Nemška olika in mi. Pred tednom smo čitali v nGrazer Tagblattu" članek, tičoč se nastavljanja nadučiteljev na utrakvističnih šolab. Spodnje Štajerske. Člankar prav robato ter perfidno govori o slovenskomislečih učiteljih ter jim daje priimke kakor Vollblutslowene, Erzslowene, waschechter Slowene in še več enakih cvetk nemške kulture. Na vse pretege hvali pa dotični člankar utrakvistične žole, koder so nastavljeni nemški nadučitelji, češ, da le take šole morejo z uspebom delati za nemškonarodni (volkisch) blagor, poleg pa z Bbkako ostudno škodoželjnostj«r omenja' opravičeae slovenske tožbe zavoljo raznarodovanja in odtujevanja naše drage dece. Veseli dotičnega člankarja-učitelja, da se mu je posrečilo nvzgojiti" že nekaj slovenskih otrok v nemškomisleče renegate! Tojelep rvzgojitelj", prav po modernem nemškem okusu! Premišljujrao malo o tej za nas tako važni zadevi, kakor je šola in vzgoja! Kaj ima vzgoja zasledovati? Poremo, kar je itak vsakemu učitelju znano: Tzgoja ima pospeševati telesne in duševne moči gojenčeve, navajati ga ima pa poleg tega osobito k družabnim krepostim, kakor poštenosti, resnicoljubju, domoljubju, pravičnosti i. dr. Eer ima pa dandanes šola skoraj da glavni' del vzgoje izvršiti, izvira iz tega, da morajo biti na šoli tudi taki učitelji nameščeni, ki bodo radi in odkritosrčno zbujali v svojih učencih navedene kreposti. Vprašajmo sedaj, more li zagrizen nemškoHaeionalen učitelj vzgajati slovensko deco v označenem smislu ? Nikoli ne! Zagrizenee ne bo pravil otrokora resnice, da živi na svetu veliko raznib narodov in da ima vsak narod naravno pravieo do svojega raaterinega jezika. On ne bo zbujal v otrokib iskrenega rodoljubja, ki so ga kot krasno krepost že od nekdaj opevali izvoljenci Muz — pesniki; glavnib kreposti — resnicoljubja in domoljubja — fa katerih izvirajo potem drage, nemškonaeionalen učitelj ne bo cepil slovenski mladini v nedolžna in dovzetna srca. Zaraditega tak učitelj tudi nikdar in nikjer ne sme vplivati na našo slovensko mladež. On jo vzgaja k izdajstvu, oa jo odtujuje. svojem« narodu, še ved,;] on jo pretvarja v sovražnike lastnega ljudstva, v Eflalte, ki so jib. in jih vedno bodo povsod in vselej zaničevali ia preklinjali. Torej povsod proč z nemškimi učitelji zagrizenci, in sicer zgolj z vzgojnega stališča! Nismo tako naivni, da bi mislili, da nemškonarodni učitelji ne bi poznali vzgojnih načel ter da bi ne vedeli, kje se neha meja pravičnosti! Nikakor ne! Učitelji-Nemci to vse dobro vedo in vendar ne delajo po tem spoznanju. Zakaj ? Iz dveh vzrokov. Prvič se Nemcem cede sline po boljšem kruhu med Slovenci, in drugič se zibljejo Nemci v ponosnem prepričanju, da izkažejo slovenski mladini neprecenljivo dobroto, če ji na svoj lastni način vtepejo vglavo nemščino ter nemškega duha! Oh, kakšna blaženost, če znajo slovenskih staršev otroci nemški jezik! Eako se jitn bo dobro godilo, ko pojdejo s trebuhom za kruhom po širnem svetu, našo prelepo zemljo pa bodo zasedli strastno prežeči Nemci, ki bodo našli tečen in dober kruh tam, kjer ga Slovenec ne zna poiskati! To je smoter nemške politike v šoli in v javnem življenju, in veliko Slovencev tega ne vidi. Tožna nam majka! Pred par tedni smo čitali v „11. T." dopis, katerega pisatelj je prav trdil in grajal našo navado, da tako po nepotrebnem hrepenimo po znanju nemščine, ko se je vendar drugi narodi ne uče, ampak se rajši uče svojega lastnega ter kvečjemu še francoskega jezika. Zakaj častimo mi tak narod, ki nas obrekuje, zmerja, zauičuje, tepe, tlači, preganja in uničuje, s tem, da se marljivo učimo njegove govorice ? To je zagonetka! Da nemška kultura nadkriljuje našo embrionalno prosveto, o tem ne dvomimo, a zaradi tega vendar ni treba, da zavržemo, kar je našega, ter se damo brez pomisleka raznarodovati. Saj se nahaja na svetu še več narodov, n. pr. Albanci, ki imajo še pičlejšo kulturo kot mi Slovenci, ia vendar se dotična ljudstva ne dado raznaroditi, ampak bočejo energično ustvariti samemu sebi prilagodno kulturo. In zakaj tudi ne? Vsako ljudstvo se naj po svojem izobrazuje, napreduje ter pispeva svoj delež k splošni eivilizaciji, ki naj bo vsakemu razumniku, osobito učitelju, zvezda vodniea! Edor tako misli, je z nami, on misli pravično, pošteno, človeško, on misli tako, kakor je dandanes dostojno misliti vsakemu razumniku!