Kemm pfc<— * in—*. VMflt ^1 ■ m iTfvrws‘d ux»*attr* «r Jr * ■•MMU M SMikt «**»■ rt>r>fX*f r)*T on v-T’»riK r? '»fpTjf ✓ * f«K* UN IT. OS HI ' f'V . xn 5^' r __ za vmomm, tmur^^s^ r^r irr* ra *o ■> ■' ”>t- '.-- X «-h • -••• , - .,. ... -V,^ r-^ mw. 1 Ih liMBllff!!' 11'IU M lifi 8TEV. 43. 5**. u vr spcaui OT! C j 0.* n 0*10" tf1't’^i.fV' 10*U LJUBLJANA j dne 10. naja 1921. ftvv >o«ijf ?•••'■': • '» ■’ ■■" niyuiM»yw»iiui num i «............" K trgovskim jaitfem z Italija Odkar Be Je sklenila, za. nff ne- (dne 12. Tu mora naša delegacija, ki le le »Sela trgovska pogajanja s Labi, ha|-skrbnfeje ib’ najtemeljiteje pfevaariti, kaf nudimo mi v gospodarskem oziru Italijanom in' kaj nam morejo nuditi oni, dalje ali L&iK jtotrebujejo bolj dalje ali kani nas ali mi njih.! SV Odgovor1'je prav lahak LaSka na niti surovin niti iraivo delek izva- in more Vprašanje je premotriti s 1. političnega in 2. z gospodarskega stali-iča. V prvem oziru moramo priti a Imjjprna ‘čisto, da najin inte bb več. očito, vedno in povsod nasprotovala ih delala proti konsolidaciji naše drža-ve, podpirajoč pretenzije črnogorske dinastije in hujskajoč Albance ih Makedonce: ' ®:“ ■ p*®: 1 ® -Hit rj Te re svoje akcije Italija ne bo več nadaljevala, kakor hitro sklene z nami trgovsko pogodbo, ki naj ustvari pred, vsem modus vivendi na Adriji. is previdnosti pa bi morali zahtevati •d Italije, da d& zadevno obljubo slovesno na zapisnik. Enako moramo izposlovati za svoje neodrešene brate v Primorju iste pravice in ista jamstva, kakor smo jih mi tako velikodušno konce-dirali v rapallski pogodbi rahlim italijanskim manjšinam, ki pridejo pod našo upravo. Med Italijo in Jugoslavijo mora obveljati v postopanju z drugorodci načelo popolne rcciproti-tete, kajti sicer ne bi mogli govoriti o pogajanjih inter pares, ampak o pregovorih med zmagalcem in premagancem. Našim rojakom onkraj črte je zajamčiti prost kulturni, narodni in šolski razvoj, predvsem pa tudi varnost življenja in imetja z garancijo odškodnine, ako bi se nadaljevala fa-eistovska dejanja. Spredaj povdarjene točke naj bi se ugotovile v posebnem dodatku k rapallski pogodbi. Najugodnejša pri lika za to je sedaj, ko pogodba sama še ni popolnoma izvršena in ko smo stopili v trgovska pogajanja z laškim kraljestvom. 2. Gospodarsko stališče. fiati le jafato sadje, rino in ril. Na drfegi strani pa mora uvažati velikanske množine Siril (žita inHvine).1' ’ Mi doslej uvaža« iz Italije anufakturo, stroje, južno sadje ih i. Prva dva predmeta dobivamo lahko tudi iz Nemšk‘6 Avstrije in CeS-ko-Slovaške, južnega sadja imamo si&ro* do$>ij v Dalmaciji in na nje-rimtitpjdm riž pa tudi lahko uvažamo, dokler ga ne pridelujemo v Makedoniji, od drugod. Glede vina imamo v Jugoslaviji veliko nadprodukcijo, tako da bi prost uvoz laškega vina ali le pr^ti infcir carini ubijal tiaše vinogradništvo. Naše Vino pa bo itak le takrat ceneje, kadar bodo cene splošno padle. " Jugoslavija lahko tedaj do malega pogreša vsakršno blago laškega izvora, ne pa tudi narobe. Cenejša živila, pa tudi lesne izdelke more Italija le od , nas dobivati. Bojkot v tem oziru, ki ga Italija izvaja že od marca proti nam, je umeten, neodkrit, preračunan na to, da bi bili mi pri trgovskih pogajanjih popustljivejši, dočim laško ljudstvo strada. Umetnost te laške akcije se vidi tudi v tem, da lira, ki se je dvignila na 7 K, močno pada. Dejstvo, da je bila vrednost v letu 1920 iz Italije uvoženih predmetov veliko večja od vrednosti predmetov, ki smo jih tjekaj izvozili, ne spremeni nič na stvari. Sicer pa je zadevna statistika, kakor je dokazal tudi Trgovski list, nezanesljiva. Spričo takega položaja našim delegatom ne bo težko zavrniti a limine laške zahteve: hrodarstvo ob dalmatinski obali pripade Italiji, ravnotako ondotni ribolov, laška uprava zgradi železnico Zader—Knin in jo oskrbuje, Baroš in Delto naj upravlja me- — ................... lana komisija. Ako bi mi dali Italijanom ta koncesije, potem smo se odpovedali naši že itak okrnjeni suverenosti in naši bodočnosti ob vzhodni Adriji. Pogodba naj bo veljavna le za kratek čas* r- Cela jugoslovanska javnost pričakuje tedaj, da Se naši trgovski delegatk zavedajo v polni meri svoje dolžnosti napram domovini in da bodo' znali varovati njene interese z vsem poudarkom, t vso trdostjo'in neizprosnostjo. 6rogi, gospodarski Rapallo nas bi uničil, Glede kulturnih pogajanj z Italijo pa smo naravnost skeptičpi, ker za to bi bilo treba odkritega prijateljstva in prisrčnosti, ki je ni in morda nikdar ne bo. ■ e 1 ....... Razmerje trgovine z zadružništvom. Čl „ f)!TTVI J. LrH :) 3 pTilD*) "I (poročilo Fr. Zebala dne 1?. aprila 1.1. na mariborskem trgov, shodu.) Ker je naš tov. g. Golob odsoten, imam čast Vam podati naslednji referat: Zveza Trgovskih greraijev in zadrug za Slovenijo me je naprosila, da podam na današnjem trgovskemu shodu poročilo o razmerju med trgovino in zadružništvom. Vstrezajoč tej želji povdarjam, da bi Vam rad podal o tem vprašanju obširen referat, kar pa mi radi odmerjenega časa ni mogoče. Vsled tega se bom bavil samo z vprašanjem trgovine in zadružništva v Sloveniji, kar nas vse predvsem zanima. Razvoj zadružništva v Sloveniji sega komaj 20 let nazaj. Oče zadružništvu je bil pokojni