DANES: P. D.: DOHODEK NAJ BO ODVISEN OD GOSPODARNOSTI, NE OD REGRESOV Janez Voljč: ČLOVEK Z DVEMA OBRAZOMA Mariola Kobal: PESEM BREZ KONCA? Sestanek v uredništvu: KDO POTREBUJE NAJVEČ POMOČI? Milan Maver: OBISK PRI ŽELE-ZARJIH V ŠTORAH Sobota, 20. maja 1961 štev. 20, leto XIX V OKVIRU Prve ekonomske enote, prve lastovke in znanilke po-"uodi, so v prvem letu pokazale, da jim veter, ki so ga nekateri prestrašeni računovodje, komercialisti in tudi upravniki prikazovali kot vihar, ne bo delal prevelikih težav. Res, a Polet ni miren niti udoben. Zmogli pa. ga bomo! Prvi izraiuni> Prvi prejemki kažejo, da kljub slabostim P°kazateljev, še ne dovolj izdelanim merilom dela, korak na-a3 ni več mogoč. Delavci so spoznali, da jim ekonomske enote nudijo tisto, po čemer so davno hrepeneli. Sredstva & proizvodnjo, ki so bila v davnini odvzeta njihovim pred-ikom, se spet vračajo v njihovo svobodno razpolaganje. 'jresničuje se davni sen! Ob izračunih se pojavljajo različne oblike in tehnike, endar bistvo ni v tehnikah, je v novih materialnih odrazih, le v svobodnem odločanju, kako bodo ustvarjeni in kam razporejeni vidiki opredmetenega dela. To pa je seveda spremenilo tudi miselnost. Prihraniti, motrno izkoristiti vse možnosti, organizirati na tehten način, PRVA LASTOVKA — povečati proizvodnjo in produktivnost. Pojem 4SE je postal bližji in konkretnejši. Razsipništvo, negospo-arnost, uvidevnost za posameznika na račun skupnosti, vse 0 je dobilo drugačno podobo. Staro ne velja več! Iščemo n°vo, ker je boljše. . Tako se je v iskanju novega, boljšega pokazala prva iastovka v Mariborski tekstilni tovarni: tovarniškemu odboru sindikalnih PODRUŽNIC MTT tu. ODS lesnega obrata je na svoji redni seji dne 18. 4. 1961 sprejel sklep ^a, se z dnem 19. 4. 1961 ukinejo vse privatne usluge vršene lzven delovnem času v mizarski delavnici. Samo že načeta aeLa se dokončajo. ,. V bodoče bo ODS odobril le dela članom kolektiva MTT, 1 sp v zvezi s popravilom stanovanja kot so vrata, okna, nikakor pa ne opreme stanovanja. Prošnje bo reševal 0DS lesnega obrata. Sklep je sprejet na osnovi tega, ker ODS smatra, da ‘*nyatne usluge vršene v izven delovnem času kvarno vpli-ai° ha ekonomske enote mizarske delavnice. POT DO EKONOMSKIH ENOT Maribor, dne 19. 4. 1961. Predsednik ODS: (Kolarič Stevo) »Proces je pravzaprav dolgotrajnejši kot smo si to kdajkoli predstavljali. Sestoji, iz stoterih, marsikdaj le bežnih ugotovitev, ki sicer počasi, toda zanesljivo oblikujejo naš sistem dela in notranjo delitev dohodka. Ogibamo se administrativne birokracije, trmoglave spremljevalke naših prizadevanj; iščemo v človeku samostojnega upravljavca, ki z zavestno odgovornostjo vodi proizvodnjo!« — Tako pravijo v INDUSTRIJI USNJA »STANDARD« V KRANJU, v tovarni, ki upravičeno vzbuja pozornost z dokaj pogumnimi organizacijskimi spremembami, ki kažejo pot uveljavljanja ekonomskih enot. Kolektiv je imel doslej 11 tako imenovanih obračunskih enot. Ustanovljene so bile pred dvema letoma. Sprva niso v kdo ve kakšni meri vplivale na skupno poslovanje, saj so bile dolgo časa le bolj formalnost, ki je botrovala zapletenemu, čestrokrat malče birokratskemu admini- striranju. Računi in obračuni, kalkulacije in primerjave, kupi različnih obrazcev in formularjev — osebni dohodek pa — tarifna postavka! PRVA SPOZNANJA Dejali bi lahko, da se zaenkrat še niso odražala v »plači« posameznika, dramila pa so le v ljudeh skrbnejši odnos do dela v enoti. Tako se je primerilo, da predstavnik strojarne ni priznal električarju šest ur opravljenega dela, ker je pač presodil, da bi bilo tisto delo lahko opravljeno v dveh urah. Zakaj bi obremenjeval svojo enoto po nepotrebnem! Naj