lahko ogledajo vozilo vsak dan do licitacije v času od 6. do '14. ure. Avto-moto društvo Ptuj 1 štipendijo 1 štipendijo 4 štipendije 10 štipendij 5 štipendij 2 štipendiji DELAVSKI SVET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ RAZPISUJE 23 štipendij za šolanje na naslednjih šolah: 1. Agronomska fakulteta — oddelek za živinorejo Ljubljana 2. Ekonomska fakulteta Ljubljana 3. Gozdarska srednja šola Postojna 4. Vinarsko sadjarska šola Svečina 5. Poljedelsko živinorejska šola Turnišče 6. Mlekarska šola Kranj ____________ Pogoji: pod zap. št. 1 in 2 uspešno končana srednja šola, pod 3 do 6 pa uspešno končana osemletka. Vabimo vse interesente, naj se javijo na razpis, ki velja do 15. avgusta v1964. K vlogi priložite prepis zadnjega šolskega spričevala in potrdilo o premoženjskem stanju. Vloge sprejema kadrovsko-socialni oddelek Kmetijskega kombinata Ptuj. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Ptuj, Muzejski trg 2 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, objavi pa se tudi v »Tedniku«. Številka: 420-13/64-1 Ptuj. dne 27. maja 1964 y Predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka STROPNIK URADNI ZAZNfMEK: Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor št. 25-345'64 ? dne 30. junija 1964 in velja od 8. julija 1964 dalje. Ptuj, dne 8. julija 1964 Tajnik občinske skupščine Ivan Rau PRODAM ZIDAN ŠTEDILNIK S PLOŠČICAMI in dve sobni kredenci prodam. , > PRODAM SKRIPTA IN LITERATURO za Višjo pravno šolo. Naslov v upravi. (Nadaljevanje s 5. strani) glavo in dejala: »Drugič pa glej, da prideš prej domov.« Samo prikimala je' in smuknila v sobo. Vsak dan ga je srečala, bila je srečna, ko ga je zagledala, a on se je vedno nasmehnil. Opazila je, da se zelo rad smeji, to je bila njegova značilnost. Vedno je bil nasmejan in nagajiv. Ljubila ga je takšnega, kot je bil. Sestajala sta se skoraj vsakldan. Katja se'je pred teto izgovarjala, da ima krožek ali pa telovadbo. Vsak izgovor ji je prišel prav. Glavno je bilo, da sta se sestajala, da sta bila srečna. Najraje sta,zahajala k Trem ribnikom, kjer sta prebila mnogo srečnih ur. Tam sta imela svoj azil, zatočišče, kamor sta se zatekala, ko sta bila srečna. Bežala sta pred- svetom, pred ljudmi. Zatekala sta se tja, kjer je bil prostor samo zanju in njuncf vročo ljubezen, kraj za same srečne ljudi, ki ne poznajo težav in ne skrbi. Mnogokrat se je spominjala njegovih ljubeznivosti: nežno jo je gladil po laseh, jo poljubljal na oči, ustnice, obraz in ji šepetal sladke besede, ki iih takrat ni razumela; slišala je samo njegov mej-iak, božajoč glas, ki jo je uspaval in omamljal. In potem... ne, nobenega potem ni bjro več, ampak konec. Nekoč jo je videl zraven »sošolca. ki ga ni poznal, in je mislil, da je njen fant. Ko sta se spet sestala, ji je mimo povedal, da je ne mara več, ker ga vara z drugim. Ni je hotel poslušati, tudi solze niso nič pomagale. Prej vedno tako nežen Mirko je bil sedaj trd in nesramen. Naglo je odšel. Bil je popolnoma hladnokrven in se ni niti ozrl. Začudeno je gledala za njim, ni mogla doumeti, da zares odhaja, preveč nepričakovano je prišel. Stresla se je kot v mrzlici, po licih so ji pričele polzeti solze in hip nato se je zrušila na klop in zaihtela. Toda solze niso mogle ublažiti pekoče bolečine. Spoznala je, da je resnica. Ni ga več bilo. Kot v sanjah je hodila domov. Dnevi, ki jih je preživljala v mestu, so bili obupni. Mnogokrat je jokala, ni ga mpgla pozabiti, preveč ga je ljubila. Dolgo se ni mogla sprijazniti z mislijo, da ga res več ne bo. Še vedno je hodila v park, kot da bi ga čakala, če morda še pride, a ga ni bilo. Hipoma je pozabil na lepe ure z njo, toda Katja ga ni mogla pozabiti, čeprav ga je hotela. Nekoč ga je videla sčrnolas-ko; držala ga je za roko in se neprestano smehljala. Mirko Katje ni opazil, a ona ga je. S težavo je zadrževala solze. Bil je konec šolskega leta, odšla je domov, s hrepenečim srcem, polnim bridkosti in razočaranja. Potem sfe je zaposlila, o Mirku ni več slišala. In danes sem ga spet videla, je pomislila, ko se je zdramila iz razmišljanja. Bila je srečna, da ga je spet videla in z nestrpnostjo je pričakovala prihodnji dan, toda saj je še komaj večer. Kmalu je zaspala. Drugi dan je po predavanju takoj odšla v park, kjer jo je čakal Milko. Srečen se je nasmehnil, oči so se mu zaiskrile: »Oh, da si le prišla,« je dejal potem, ko jo je pozdravil. Njegovo prvo vprašanje je bilo: »Ali že imaš fanta?« Samo pogledala ga je. V njegovih očeh je opazila tiho prošnjo in hrepenenje. ni se mogla premagati in je dejala: »Ne.