dr. Krek, ki je imel namen, zadružništvo razširiti po vzorcu drugih kmetijskih držav, ki pa so bile nam takrat mnogo naprej. Vprašanja, ali je imelo pospeševanje zadružništva pri nas poleg gospodarskega pomena tudi političen pomen, se ne bom dotikal. Stvarno vzeto moram naše zadružništvo deliti v tri panoge: 1. v hranilnice in posojilnice, 2. v nakupovalne in prodajne zadruge za kmetijske potrebščine, in 3. v takozvana konzumna društva. Prvo imenovane zadruge, to je, hranilnice in posojilnice so se izkazale za dobre naprave. Njih delovanje je precej enostavno, one sprejemajo prihranjen denar in dajejo na sigurno varnost posojila. Po vseh občinah jo dobiti sposobnih oseb, ki so z lahkoto opravljale ta poselj ' Že drugače Je z nakupovalnimi članov ter obenem oskrbujejo svoje člane z njihovimi potrebščinami. ter so že pred vojno z malimi izjemami likvidirale. Opazijo se je, da nimajo zadosti strokovno hao^ra&Np£ članov, ki poznajo svetovni trg ter znajo izkoristit^ konjunkture. Neka) te Vrste zadrug je ostalo in kollfcor' toliko uspevajo; a to le tam, kjer so voditelji idealni in je zadostna kontrola. Tretje vrste zadruge so konzumna društva. V časih, ko so se pričela pri nas pojavljati konzumna društva, trgovstvo v Sloveniji Še ni bilo organizirano. Zato je moral trgovec sam brez svoje organizacije biti boj proti konzumnemu društvu, ki je nastalo vi njegovem kraju. Na prvi pogled je bil ta boj hud in oster, ker so konzumi dobivali državne podpore in so plačevali tako malo davka, da o kakem davku skoro ni bilo govora. A vse podpore niso nič pomagale. Pričelo jo pokati in konzum za konzumom jo storil svoj žalosten konec. Člani so izgubili velike vsote in preklinjali vodstva konzumov. Vsak razsoden človek si je lahko napravil sliko, da je bilo uspevanje nemogoče. Temu je v prvi vrsti pripomogla agilnost posameznih trgovcev, ki so se preorijentirali in iskali vire iz prve roke v geslu, da pač leži dobiček pravega trgovca vedno le v nakupu. Za trgovski poklic je pač potrebna primerna naobrazba in dolgoletna praksa. Treba je znati blago konzervirati in blago dobro poznati, tako, da ne more vsakdo, ki blago ponuja, trgovca s sladkimi besedami pregovoriti, da blago kupi. Kakor pa smo opazovali, je vsega Ivan Burger, usnjarski strokovnjak v ministrstvu za trgovino in industrijo: Naša usnjarska industrija. (Nadaljevanje.) Dasiravno so zaslužili ti kožarji med vojno za njihove razmere ogromne svote ter se osamosvojili, da ne delajo kot prej s tujim, izposojenim kapitalom in so radi blokade osrednjih sil in s tem pomanjkanjem usnja prodajali med vojno vse, kakršno je bilo, si vendar nočejo kupiti niti najpotrebnejšega orodja, na pr. izdlačala, trebila etc. kaj še, da bi si kupili najjed-jednostavnejse ročne stroje. Oni za-vidni in boječi se drug druzega, so zaprli po turškem običaju denar v skrinje, na katerih sede brezdelno ter ne vidijo lastnega propada, ko jih bo moderno delo izkonkuriralo. Kakor so pred vojno pošiljali po njihovo vztro-jene kože neizdelane (summachgar) na Dunaj in Budimpešto, od koder so dobivali njihovi kraji za par vinarjev pobarvano, apretirano in s tem izdelano kožo proti 3kratni ceni od nji- hove prodaje nazaj, tako jim bo kmalu že konkurirala Slovenija. Goveja živina ima skoro iste napake, kakor bosanska ali črnogorska. Vendar se pa vidi upliv srbske živine po tem, da je kakšna koža večja in enakomernejša, kakor tudi po tem, da so teletine zelo močne; žal jih strojijo na pr. prizrenski kožarji le za podlogo. Kože bivolov, katerih imajo ti kraji precej, so običajne, uporabne le za slabji podplat. Konjine so male, a močne; enako kože oslov. Prašiči basuljastih, skodranih ščetin, kakor tudi poplemenjeni, se ne odirajo; tu in tam od poginule živali. Le enega mesarja sem videl v Skop-lju, ki je drl prašiča; navadil se je tega od Avstrijcev mesarjev. Koza je srednje velika, koža precej luknjičasta od ošpic in dela pri strojenju gube, seve največ od nepravilnega ravnanja; surova je čudno za-strižena, bodisi zaradi dlake ali pa za znak. Ovčjo makedonsko pasmo treba razdeliti na 4 vrste: » 1.) reja, to je grobovolnasta; njena koža je močna; 2.) kaba, to je kratko in gosto-volnasta, volna dobra za pirotske preproge, koža za vse; 3.) ruda, to je redko in mehko volnasta, volna daljša kot kaba, izvrstna za pletenje; tudi koža zelo dobra; 4.) sviloruna; volna kratka, gosta, z rumeno podlanko in se z roko težko razdeli na dvoje; koža je zelo mehka. Sviloruna pasma je zastopana zelo malo v Makedoniji, ker so se upe-ljane ovce te vrste pomešale z drugimi. Ker je volna kratka, se ne more upotrebiti za ročno delo, a se tudi ne da razven s stroji očesljati. Koža, ki je oddala moč volni, zahteva veliko nege pri izdelovanju in ni močna. Ruda in kaba pasma se nahajajo deloma proti Grški, deloma proti Srbiji, od koder se je tudi razširila ruda. Obe-dve so dobre tako v pogledu volne za pirotske preproge ali za drugo ročno pletenje, a tudi koža jim je dovolj močna, pripravna za boljo izdelavo, na pr. torbice za akte, avtomobilske suk- nje etc. Reja pasma z dolgo volno, kt 6e upotrebi za grobo pletenje, ima močno kožo z grobim licem in živi največ proti Črni gori. V splošnem so ovce zdrave, ker se pasejo na visokih planinah. Kože imajo redko ošpice, pač pa sem našel ogrce. Radi slabega odiranja in sušenja so zelo obžrte od molov, vendar se dobi mnogo zdravih kož, posebno še, ker jih uvaža kakor tudi kozje kože in kože divjih zveri v makedonske kraje Albanija, ki zopet potrebuje usnje. Kožuhovine se dobi v teh krajih zelo mnogo. Navadno jo prekupujejo, kakor tudi kože in volno, krznarji, ki strojijo en del iste enostavno z otrobi in soljo, kateri sistem je upeljal ca 1750. 