Ekspoze prosvetnega ministra g. dr. Kojica v proračunski debati. Narodna slkupščina je ves pretekli teden razpravljala o državncm proračunu. V sobo= to, 5. marca jc prišel na vrsto proračun prosvetnega ministrstva. Pred razpravo je podal minister g. dr. Kojič precej obširen prcgled stanja našega šolstva in narodne prosvete. Uvodoma je poudarjal, da je osnovna smernica vladne prosvetne politike: čim več pismenosti in narodne izobrazbe in čim manj fabrikacije intelektualnega proletarijata v na= ši državi. Osnovne šole. Leta 1918. smo imcli skupno državnih, samoupravnih in privatnih osnovnih šol 5610 z 11.064 učitelji in 658.000 učcnci. Danes imamo 8618 šol z 20.234 učitelji in 1,316.000 učenci. V nepolnih 12 letih je torej naraslo število osnovnih šol za nad 3000. Kader učitcljstva sc je podvojil, kalkor se je podvojilo tudi število učcncev. Tc številke točno kažejo, da je naša država ves čas posvečala veliko pažnjo pismcnosti in izobraževanju naroda. G. dr. Kojič naglaša, da idealni smoter še ni dosežen. V dosego tega je potrebno troje: čas, gmotna sredstva in učiteljski ikader. Čas nam bo dal priliko, da nadaljujemo svoje delo v istem smislu in z istim tempom. Znano jc, da je sedaj naša država v težkih materijalnih razmerah, a g. minister se nadeja, da se bo nadaljevalo z otvarjanjem in razširja* njem osnovnih šol hitro in uspešno kot do sedaj, kaikor hitro preneha vihar svetovne krize v naši državi. V primanjkljaju gmotnih sredstcv moramo imeti možnost, da odpravi= mo nedostatke vsaj pri učiteljskem 'kadru. Kraljevska vlada jc smatrala za potrcbno, da se ti nedostatki odpravijo. Smisel člena 24. fin. zakona je, da se naj učitelji vrnejo na svoja mesta. Po tej odrcdbi finančnega zakona bo moglo biti zaposleno učitcljstvo edinole v šoli. V nadaljnjem izvajanju je prešel gospod minister v svojem govoru na srednje šolstvo. Kot uvod k preglednemu stanju srednjih šol je g. minister izvajal: Ko sem v početku rekel, da je glavni smoter naše prosvctnc po= litrke čim več pismenosti in čim več narodnega izobraževanja in nadalje posebna skrb, da ne pride do superprodukcije intelektualnega proletarijata, tedaj sem takoj pomislil na stanje naših srednjih šol. In ker je v državni politiki prvi predpogoj iskrenost, moram poudariti, >ko govorimo o naših gimnazijah in srednjih strokovnih šolah, da sma= tram. da nas te šolc v takem stanju, v ka!krš= nem so danes, spravljajo v nevarnost, da bomo dobili sčasoma velik presežek inteligenčncga proletarijata. Število srednjih šol v naši državi je naslednje: Imamo nad 200 gimnazij, poleg večjega števila verskih šol in nad 40 učiteljišč. Me= ščanskih šol imamo 173 državnih in 30 privatnih. V gimnazijah je 4310 profesorjev in 80 tisoč 540 dijakov, na meščanskih šolah pa nad 28.000 dijakov, tako da imamo skupno nad 120.000 srednješolcev. V taki stopnji gospodarskega razvoja kakor jc naša država, ki je brez veleindustrije, brez veletrgovine, brez velekapitala in brez veleposestev, sili vsa ta mladina v državno službo, a jasno je, da dr- žava tolikega števila uradniškcga naraščaja ne more zaposliti. To jc zelo važen problem, na 'katerega rešitev bo treba v najkrajšem času misliti. V cilju omejitve navala na srednje šole jc bila tudi uvedena šolnina, pri čemer so se sevcda upoštcvale sedanje gospodarske priljke in so plačevanja šolninc opro* ščeni učenci staršev, ki ne plačujejo letno nad 300 Din neposrednega davka. " Drugi ukrep, ki ga namerava kraljevska vlada izvršiti, je redukcija gimnazij. Tolilko število gimnazijskih srednjih šol je za nas nezdrav luksuz. Trcba pa bo globoko proučiti vprašanje, katere šolc bi bilo treba ukiniti. Vsekakor se bodo šole reducirale šele po sklepu šolskega leta. Ministrski svet bo nato sestavil načrt na osnovi resnih krfterijev, pri čemer bo upošteval zgodovinsiko vlogo posameznih šol, dobo njihovcga obstanka in njihovo število v posameznih mestih. Na= rodna skupščina naj zaupa kraljevski vladi, da bo rešila to vprašanje, kakor je v najvcčjem interesu naroda in države. V nadaljnjem je govoril g. minister o univerzah in ugotovil, da je na naših univerzah vpisanih okrog 20 000 dijakov. Tudi tu se je pojavilo vprašanje, kam z vso to mladino, kako namestiti v državni adm.nistraciji 20.000 ljudi. Kraljcvska vlada je proučila vprašanjc o redukciji in spojitvi posamcznih fakultct tcr vprašanje določitve omejenega štcvila visokošolcev, upoštevajoč obenem, da so naša vseučilišča domovi, na katerih se oblikujeta naša nacionalna veda in jugoslovenska kul* tura. V izogib redukciji posamcznih fakultet bo trcba reducirati 10 odstotkov našega vse= učiliškega učiteljskega osobja. Upoštevati moramo, da ima zagrebška univerza 114 rednih profesorjev, Ijubljanska 88, o beograjski niti ne govorim. Toliko število profesorjev je morda primerno za normalne razmere, današnji položaj pa niikakor ne dopušča, da bi mogli vztrajati pri tolikih učnih močeh. Narodno predstavništvo je že imelo priliko, da se bavi z vprašanjem našega šolstva. Pokazalo je veliko razumevanja za današnje razmerc in vem, da sc bo zavzelo za interese države in naroda. S tcm zaključujem svoj govor in prosim, da Narodna skupščina potrdi proračun prosvetnega ministrstva. V debati o proračunu prosvetnega ministrstva so govorili poslanci gg. Alojzij Pavlič, dr. Fcdor Ni'kič, Janko Barlc, dr. Fedor Šega, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Gavro Szanto in dr. Štefan Kraft. Po zaključeni debati je proračun prosvetnega ministrstva sprejet.