plača enota elektroinstalacij. Iz tfega je sledil prepir. O njem je razpravljal delavski svet. MOJSTRI PRIHAJAJO Nemara se je prav s primerom »električarja« sprožilo! Pr- vega v mesecu, ko mojstri podpisujejo v upravi obračune, je nastal zastoj. Nekateri mojstri niso hoteli podpisati vsega, kar jim je administracija zaračunala v breme njihovih enot. Planirali so toliko, porabili pa so dvakrat več. Kdo bi podpisal? No, naročilnice so opravile svo-. je. Mojstri so nejevoljno zmajevali pred tovrstnimi dokumenti. Že naslednji mesec so enote bolj preudarno naročevale, so se bolj držale stroškovnega plana. Tako so samo v oddelku stro-jame s skrbnejšo uporabo strojil prihranili nekaj milijonov. TARIFNA POSTAVKA Prihranki — cela vrsta jih je v materialu, v boljši organizaciji dela, v višji produktivnosti — pa se še zmerom niso nikjer poznali. Pač, v »dobičku«, ki ga je uprava glede na tarifne postavke »pravično« razdeljevala med delavce. Pri tem je bilo seveda vseeno, kdo, katera predračunska enota je prištedila dinar, dobili so vsi, vse enote enako. Ljudje so bili zadovoljni, vsaj na začetku ... Ob tem pa so bile še zmerom prizadevnosti v enotah dokaj različne, Kar je nekdo po- rabil, je drugi plačal. Kar je nekdo gradil, je gradil tudi za tistega, ki je medtem držal križem roke. Tarifa je bila alfa in omega vsega obračunavanja. Delo, proizvodnja, storilnost so torej morali drzno presekati s tradicijo! NIKAKRŠNIH TARIF Ves ta uvod, malone kronika življenja in odnosov v kranjski industriji usnja, je potreben zavoljo razumevanja današnjega, povsem novega oblikovanja sistema delitve dohodka, zavoljo uveljavljanja vsebinsko jasnih, ne zgolj formalnih ekonomskih enot. KOLEKTIV PLANIKE SO GOVORICE O UKINITVI PROIZVODNJE OBUTVE RAZBURILE Ali ODLOČA 0 SVOJI USODI KOLEKTIV? O delovnem kolektivu industrije obutve Planika v Kranju zadnje čase v kranjski komuni veliko razpravljajo. Ne morebiti zato, ker jim je uspelo ob dvo-°dstotnem zmanjšanju zaposlenih v proizvodnji po-večati proizvodnjo za sedem odstotkov, marveč zaradi PaČrtov elektrokombinata Iskre, zaradi česar je pred-*agana ukinitev proizvodnje obutve v Planiki in pre-bstneritev v proizvodnjo za elektroindustrijo. Ne brislim se tu spuščati v to, ali je rentabilneje in za skupnost donosneje proizvajati v planiških prostorih * dva tisoč zaposlenimi delavci v elektroindustrijski Paoogi letno za okoli 7 milijard dinarjev proizvodov ali pa s 1060 zaposlenimi za okoli 4 milijarde parov °hutve. Hočem povedati le nekaj stvari, ki kažejo biorda na preuranjenost in nezadostno premišljenost °bienjenega predloga. Dokončno sodbo o tem pa pre-Pbščam javnosti. Planike je med harai a^irn* čevljarskimi tovar-^6set0V Sloveniii. saj bo slavil čve ° letnico obstoja šele čez ^koij 1 ^eudar proizvaja letno 0butv Po^ru§i milijon parov ^iji ter tak° izdela v Slove-tO 0cj^ iridustrijski način okoli •hftfiljj otlfov, v jugoslovanskem ^vij6v Pa okoli 10 odstotkov kadar •d govorimo o Planiki in bo So^ razvoju od tistih dni, ihaj n^_ e3ah v njej na dan ko-Votitho ^ Sto parov> in ko go-V isti ° ^ danes, ko izdelajo Parov Stavbi že vež kot 5250 biti, (jJ13 dan, ne smemo poza-Piod Vz 30 Vsi dosedanji uspehi bva r ainega dela tega kolek-bat, kao^116®3 Pritrgovanja od bodka 5r za delitev do- Vti gotovo bi razširjeni bideni^. ^s^ra i6*3 1911 s pred-PrQizvori 417,5 nuli jarde bruto 3 Veliko prispeval k na- šemu gospodarskemu napredku, vprašanje pa je, ali je prav, da se uresničuje ta načrt delno tudi na račun drugih, manjših kolektivov? Ali je prav, da Pla- nika ukine proizvodnjo obutve ter odstopi svoje delovne prostore in zaposlene Iskri, ker razvijajoči se elektrokombinat