1. v Moldaviji vlaški knez Mauro Cordato, od koder se je dalje razširil. Kožuhovina je srednja, med bosansko in srbsko podobna črnogorski. — Volčjih, medvedovih in šakalovih kož da Albanija mnogo, ki jih dovaja ob semanjih dnevih čez meje na trg, enako tudi ruj in valonejo, imenovano pa-lamut. Centrali za ruj sta Mitroviča in Prizren. (Dalje prihodnjič.) tega pri večini konzumov manjkalo. Nakupovali in prodajo vršili so ljudje, ki niso imeli o blagoznanstvu pojma, poleg tega se je dostikrat opazila •goistična stran vodstva in ni bilo drugega pričakovati kot konkurz, čeprav so dohajale letno visoke podpore. Ostali so konzumi le v večjih in-«UiJ.~;alnih krajih, kjer je bilo vodstvo v dobrih rokah. A še v takih krajih se konzumi niso izkazali konkurenčni trgovcu, marveč je odločevala velika agitacija posameznih strank, ki so delale z vso silo, da svoje pri-•taše pridobijo kot člane konzumov. Posebno se je to opažalo v krajih, kjer so bili naobraženi in agilni trgovci. Talca je slika zadružništva do konca vojne. Z vso pravico lahko kon-Itatiram, da je to hudo preizkušnjo trgovstvo dobro prestalo. Po vojni so se razmere za trgovstvo zopet poslabšale. Nezadovoljneži ■o videli v trgovcu, ki si je znal s svojim trudom in marljivostjo pridobiti primerno premoženje, izkoriščevalca. Vsakega trgovca se je smatralo za verižnika in krvosesa. Napočili so za »aše trgovstvo hudi časi. Ljudje, ki ■imajo pojma o trgovini, so že prerokovali, da bo konec vseh trgovcev v najkrajšem času. Vlada je ustanovila znameniti verižniški urad, ki je vršil tvoje posle s posebno vnemo in dostikrat se je pokazalo, kako škodoželjno, sovražno in krivično se je postopalo proti posameznim legitimnim trgovcem. Ob sebi umevno so izvajanja ve-rižniških uradov naletela pri trgovstvu na odpor. Šele tedaj je slabo organizirano trgovstvo uvidelo, da se mora hitro odpraviti dosedanje geslo »Vsak sam zase, Bog pa za vse«. Trgovstvo se je pričelo organizirati v ([remijih trgovcev in trg. zadrugah, katerih je bilo do tedaj malo, a kar fih je bilo, niso dela vršile tako, kot bi morale. Verižniški urad je bil ustanovljen z namenom, da preišče obisti izrodkom trgovine, ki so se med vojno vrinili v trgovski stan in mu delali nečast. Večina teh ljudi je delala velike verižniške kupčije med vojno brez obrtnega lista. Avstrijska uprava *i imela moči, da bi temu zlu napravila konec. Ravno tako ni imel sreče Verižniški urad, ki ga je ustanovila naša vlada. Verižniki so se poskrili ali pa na skriven in zvit način vršili svoje posle dalje. Prebrisani so bili tako, da jim verižniški urad ni prišel do živega. Ko so uvideli, da se jim je za petami, so hitro razprodali svoje zaloge, kajti pomanjkanje blaga je bilo takrat še občutno. — Tako so se pravi verižniki izognili zasledovanju. Verižniški urad pa je moral pokazati, da kaj dela, za to so se organi tega urada spravili na legitimne trgovce ter jih uvrstili med verižnike. In tako se je pričela ta najostudnejša gonja proti trgovstvu. (Dalje prihodnjič). Ali temelji naše finančno pravo in u-pravno postopanje na modernih načelih? (Konec). V teh vprašanjih so odločevale predvsem, torej v administrativnem postopanju finančni organi oziroma prizivne komisije, v katerih je bilo vsaj nekaj izvoljenih zastopnikov davčnih strank. A potem, ko je bilo administrativno postopanje končano, |e na pritožbo stranke odločevalo še bpravno sodišče, v katerem je bila finančna uprava le stranka. Razsodil-no pravico pa je imelo sodišče, ki je bilo od finančne uprave popolnoma neodvisno. A vse to velja le za pritožbe glede davčnospornih pravnih vprašanj. Imamo pa še druga vprašanja, ki niso pravnega značaja, od katerih za-visi tudi še višina davčnih bremen. Slednja vprašanja so posebno v današnjih razmerah še bolj važna kakor kaka davčno-pravna vprašanja. Taka vprašanja so na pr.: Ali je imel trgovec N. N. le 600 tisoč kron prometa z 10 odstotnim čistim dobičkom (trditev stranke) nll pa 1,500.000 K z 15 odstotnim čistini dobičkom, kakor trdi fin, uprava. Poglejmo še, kako so v teh spornih vprašanjih varovani interesi davčnih zavezancev. Ako se trgovcu N. N. odmeri pri-dobnina ali pa dohodnina na podlagi domnevanja, ocenitve, ugotovitve itd. priredbene davčne oblasti, tedaj se stranka glede tega lahko pritoži na prizivno oblast. Ako tudi ta razsodi v prilog erarja, je 8 tem usoda davčne stranke zapečatena, posebno, ako je bilo celo priredbeno postopanje formelno korektno izvedeno. Pritožba na upravno sodišče ni dopustna, ker to sodišče o sporni višini prometa in o sporni višini čistega dobička z ozirom na svojo kompetenco ne more odločevati. Pri označenem položaju nima torej davčni zavezanec nikak forum, pred katerim bi še uveljavil svoje pravice. A tudi pri prizivnem postopanju