« Ni verjel izgovorjeni besedi in jo je samo gledal.. V naslednjem trenutku jo je objel in hotel poljubiti in oči so se mu zaiskrile. Katja se mu je izvila iz objema in se ubranila poljuba. Žalostno jo je pogledal in v očeh so se mu zaiskrile solze, ki pa so hip nato že izginile. Povedal ji je vse o svojem življenju od časa, ko sta se sprla. Priznal je, da si je . tisto o fantu samo izmislil, ker ni našel drugega vzroka, da bi se sprla, kajti ljubil je drugo dekle, Mirno ga je poslušala in se ni niti zresnila, ko jo je vprašal, če mu oprosti in če ga ima še rada. Ker je še vedno molčala, je nadaljeval: »Glej, Katja, imel sem drugo dekle,"a je nisem ljubil. Pri njej nisem našel tistega, kar sem iskal. Šele sedaj sem čutil, da sem s teboj izgubil vse. Mnogo mi pomeniš. Kadar sem gledal njene črne oči, so me vznemirjale, a ob pogledu na tvoje nežne plave se počutim mirnega, srečnega in varnega. K tebi sem prišel iskat zavetja, sreče in ljubezni. Prosim te, ne odreci mi!« Gledala ga je. Sedaj so bile njene oči solzne in solze so ji pričele polzeti po licu. Mirko jo je srečen objel in poljubil, KUPIM SREDNJETEŽKI GU-MIVOZ. Naslov v upravi. ČESTITKE Jakcu Veršiču želim vse najboljše za bližnji praznik, zlasti mnogo zdravja in zadovoljstva, enako vsem domačim. Vseh se pogosto'spominjam ter jim želim vse dobro. Desetar Lovrenc, V. P. 3667, Zagreb LEOPOLDU VNUKU, ki služi vojaški rok v JLA v Sarajevu, čestitajo k življenjskemu prazniku mama in sestra Hil-da, mali Branko pfi pošilja stričku koš poljubčkov. Čestitkam se pridružujejo še sosedje. V avgusta pa na veselo svidenje! tokrat se mu ni izvila, ampak se je nežno stisnila k njemu. »Samo da si spet moja,« je za-šepetal Mirko; ves srečen ji je brisal solze, solze sreče. Katja se je vračala domov, kajti seminar je bil končan. Biia je srečna, neizmerno srečna, čisto drugačna kot takrat, ko je odhajala. Njene oči so se iskrile in niso žalostno gledale v svet kot prej'. Njena ljubezen ni bila več sen, ampak resnica. -ka- Velja od petka do petka OVEN (od 21. marca do 20. aprila) Iz manjše zadrege se dobro izmažete. V nekaj dneh pričakovano priznanje. Zamera, vendar brez posledic. BIK (od. 21. aprila do 20. maja) Preveč ste boječi; več hrabrosti, pa boste ' uspeli. Pobegnili ste nesreči, ki bi lahko imela za vas težke posledice. Kmalu se vam izpolni važna želja. DVOJČKA (od'21. maja do 22. junija) Vsak dan nekaj lepih možnosti za izboljšanje razmer; žal pa jih prepozno opazite. Navajeni ste na uspehe, zato vas bo manjši neuspeh toliko bolj prizadel. Pri svojih odločitvah boste laže vztrajali kot pri nasvetih drugih. RAK (od 23. junija do 22. julija) Preveč se izogibate odločnemu odgovoru. Pretirana skromnost vam bo vedno škodovala. Verjeli boste, se žalostili, potem. spoznali, da vas samo preizkuša. LEV (od 23. julija do 22. avgusta) Lansko leto niste, imeli toliko sreče kot se vam je obeta za letos. Preveč se gri-zete ob vsaki napaki; kdor dela, greši. Vrnite obisk sorodnikom. DEVICA (od 23. avgusta do 22. septembri Ze zdavnaj ste si obljubili, da mu boste povedali resnico, pa tega še niste storili. Nekaj/ težav mine. Pridobili ste si prijatelje, ki so vam zelo naklonjeni. TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Novo poznanstvo. Sčasoma si pridobite zaupanje, ki vam bo zelo koristilo. Ne popuščajte; raje se prepričajte, če imate prav. ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. novembra) Škoda je za solze, ki jih pretakate brez potreb. Razveselili se boste novic, ki jih pričakujete. Potrpite v službi; v kratkem si izboljšate položaj. STRELEC (od 23. novembra do 20. decembra) V nekaj dneh prejmete zanimivo pošto. Resno se boste lotili stvari, ki vam uspejo. Novo zaupanje v ljubezen. KOZOROG (od 21. decembra do 20. januarja) Cez nekaj dni prijetno srečanje. Ljubosumnost ni upravičena. Prejeli boste pomembno darilo. VODNAR (od 21. januarja do 19. februarja) Malo več trdne volje, pa boste uspeli. Vrednostno pismo ali denar po pošti. Manjša zamera zaradi nepremišljenih besed. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) Veselje P° nepričakovanih novicah. Sorodniki računajo s tem, kar ste jim obljubili. Srčne bolečine popustijo. MIRKU DAJCMANU, ki služi vojaški rok v Kragujevcu, V. P. 5733/3, želijo ob dvajsetem življenjskem prazniku vse najboljše mama, Cvetko-vi. posebno mala Dragica, ki vedno vprašuje za strica, Ali-čevi, Potočnikovi, Pevčevi ter vsi, ki ga imajo radi. ANICI BEZJAK iz Krčevine pri Ljutomeru čestitajo ob lepem praznovanju njeni prijatelji.