sam nima sredstev za gradnjo novih delovnih prostorov. Morda — če bi tako kazali ekonomski izračuni. Nikakor pa, menim, ni prav, če vemo, da v Planiki stalno zaostrujejo varčevanje s sredstvi, v Iskri pa so se odločili na primer, da bodo potrošili kar okoli 40 milijonov za cenejši letni dopust zaposlenih članov kolektiva, njihovih žena in otrok. Delavci v Planiki ne nasprotujejo ugodnostim, ki jih nudi Iskra svojim članom, seveda pa se razburjajo, ko slišijo govorice o ukinitvi svojega podjetja in o pripojitvi k Iskri, ker Iskra nima sredstev, da bi zgradila nove delavnice. Še bolj pa so nezadovoljni v Planiki tisti delavci — in takih je okoli sto — ki so pred upokojitvijo. Vprašujejo se, kaj bodo delali, če se Planika pripoji k Iskri, kako se bodo priučili novim delovnim postopkom in kako bo z njihovimi zaslužki. Tudi veliko mlajših delavcev, ki so se v Planiki priučili večim delovnim operacijam ter obiskujejo sedaj tehnično čevljarsko šolo, razne tečaje in predavanja, se vprašujejo, čemu se potem izpopolnjujejo, ko potemtakem ne bodo delali tega, česar se učijo. Toda odgovora ne vedo. Vsak dan sicer govorimo o delavskem samoupravljanju, o neposrednem sodelovanju proizvajalcev pri upravljanju podje- tij, a vendar nihče od tistih, ki so preusmeritev proizvodnje v Planiki predlagali, ne pride pred proizvajalce in jim pove, zakaj in pd kod take odločitve. Ali ni kolektiv s svojimi samoupravnimi organi tisti, ki bi moral reči dokončno besedo? Zakaj se ne bi pogovorili tam, kjer je potrebno in enkrat že vendarle povedali odločno besedo. Tako v kolektivu ne bi bilo nezadovoljstva in enkrat za vselej bi bilo konec govoric, ki škodijo družbenim odnosom in ki hromijo prizadevnost proizvajalcev prizadetega kolektiva. DUŠAN REBOLJ Izhodišče je vsekakor v ugotovitvi, da tarifnih postavk v »Standardu« ni več! Od tod dalje si vsak reže takšen kos kruha, kakršnega mu odmerja njegovo delo, delo njegove enote in nič več administrativno določena, birokratska utemeljena tarifa. Nič več torej o tarifnih postavkah, ne o akordih in ne o normah. So samo delovne . obveznosti in delitev ustvarjenega dohodka. Ključ za delitev je sistem točkovanja, ki ima za osnovo ovrednotena delovna mesta. Včeraj tarifna postavka, danes točka. To je tehnika obračuna, vendar nam predvčerajšnjim izplačan dohodek govori o celovitem načinu nagrajevanja: individualni učinek, delež od uspeha ekonomske enote in uspeha vsega podjetja. To sestavlja prejemek posameznika. NERAZUMEVANJE Delavci spočetka niso doumeli, nekateri niso hoteli ali pa niso mogli razumeti notranjih izprememb v delovnih odnosih, v razdeljevanju dohodka. Prisostvoval sem sestanku. Enemu izmed mnogih! Ljudje so segali drug drugemu v besedo: »Prej sem vedel, koliko bom nesel domov prvega, zdaj pa sploh ne vem več, ko smo ukinili tarife!« »Še izračunati si ne morem več ničesar, ko ni več nobene norme, akorda!« Mlad usnjar se je dobro razhudil: »Vrag naj razume tole matematiko, če pa nihče ne ve, kaj mu pripada za opravljen posel!« Dosti, dosti je bilo tega. Toda ljudje so se pogovarjali med seboj. V enotah, ob strojih, pa na sestankih, na ulici, doma... VSAKDANJI ODMEVI »Doumeli smo. Ne vsi, a vsaj večina. Pravzaprav je res težko razložiti vse skupaj!« — mi je dejal Ante Blaj, delavec v tovarni, »navajeni smo na ono staro, stoletno...