po našem mnenju njegove pravice niso zadostno zavarovane. Poglejmo le dejanski položaj. Prizivne komisije sestoje iz določenega števila imenovanih, oziroma izvoljenih članov. Finančna uprava skrbi sicer res, da so v teh komisijah zastopani vsi večji okraji. Vendar pa še tako pozorna uprava ne more doseči tega, da bi bili prizivni komisiji znane dejanske razmere vseh davčnih strank ali vsaj pretežnega dela. Komisija je torej v svojih odločbah omejena. Odloča se več ali manj na predlog priredbenih oblasti. Posledica tega je neko su-marično obravnavanje prizivnih slučajev, ki se nikakor ne sklada z namenom inštitucije same. Mi nočemo delati krivice, mi priznamo, da ima naša prizivna komisija dobro voljo. A so razmere, preko katerih tudi ta ne more iti. Da je naša gorenja trditev pravilna, izhaja iz sledečega primera, katerega navajamo le radi tega, da podkrepimo in pojasnimo potrebo davčnih razsodišč. Zgoraj smo omenili, da je prizivna komisija v svojem delovanju vsled razmer omejena in da je posledica tega neko sumarično reševanje prizivov. Le tako je razumeti, da je n. pr. dohodninska prizivna komisija v Pragi pod bivšo Avstrijo rešila v enotedenski seziji po 7000 do 8000 prizivnih slučajev. Dnevno je torej potemtakem »rešilac ta komisija čez 1000 prizivnih slučajev. Mi to navajamo, da pokažemo, da interesi davčnih zavezancev tudi po prizivnih komisijah še niso za-dosnto kriti, ako gre za sporno dejansko obdačbeno podlago. Položaj je torej sledeč: Ako gre za zgoraj označena vprašanja, tedaj se odloči usoda davčne stranke redoma že v prvi inštanci. Za prizivno komisijo, ako sama ne pozna slučaja, je merodajen predlog fin. uprave. Očividno je, da interesi davčnih strank tu niso kriti zadostno. Vsakdo sprevidi, da tukaj manjka še en forum, t. j. davčno razsodišče. Predlagali bi, da se ga čimprej ustanovi. Odločevalo bi na enak način kakor upravno sodišče. Finančna uprava bi bila tu samo stranka. Razsodilno moč bi imel senat, ki bi bil od finančne uprave popolnoma nezavisen. To sodišče bi spopolnjevalo upravno sodišče. Odločevalo bi v vseh onih slučajih, v katerih ne bi bila druga sodišča, posebno upravno sodišče kompetentna. Naša zahteva, oziroma predlog ni nič novega. Zahteva se je stavila že pred političnim preobratom. Bila je po zgoraj navedenem popolnoma naravna. Odgovarja tudi povsem modernemu naziranju o davčnopravnem varstvu davčnih zavezancev. Zelja sama je nastala iz stremljenja približati davčno priredbeno postopanje kolikor možno civilnosod-nemu postopanju, torej takemu postopanju, v katerem bi bila finančna uprava tudi stranka in samo stranka. Davčna sodišča odločevala bi o spornih dejanskih razmerah v ustmenem postopanju. Na podlagi razsodb bi potem priredbene oblasti preodkazavale davčne postavke. Proti razsodilom bi imela davčna stranka kakor tudi finančna uprava pravico pritožbe na višje davčno razsodišče. Slednje lahko seveda tudi izostane. V tem slučaju bi imeli torej upravnemu sodišču podobno inštitucijo. Položaj davčnih strank bi bil torej sledeč: Ako stranka s svojimi navedbami in svojimi davčnopravnimi nazori propade v prvi in drugi, in vent. tudi tretji inštanci, tedaj se lahko preloži še pri upravnem sodišču, ali pa pri davčnem razsodišču. Prvo sodišče razsoja v davčnopravnih vprašanjih, drugo pa v vprašanjih, ki zadevajo dejanske ugotovitve in dejansko obdačbeno podlago. Pred temi' sodišči, ki so popolnoma nezavisnl od finančne uprave, nastopa finančna uprava le kot stranka. Priznamo, da bi bila ta inštitucija velika pridobitev za davčne zavezance, a na drugi strani pa velika žrtev za finančno upravo. Nalagala bi ji velika bremena in težke naloge, ker so ravno navedena vprašanja o dejanskih razmerah in o dejanski obdačbeni podlagi predvsem zelo težka, a še težje dokazljiva. To bi bilo breme, katerega finančna uprava ne bi hotela na nikak način prevzeti. Ker mi s tem računamo, stavimo predlog, da naj se smatra predlagano sodišče za izjemno. Odločuje naj le v važnih slučajih, ko gre za večje davčne zneske. Na drugi strani pa naj se izjemni značaj davčnoupravnega razsodišča dokumentira na ta način, da se zloraba ali samovoljna in malenkostna uporaba kaznuje z redovnimi -globami. Mi smo mnenja, da so to taki predlogi, pod katerimi more tudi finančna uprava sprejeti predlagano inštitucijo. S tem bi odpadel, če ne že očitek fiskalizma, vsaj v večini najtežjih slučajev povod k temu očitku. Mi smo prepričani, da bi ustanovitev davčnega razsodišča ugodno uplivala na davčno moralo davčnih zavezancev. Po našem mnenju v tem oziru najbolj škoduje strah davčnih zavezancev, da ne bi davčna oblast dejanske in pravilno napovedane dohodke neopravičeno podvojila ali potrojila, češ, če je sam fatiral 100.000 K dohodkov, moral jih je imeti vsaj 200 do 300.000 K. Davčni zavezanec bi pri obstoju davčnega razsodišča imel zavest, da ima še en forum, pred katerim bi mogel, in sicer pred nezavisnim senatom, uveljaviti svoje pravice. Niiša uprava bi se pa s predlagano inštitucijo postavila na najbolj moderno davčnopravno podlago. Izvoz in uvoz. Uvoz drv v Italijo. Cehoslovaški jelov les se prodaja v Bariju po 400 lir kubični metere franko luka. Več kot iz Cehoslovaške pride lesa iz Jugoslavije. Naš les, ki ni prvovrsten, se prodaja po 260 lir kubični meter. Proda se ga mnogo, ker naši trgovci dajejo kredit. Lea iz Poljske še ni dospel v Italijo. Uvoz rotacijskega papirja v Čeho-slovaško kontingentiran. Promet s papirjem je v Čehoslovaški od 5. t. m. slo-boden, le uvoz rotacijskega papirja je kontingentiran na 15 vagonov. Centrala za razdelitev papirja je bila z navedenim dnem ukinjena. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Trg za govejo in rogato živino na Dunaju. Naša trgovska agencija na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo od 9. maja naprej na tržišču na Dunaju ob prodaji živih svinj in ovac prodajala tudi živa rogata goveja živina. Podrobne informacije daje naša trgovska agencija na Dunaju. Nadaljevanje trgovskih pogajanj z Italijo. Tekom tega tedna se vrne v Beograd predsednik italijanske delegacije za sklepanje trgovske pogodbe g. Luciol- li. Pogajanja se bodo nadaljevala mogoče še ta leden, vsekakor pa 15. t. m., ker namerava po zadnjih rimskih vesteh Italija izpolniti vse točke rapallska pogodbe. Predsednik naše delegacije g. Moinčilo Ninčič je pozval k pogajanjem nekaj Vinarskih in enega brodarskega strokovnjaka kot svetovalce. Trgovska pogajanja med Avstrijo in Čehoslovaško so zelo lepo napredovala. Spremenilo se bo le še nekaj točk glede uvoza in izvoza. Avstrijski minister za trgovino se je podal v Prago, da podpiše pogodbo. Trgovska pogodba med Italijo 1* Rusijo bo kmalu dovršena. Po izjavi delegata sovjetske vlade Varovskija bo dobavljala Italija Rusiji lokomotive, avtomobile in vagone, Rusija Italiji pa gorivo. Italija bo popravila pokvarjene in zapuščene rudnike ter nafta-pbdjetja, za kar ji bo Rusija plačala deloma,v zlato,-deloma pa-s koncesijami. Sovjetska Rusija je obnovila trgovske zveze z vsemi državami razven Francije in Japonska, ki bodo kljub trdovratnosti morale sledili primeru Anglije. Petrolej in mineralna olja. Po poročilih iz Poljske so se cene petrolej« in mineralnim oljem zelo znižale. Amerikanski sladkor. Koncem mo-seca aprila je v Newyorku cena sladkorju, ki je namenjen za izvoz, padla na 4.75 dol. Kljub znatnemu znižanju cen »e pa sladkor ni kupoval. Industrija. Prva tovarna v Jugoslaviji, ki izdeluje i* krompirja pravi škrob. V Petre-varadinu se je leta 1920 ustanovila tvornica za proizvajanje škroba ir, krompirja, ki je tako v tehničnem, kakor v vsakem oziru na dostojni višini. Sedaj proizvaja na dan 1000 kg in more v potrebi proizvajanje mnogo povišati. Podjetje iz materijalnih razlogov ne more delati drage časopisne reklame, ker mu je v prvi vrsti namen, da zaposluje število brezposelnih Rusov. Nova tovarna salam. Industrija mesnih proizvodov v Zaprešiču razširja svoje podjetje z novo tovarno salam. Izdelovanje šolskih potrebščin. Tvornica lesnih izdelkov d. d. v Sisku Je dovršila montiranje novih strojev ter pričela z izdelovanjem šolskih potrebščin kakor ravnil, trikotnikov, desek za risanje, držal itd. Prva jugoslavenska tvornica Šešlje-va d. d. v Karlovcu, ki izdeluje držala za palice in dežnike, se pripravlja na izdelovanje gumbov. Zagrebška tovarna sodov d. d. j« dovršila svojo zgradbo in montiranje strojev ter bo začela v kratkem izdelovati sode za pivo, vino in sode v industrijske svrhe. Obrt. 10 urni delavnik. Ministrstvo za socialno politiko je izdelalo novo naredbo glede odnošajev delodajalcev in delavcev v malih obrtnih podjetjih, v katerih je dopuščen 10 urui delovni čas. Novi poslovnik predvideva tudi tarifo za nadure, ki jih bodo imeli delavci v teh delavnicah. I. splošni vrtnarski velesemenj ia razstava v Brnu. Pod pokroviteljstvom Moravskega deželnega odbora in mesta Brna priredi Moravsko deželno društvo vrtnarjev od 14. do 21. avgusta 1921 vrtnarsko razstavo. Razstava bo nudila vsem strokovnjakom pregled današnjega razcvita vrtnarske stroke in vseh v njen delokrog spadajočih produktov. Denarstvo. Kronske novčanice po 1, 2 in 10 K ostanejo v veljavi le še do 31. t. m. Generalni inšpektorat ministrstva za finance je izdal finančnim ravnateljstvom, ki imajo v svojih področjih t, 2 in 10 kronske novčanice še sedaj v prometu, da podaljšajo rok zamenjave teh novčanic od 15. do 31. maja. Po preteku tega roka jih bo ministrstvo za finance razglasilo za neveljavne. Izplačevanje 20 odstotnega odbitka pri bankovcih do 1000 K. 20 odstotni odbitek pri bankovcih do 1000 kron, se bo izplačeval tekom maja pri zavodih, kjer je bil odbitek izvršen. Za odbitke pri vsotah, ki presegajo 1000 kron, se bodo izdajale državne zadolžnice. Izplačevanje zavarovalnine inozemskih zavarovalnih družb. Na konferenci nasl. držav v Rimu se vrše pogajanja, ki bodo določila valuto, v kateri se imajo izplačati zavarovalnine inozemskih zavarovalnih družb, ki so sklenile z na- *T » n o v u i list 3 šimi državljani zavarovanje pred preobratom. Razveu tega se pogaja naše ministrstvo za trgovino direktno z avstrijskim ministrstvom glede avstrijskih zavarovalnih družb, da bi dosegel pravičen modus izplačevanja zavarovalnin. Angleške in amerikanske družbe nameravajo svoje posle v naši državi likvidirati in jih pod gotovimi pogoji oddati našim zavarovalnim družbam. Radi tega »e opozarjajo interesenti, da se ne prenaglijo s sprejemanjem izplačil, v