« Potem se je začelo. Strojarji so izračunali prihranek za tanin. V korist svoje enote. Tanin pomeni 20 odstotkov vrednosti v izdelku. Lužama je postala pozorna na kvaliteto kož. Opozorila je nabavo. Odkupovala bo od nje samo kože po kategoriji. Ne pa, da kupi prvorazredno kožo, ki se pozneje izkaže'kot tretjerazredna. Takšno potem lahko proda dalje. To je dobršna izguba, saj je koža 60 odstotkov vrednosti proizvoda. Nabava je postala pozornejša do prodajalcev. Uvozna podjetja, ki dobavljajo kože, se prav nič ne zastopijo na usnjarstvo. Kolikokrat kupijo »mačka v Žaklju«! Nabavni oddelek zdaj pošilja k dobaviteljem svojega odkupovalca, strokovnjaka, četudi tja v Holandijo. Prodajni oddelek proučuje potrebe tržišča. Ekonomske enote so ga opozorile na nesmisel, da zdaj, v tem času, proizvajajo vrsto usnja, ki ne gre v prodajo poleti, pač pa samo in predvsem pozimi. Trg je pomemben atribut poslovanja ... SAMO DINARJI...? Nekdanje obračunske enote so se torej začele oblikovati v ekonomske. Spodbudnik v tej akciji je bil dinar! Boljše, smotrnejše gospodarjenje, višji osebni dohodki. Nov sistem delitve dohodka pa opozarja na pomanjkljivost v upravljanju. Delavski svet tovarne ne more biti več kos neštetim problemom, ki se iz dneva v dan rojevajo v posameznih enotah. Kdo bi o vsem presojal, razpravljal? Delo ukazuje na nepogrešljivost delavskih svetov v ekonomskih enotah. Brez njih ne more biti dobrega poslovanja, ne more biti upravlianja. Miha Čemažar, član kolektiva v »Standardu« pravi: »Razdeljevanje ustvarjenega dohodka po ekonomskih enotah šele pomeni najneposrednejše gospodarjenje s proizvodnimi sredstvi. Gospodarjenje pa zahteva organiziranega delavca, organiziranega v upravnih odborih, v delavskih svetih, v sindikatu ...« DUŠAN KRALJ pilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIinilN Dva obraza dvoje prepričanj Ekonomske enote? Ampak seveda, to je najbolj revolucionarna preobrazba... Saj se nikamor ne mudi; iz tega tako ne bo nič! Karikatura: MILAN MAVER ill)IIIIIIIIKIIII|I||||||i||||n!l!||inillllll!IIIIIIIIIIII!ll!llllll!l!IIIIIIIIHIIIII!1!llllllillllllllllllllll!llllllll!lllll!l!llllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lll!llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllll!lll!lilll!l!ll!!!l!ll!lll!l TOVARNA POHIŠTVA V BREŽICAH V ZAGATI Dragi stroji - toda neizkoriščeni ® Izvažati se ne splača. @ Kaj bomo počeli vsi proizvajalci pohištva na domačem trgu? ® Nekako bo že! Tako so mi v Tovarni pohištva v Brežicah na kratko opisali svoj sedanji položaj, ki je vse prej kot rožnat. Nekoliko, pravijo, si lahko pomagajo z notranjimi rezervami, toda »rešitev« je v spremembi pravkar sprejetih gospodarskih predpisov, ki so še posebno presenetili to tovarno. vodne zmogljivosti pa so v precejšnjem delu namenjene tuje mu tržišču. To pa pomeni, da se bodo morali preusmeriti na domač trg, kjer pa jih spet čaka huda konkurenca. Proizvajalcev je precej več, kar se mora odra- Namesto dveh in pol odstotka morajo odslej plačevati šest odstotkov obresti na poslovni sklad. Toda tako kot marsikje, menijo tudi v tovarni pohištva, da je prav zanje ta odstotek previsok. Morda bi se že kako »znašli-, če se ne bi podražile surovine (nekatere tudi za 40 odstotkov) in prevozni stroški in — če ne bi bilo devizne reforme. Proizvodni stroški so zdaj še višji, za dolar pa dobe manj kot prej (namesto 1318 dinarjev samo 1140 dinarjev, seveda s premijo). Zato se jim ne splača izvažati. V tujini ne zmorejo več konkurence s tamkajšnjimi proizvodi, ki so cenejši, četudi so izdelani iz našega lesa. Nova pariteta dolarja je namreč zelo ugodna za primarne lesne proizvajalce, ker naravnost spodbuja izvoz rezanega lesa, zato pa toliko manj za proizvajalce pohištva. Proiz- ziti na ceni in kakovosti ponujenega blaga. Ostal bo tisti proizvajalec, čigar proizvodni stroški bodo čim nižji. Na vse to opozarjajo tudi v poslovnem združenju LES, ko hkrati ugotavljajo, da večji del naših proizvajalcev pohištva in lesne galanterije ne sklepa nobenih novih pogodb za izvoz v tujino. Prav zato se v 'Brežicah zanašajo, da »bo že kako«, da bo nekdo stvari »uredil«, da bodo spet prišle kakšne olajšave. Toda brežiški tovarni pohištva se ne splača izvažati, hkrati pa se boji, da ne bo dovolj kup- »SAMOUPRAVLJANJE V ILEGALI« Na okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Mariboru se je letos nekaj prelomilo. Januarja so namreč člani sindikalne podružnice na občnem zboru sklenili, da bodo ob družbenem upravljanju uveljavili tudi samoupravljanje delovnega kolektiva. In fes, že čez nekaj dni je volil kolektiv te ustanove prve člane v upravni odbor zavoda, kot so imenovali ta svoj novi samoupravni organ. V kolektivu sicer pravijo, da je za zdaj to njihovo samoupravljanje pravzaprav samoupravljanje v ilegali, kajti zakonodajalec še ni izdal nobenega predpisa ali zakonskega določila, v katerem bi uzakonil, prepovedal ali priporočil samoupravljanja v državnih organih in družbenih službah. Zato tudi mora upravni odbor okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru vse svoje sklepe predložiti v potrditev organu družbenega upravljanja zavoda, to je skupščini zavoda ali pa njenemu izvršilnemu odboru. Toda nič zato, pravijo člani ko- lektiva, če mora za zdaj iskati upravni odbor pri organu družbenega upravljanja privoljenja za svoje sklepe, saj če bodo le-ti koristni za nadaljnji razvoj zavoda, jih bo ta prav gotovo brez pomislekov tudi potrdil. Zato, pa toliko bolj hromi samoupravljanje/da kolektiv zaradi sedanjih zakonskih predpisov še nima pravice s finančnimi in materialnimi sredstvi samostojno gospodariti. , V tem ima seveda kolektiv zavoda prav, ko ocenjuje svoje samoupravljanje kot samoupravljanje v ilegali. Tudi če bi skupščina zavoda in njen izvršilni odbor ne bila edina pravno veljavna organa, tudi če bi novi samoupravni organ te ustanove že povsem samostojno odločal o notranjih tako organizacijskih kot vsebinskih problemih, če bi lahko povsem suvereno odločal o nadaljnjem razvoju te službe, pa bi bilo samoupravljanje še vedno samo formalnost, če kolektiv tudi ne bi samostojno gospodaril s svojimi sredstvi. Zato je razumljivo, da kolektiv SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« Na izkušnjah se učijo . Lani so v Splošnem gradbenem podjetju »Pionir« v Novem mestu osnovali enajst ekonomskih enot. Čeprav kolektivi teh enot še niso imeli kdo ve kaj velikih pristojnosti, so vendarle dosegali takšne uspehe, da so letos proces nadaljnjega razvoja samoupravljanja še pospešili. Prav v teh dneh bodo izvolili sedem obratnih delavskih svetov. Te nove predstavniške organe samoupravljanja pa bodo volili delavci 26 ekonomskih enot. . Lanskoletne izkušnje opozarjajo, da je moč doseči neprimerno večje gospodarske uspehe, če delavci odločajo o uporabi strojev, če plačujejo za to v sklade podjetja določene družbene obveznosti in podobno. Včasih je bilo na gradbiščih vse premalo strojev, saj sedaj ugotavljajo, da je v podjetju nekaterih strojev že preveč, recimo mešalcev za beton. Delavci opozarjajo, kje šepa organizacija dela. Režija podjetja je sedaj precej manjša. Manjša je potrošnja materiala. Normativ predpisuje, da je treba uporabiti deske pri posameznih betonerskih delih vsaj trikrat. Dohodek ekonomske enote je večji, če ta normativ presežejo. In tako se dogaja, da delavci po desetkrat opazijo iz istimi deskami ali dvanajstkrat s plohi (normativ je petkraftno opa-ženje). »Pionir« ima letos precej večji plan. V primerjavi z dosedanjim načinom dela bi morali ietos zaposliti 200 novih delavcev. Toda sedaj zaposleni delavci izpolnjujejo planske naloge, tako da je nova zaposlitev povsem