kolikor jim zavarovalnina ni izplačana v nominalnem znesku v jugoslovanskih kronah ter počakajo na odlok navedene mednarodne konference, oziroma na rezultat pogajanj našega ministrstva za trgovino. Eventuelna izplačila družb, ki nimajo zastopstev v področju naše države, naj se med tem časom vlagajo pri sodniji. To velja seveda le za one državljane, ki so se zavarovali pri kaki inozemski družbi ter plačevali premije v mestih, ki pripadajo našemu državnemu področju, ne pa za one, ki so plačevali premijo v mestih današnjega inozemstva. Izplačevanje in podaljševanje 6 od-itotnih državnih bonov v kronah in dinarjih se je pričelo s 1. majem t. 1. pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Za bone se lahko zahteva izplačilo, lahko pa se jih tudi podaljša. V zadnjem slučaju se izplačajo 6 odstotne obresti od dneva prezentacije za daljnih 6 mesecev in tudi dekurzivne obresti od zadnjega roka pa do dneva podaljšanja. Domovinska banka v Os jeku. Podjetje Banke in menjalnice Lang i Sve-čenski v Osijeku osniva v Osijeku nov denarni zavod pod imenom >Domovin-ska banka d. d., preje Banka in menjalnica Lang i Svečenski«. Temeljna glavnica znaša 5 milijonov kron v 12.500 delnicah po 400 K. Podpisovanje delnic traja do 15. t. m. Davki. Davek na vojne dobičke na Madžarskem. Madžarsko ministrstvo za finance namerava vpeljati davek na vojne dobičke, ki bi ostal v veljavi še 3 leta. Promet. Razglas družbe južne železnice. Dne 15. maja t. 1. se uvedejo do preklica, oziroma do proizvedbe v tarifah, na lokalnih železnicah od Ljubljane do Vrhnike, od Grobelnega do Rogatca, od Poljčan preko Konjic do 2reč in od Slovenske Bistrice do Slovenske Bistrice mesta za potniški, prtljažni, brzovoz-ni in tovorni promet nove »Izpremem-l»e« in »Vozarinske tablice«. Provizorni režim na Južni železnici. Na zahtevo naše vlade se je avstrijska vlada sogiasila. da se vpelje na Južni železnici v naši državi provizorui režim, ker na zadnjih pogajanjih ni prišlo do pozitivnega rezultata glede odkupa teh železnic. Dunajski brzovlaki. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Glasom poročila iz Beograda se carinska revizija pri mednarodnih brzovlakih Dunaj— Trst, Dunaj—Zagreb in Praga —Trst, Praga—Zagreb olajša ter ostanejo ti vlaki še nadalje v prometu. Brzovlak št. 3 vozi prvikrat z Dunaja dne 4. maja, češkoslovaški brzovlak št. 7-505 pa iz Prage dne 5. maja. V obratni smeri vozi zopet prvikrat brzovlak št. 4 iz Ljubljane dne 5. maja, češkoslovaški brzovlak št. 506-8 pa iz Zagreba dne 7. maja. Dokler traja železničarska stavka v Julijski Benečiji, vozijo ti brzovlaki samo do Ljubljane, odnosno iz Ljubljane. Brzojavni promet v evakuirane kraje. Privatni brzojavni promet se je uvedel pri evakuiranih dalmatinskih postajah Vis in Komiža. Deficit švicarskih železnic je znašal leta 1920 81,700.000 frankov. Od leta 1914 pa do danes so imele švicarske železnice 191 milijonov frankov deficita. Iz nnSih orSMilzaclI. Vabilo na redni občni zbor gremija trgovcev v Radovljici, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 15. maja 1921 ob 9. uri dopoldne pri Kunstlju v Radovljici. Dnevni red: 1. Poročilo načelnika o delovanju. 2. Pregled in odobritev letnega računa za 1. 1920. 8. Določitev proračuna za 1.1921. 4. Prememba § 14. odst. 4 grem. pravil. 5. Raznoterosti. — Ako bi bil ta sklicani Grem. občni zbor nesklepčen, se bo vršil po preteku ene ure na istem kraju z istim dnevnim redom drugi Gremijalni občni zbor, ki je v smislu § 17. gremijalnih pravil sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. — FMr-sager L. 1. r., gremijalni načelnik. Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani. Ponudba strojev. Neka tvrdka v šleziji ponuja raznovrstne stare in nove stroje, vozove, kakor: cisterne vozove, parne turbine, tovorne vozove, motorje za čolne, stroje za orodje itd. Naslov ponudnika je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Budapeštanski orijent semenj. Dne 14. maja t. 1. se bo vršil v Budapešti' orijent-semenj. Prospekt za ta semenj je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Pripominja se, da so prireditelji glede bivanja, sprejema, dalje glede ogrskega vizuma itd. mnogo storili. Dobava, prodaja. Dražba drv. 19. t. m. ob 1. uri popoldne se bo vršila pri gozdarskem uradu v Vinkovcih dražba 10.545 kubičnih metrov lesa na panju. Cena 80 K po kubičnem metru, Kolekovane, pismene ponudbe je vposlati do 10. ure navedenega dne gozdarskemu uradu v Vinkovcih, ki daje tudi natančneje pogoje na znanje. Razpis dobave tapetniškega materi-jala. Ravnateljstvo državne železnice v Sarajevu razpisuje dobavo raznega tapetniškega materijala, t. j. blaga, vrvi, prem in tepihov za salonske vozove. Kolkovanim ponudbam je priložiti vzorce ponujenih vrst materijala. Navesti jo poedine cene. Zapečatene ponudbe z napisom »Ponuda za tapetarski mateii-jal« broj 11.961, je poslati ofertalni komisiji ravnateljstva državnih železnic v Sarajevu do 25. maja t. 1. do 12. ure. Interesenti morejo prositi za detajliran spisek materijala in vpogledati normalne vzorce vsak delavnik od 10. do 12. ure pri upravi materijala, soba št. 95, II., gori navedenega ravnateljstva. Nabava pisarniških potrebščin in pisarniškega materijala. V pisarni upravnika državnih monopolov se bo vršila 27. maja t. 1. ob 4. uri popoldne ofertna licitacija za nabavo pisarniškega materijala. Pravico do licitacije ima vsakdo, ki je najkasneje do poldvanajste ure navedenega dne vplačal predpisano kavcijo, -ki znaša 10 odstotkov od predlagane vrednosti blaga. Pogoje se zamore zvedeti vsak delavnik od 8. do 12. ure pri Ekonomskem oddelku uprave monopolov. Nabava raznega ladjedelniškega materijala. Uprava kr. arzenala v Tivtu razpisuje na 25. maja t. 1. ofertno licitacijo za nabavo raznega materijala, ki se deli v sledeče skupine: 1. Blago (štofi), platno, vrvi in materijal za tapetniška dela; 2. električni materijal s pripadajočim orodjem; 8. kemikalije; 4. ladje-delniški materijal; 5. les; 6. barve; 7. potrošili materijal; 8. ladjedelniško orodje; 9. vijaki, klinci, žeblji; 10. pločevina in železni facon. Podrobne podatke daje Evidenčni urad v Ljubljani. Kavcija 10 odstotkov. Ponudbe naj se vpošljejo kolekovane in zapečatene s sledečim nad-pisom: > Ponuda za materijal brodogra-diteljske, gradjevinske i električne vrsti za TJpravu kralj. Arsenala u Tivtu.« Nabava les. oglja. 17. t. m. se bo vršila v pisarni Tehničnega skladišča vojno-telmičnih zavodov v Kragujevcu ofertna licitacija za nabavo 250.000 kg les. oglja. Kavcija 10 odstotkov. Ponudbe, napisane na golici kolekovani z 10 din., naj se vpošlje v zapečatenih ovitkih navedenemu skladišču. Nabava lesenih kock. V Računskem oddelku ministrstva zgradb se bo vršila 21. t. m. ofertna licitacija za nabavo 850 tisoč komadov hrastovih kock. Kocke morajo biti 13 cm visoke, 8 cm široke in ca 20 cm dolge. Cena naj vsebuje nabavo, delo in transport materijala. Kavcija lu odstotkov od navedene cene. Pogoje se zve v navedenem računskem oddelku vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne. Razne. Gostaščina v Ljubljani. Pobiranje gostaščine, določene z naredbo deželne vlade za Slovenijo z dne 5. maja 1920, št. 208, Ur. 1. se podaljšuje do konca meseca aprila 1922. Cenzura pisem razveljavljena. Z naredbo celokupne Narodne vlade SHS v Ljubljani z dne 18. januarja 1919, št. 273 Ur. 1. glede cenzure pisem se razveljavi. Podržavitev kinematografov se razveljavlja. Z naredbo celokupne Narodne vlade SHS z dne 9. januarja 1919, št. 261 Ur. 1., s katero so se podržavili javni kinematografi, se razveljavlja. Olajšave pri potovanju v čehoslova-ška kopališča. Za izdajanje viza čeho-slovaškega konzulata ni treba več predlagati zdravniškega spričevala. Vizum čehoslovaškega konzulata za potovanje v čehoslovaška kopališča daje pravico za 6 tedensko prebivanje v kopališčih, k temu pa imajo čehoslovaške politične okrajne oblasti pravico, po potrebi podaljšati rok za lečenje in dajati dovoljenja za potovanje v druga kopališča. Isto tako imajo te oblasti pravico dovoliti, da se med določenimi šestimi tedni kopališče trikrat zapusti in da se dotičnik sme vrniti iz inozemstva. Stavka mornarjev v Ameriki. Iz Washingtona se poroča, da stoji v new-yorški luki okrog 200 ladij, ki radi stavke mornarjev ne morejo odpluti. Tržno poročilo. Živina. 29. aprila je bilo na mariborski sejem prignanih 72 prašičev. Cene so bile sledeče: plemenski prešiči kg žive teže 26 do 30, polpitani 28 do 80, mladi osem do deset tednov stari prešiči 240 do 400 kron za komad, jesenski 600 do 1000 K. Poljski produkti. Sombor 5. maja: Promet slab. Inozemski kupci se ne zanimajo za naše blago, ker je amerikanska konkurenca ceneja. Ponudba se je zmanjšala, ker ni interesentov. Kupuje se le pšenica, ki se plačuje po 980 do 990 K. Koruza, katere je na trgu malo, notira 410 do 420 K. Oves stane 385 do 395 K. Vukovar 3. maja: Pšenice na trgu v večjih količinah ni. — Cena ji je 1000 do 1020 K. Koruza se prodaja v Dalmacijo in Bosno po 400 do 410 K, oves se kupuje za domače potrebe po 380 do 390 kron. Kolonijalno blago: Zagreb: po kg. Kava Santos 60 K, Rio 54 K, pražena kava 70 K, Frankova kava 22 K. Sladkor v kockah 52.50 K, kristal 46 K. Riž I. 24 K, II. 20 K. Moka 0 K 16.50, št. 2 K15.50, št. 6 K 18.50. Čaj Peccorange 85 K. Poper cel 50 K, stolčen 80 K, mak 86 K. Vanilija najfinejša 700 K, vanilin sladkor 150 K. La-vorov list 18 K. Paprika sladka 80 K, polsladka 70 K. Gumi arabik 80 K. Dalmatinske smokve 26 K, suhe slive 18 K. Kis 80 odstotkov 78 K. Modra galica 98 odstotkov 20 K. Boraks 58 K, kolofonija 22 K. Kreda 30 K. Petrolej 22 K. Karbid 13 K. Cigaretni papir Riz Abadie 130 K, Altesse 120 K, Otoman 120 K. Kože: Nemčija: velikim govejim kožam se je cena zvišala za 15 do 20 odstotkov, konjskim pa za 10 do 15 odstotkov. Les, lesni izdelki in oglje. Les in lesni produkti v preteklem tednu: hrastova debla I. 1800 do 2800 kron, II 800 do 1200 kron, hrastove deske do 5 cm 3000 do 4500 kron, preko 5 cm 4000 do 5000 kron, bukova debla I. 450 do 600 kron, javorova debla 1200 do 2000 kron, mehko tesano blago 600 do 800 kron, vse za ltubik, brzojavni drogi, hrast 125 do 180 kron za komad, železniški hrastovi pragi 130 do 200 kron in bukovi pragi 95 do 130 kron, oboji za komad, lesno oglje za vagon 15.000 do 17.000 K. Borza. 7. maja. Praga, devize: Berlin 108 75 do 110-25, Curih 1288 50 do 1291 50, Milan 366 do 368, Pariz 597 50 do 600.50, London 286’50 do 288‘50, Newyork 71 '37 do 72 37, Beograd 206 50 do 203-50.. Bukarešta 120 do 12160, Sofija 87 20 Dunaj 11 '62 do 12'60. Varšava 8 do 9, Zagreb 51'37 do 52"37, Budimpešta 34'67 do 35'67. Valute: marke 108 75 do 1 LO’25, švic. franki 1283 50 do 1287 50, lire 363 do 365, franc, franki 594’50 do 597-50, funti 284’50 do 286 50, dolarji 200 do 202, leji 12012 do 121 70 levi 81 50 do 84'50, avstr. žig. krone 11 "56 do 12 60, poljske marke 8 do 9. Curih, devize: Berlin 855 New-york 28 75, Praga 7 80, Budimpešta 2 70, Zagreb 4 05, Bukarešta 9 40, Varšava 0 68, Dunaj 140, avstr. žig. krone 0 94, Milan 5-60, London 22-33, Pariz 4675. Muh-pete zo čevlje. razpisuje:; _________________ 1 J" mesto starejšega trgovskega sotrudnika s kavcijo; poleg verziranosti v vseh strokah mešane trgovine, je potrebno znanje knjigovodstva, korespondence in blagajniških poslov; nastop 1. julija 1921. 2.) mesto mlajšega trgovskega pomočnika z nastopom dne 15. julija 1921. Ponudbe s prepisi spričeval in z zahtevo plače prosimo le od samskih reflektantov do 31. maja 1921. Nagelstvo. Ivan Jelačin Ljubljana. Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba. Prodam franko vagon, postaja Semič večjo količino bukovega oglja. kg k 1-70 K. Petschauer, čermošnjlce. Proda se večja možina priznano dobrega hamnilkefa mizarskega kleja Ponudbe z vzorci daje tvrdka Ant. Stergar, Kamnik. J. Korenčan, Ljubljana trgovina pletenin, norim-berškega in galanterijskega blaga na veliko se nahaja na 12-1 Mestnem trgu štev. 20. Radi smrti gospodarja se proda popolnoma ar im umetni valjčni mlin Mlin se nahaja v bližini Ljubljane na stalni vodi »Bistrica«, 2 km od postaje Domžale. Vse potrebno se izve pri Fran Ravnikar, Ljubljana, Linhartova ulica 25. prej: A. Zanl Zanki n «uuuw* «i «hiiiui •*«# Tovarna kamlinlh In rudn. barv tar lakov« Centrala: Ljubljana. Brzojavi: Merakl LJablJaoa. Imnrir/T •*» -Tiri r.» A. & E. SKABERNE *rf rnip’ v ' 'ff D.IO.L C\ V o. Skladlite: Novisad. ipraSB® 9w ( &8 a J(1t Telefoni 64 Emailnl laki. Pravi flmel. Barva za poda. jim- Priznano najbolj!« In zanesljiv« kakovost: barve za obleke, vse vrste • . 1UISA ftf •• " >11 ' 1 i1' »1; S»0P! 1] . . TracT^ ... 0: i>!i: ^ c Ate l Gosposvetska lAUnn : :esta št. 14. f Muski Liliana mm -doT v ,! rKt; t» o Priporoč* SVOJO VELIKO ZALOGO NOSKIH ’ I 1 B « ^ OTROČJIH nooMnc. _________________ TI ■’ &! 'tl f>no P!S t K bližajoči se sezljl različne FLORASTE NOG____________ partije otroCJIh PATMT NOGAVIC v črni, rujavl In beli barvi. i Ta 9dtt'i .Muh a» .fthiavi* abffe .«*« £ f» tm '.K' Pismena narotllA •* odpoilllajo i obratno po It o. Zahtevajte povsod !-rr.-'M'r'.T '• :*T? ZvoDorsHo ollcfl 5 (9. TcJefon 9. - Brzojavi, .Montana** - i« . •< 'J'- P' < Import Eksport ••"H of» •'rv '*<}'*« i Prodajamo in Meno ■ tftiseii: ■ im, bs 9fl ne mu i Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. mm ’«£* > o najniio zaiosa izjotou-Uenlh oblek za iospode, ftfln te otroke. Blaso zo oblekeln plaiEe. • .{»S ifi , mtm f V ČISTILO „ '1 irfrTTl* U-H1 * L i l l J razpošilja tovarniška = zaloga 11 - >!>? Matfla Trebar Sv. Petra cesta štev. 6 Ljubljana. dobro kapite liaicenip bencin petrolej korbolinej ho« tal / Zahtevajte povsod j \ veletrgovina < ! ILIRIJA | OP S \ / | S / špecerijsko blago ) ■ dalje Ilirija čistilo in čistilni pra- S \ . S J ' : «■ raznovrstno žganje v ■ šek za kovine, parketno voščilo, ■ £ J ■ lak za usnje, vaselln in kolomaz 5 *g moko ,* s f in deželne pridelke 5 S ♦ Jr ! raznovrstno rudninsko ^ ■ \ 22, 10-10 vodo, / S / Lastna praiarna za kavo %i • \ In mlin za dišave / ! / z električnim obratom. \ ; \ Ceniki na razpolago. ^ i tena In kvaliteta povsem konknrenUna. ; ✓ ra N 102, 20—11 iz domate tovarne kemičnih izdelknv_ Golob & Ko. Ljubljana--Vič. Dovoljujemo si naznanjati vsem cenjenim tvrdkam, da smo prevzeli od Mame Savo zadruge z om. zavezo v likvidaciji tiskarno, isto na novo opremili ter povečali. Izvršujemo vsa v tiskarsko in knjigoveško stroko spadajoča dela najhitreje in najceneje. — Priporočamo tudi svojo knjigarno ter trgovino s papirjem. Tiskarna Sasa v Kranju, delniška družba. (TONE MALGAJ \ 9 m dvakrat kuhan, najb. kakovosti in mrzlo prešano i s. -oj , laneno olje 5 stavbeni, pohištveni pleskar : S jn |j£ar 16> 52—8 5 P° dnevnih, jako zmernih cenah nudi ) uobuaha, Kolodvorska miti s. i jadiiioo ol]o in firnežti S Zajamčeno predvojno blago s ^ za portale in prodajalne. / Prva jugoslovanska tovarna tehtnic i Fr. Brumat l 9 5 Medvode, Slovenija. I : Ljubljana s S Mestni trg št. 25, I. na tr. S ' ! MunufnktHro in tkanine, i K „ £ dobavitelj državne in južne železnice v S II! Konkurenci.« cene. !!! j Jugoslaviji, se priporoča za mnogobrojna 5 118 52—16 * naročila. Cene zmerne, postrežba točna. - - ■ ■■ ■ ------------------------------------------------------------ Sprejema vloge na hranilne knjižice žir<^ in druge vloge po najugodnejših pogojih. Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, _____ Zadar, Zagreb.------ Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- In inozemstvu. ^ ^. j •, d i ~K' 1 _ Tiska tiskarna Ma>-:so Hrovatin v Ljubljani. Lastnik: K.morcij za izdajanje »Trgovskega ».ista«. - Glavni urednik: Peter Kastelic. - Odgovorn. urednik: Franjo Zeb.l. i£i