nepotrebna. Za poslovanje novih obratnih delavskih svetov so pripra- vili poslovnik. Iz njega je moč razbrati, da bodo obratni delavski sveti odločali o marsičem. Odločilno besedo bodo imeli recimo pri sklepanju pogodb o novih delih, tarifni politiki, zaposlovanju, gospodarjenju z obratnimi sredstvi in podobno. Lanskoletne izkušnje so torej. v »Pionirju« s pridom uporabili. P. D. okrajnega zavoda za socialno zavarovanje tako težko pričakuje nove predpise o organizaciji službe za socialno zavarovanje in nove predpise o formiranju sredstev v javnih službah, ki bi naj pravno veljavno uzakonili samoupravljanje v zavodu in kolektivu prepustili, da samostojno gospodari s svojimi sredstvi in samostojno odloča o notranjem razvoju službe. A čeprav vsega tega še ni, čeprav je to samoupravljanje še samoupravljanje v ilegali, pa je izredno porhembno, pravzaprav najvažnejše pri vsem tem, da je kolektiv zlomil dosedanji način upravljanja, da je V njem že dozorela želja po samostojnem odločanju, po pravicah in dolžnostih, Zato je tudi kolektiv, čeprav ima zelo malo praktičnih izkušenj v upravljanju, vendarle dosegel že precejšnje uspehe. Tako je na primer pripravil upravni odbor začasni pravilnik o razdeljevanju gibljivega dela osebnih dohodkov, pripravlja kategorizacijo delovnih mest in pripravlja vse potrebno za prehod na nagrajevanje po delu, vedno bolj prevzema nase odgovornost ‘za notranji razvoj zavoda, za njegov nadaljnji razvoj... In prav zaradi vsega tega — ali je fes moč ocenjevati njihovo samoupravljanje kot samoupravljanje v Ilegali? Če se je namreč kolektiv okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru izrekel za samoupravljanje, potem ima vso pravico, da ga tudi uveljavi. S formalno pravnega stališča je to upravljanje za sedaj resda še v ilegali, v vsakdanjem življenju pa se že lahko — in se tudi že je — uveljavi v vsej svoji popolnosti. BOJAN SAMARIN cev na domačem trgu predvsem zaradi nizke proizvodnosti, ob kateri je potrebno štirikrat več ur za izdelavo ene spalnice kot na primer v Nemčiji, pa tudi zaradi posledic gospodarjenja v prejšnjih letih. V tej tovarni je približno 250 zaposlenih, ki se lahko ponašajo s sodobnimi stroji, toda tudi s slabimi delovnimi razmerami. Za stroje nimajo dovolj prostora, zaradi česar so le-ti slabo izkoriščeni. Večjega podjetja v Brežicah ni. Ko je tovarna pričela izvažati vse več svojih izdelkov, so bile vse oči uprte vanjo. Zato so 1959. leta sklenili razširiti tovarno. Dozidali naj bi nov trakt in kupili nove stroje. Pripravili so potrebne načrte, ki jih bi takrat lahko uresničili z 220 milijoni dinarjev. Z istim številom zaposlenih (najbrž pa še s kakšnim novim strokovnjakom) bi podvojili proizvodnjo — na 5000 garnitur letno. Takoj so naročili nove stroje, 13 iz tujine in 6 domačih, skupaj za 20 milijonov dinarjev. Dobili so jih lani, ker pa z gradnjo ni bilo nič, so jih razporedili, kakor so pač najbolje vedeli, kar v sedanjih delavnicah. Medtem so se namreč v občini ogreli za gradnjo nove tovarne pohištva. Tokrat je bila predvidena investicijska vrednost kar 1300 milijonov dinarjev, proizvodnja pa 20000 garnitur letno. Sedanja tovarna bi postala le obrat nove velikanke. Nov elaborat je plačala občina, celo potrjen je bil, ni pa še prišlo do uresničitve. Presenetili so jih novi gospodarski predpisi, ki so jim pokvarili računico. Stroje pa vendarle imajo. Med njimi tudi dragocen stroj za nanašanje laka, ki pa je komaj 10-odstotno izkoriščen. To ja stroj z veliko zmogljivostjo, ki ga celo v naših večjih in sodobnejših tovarnah komajda do polovice izkoriščajo. Tako je tudi z avtomatsko obrezovalnico lesa. Izkoriščenost ostalih strojev je pod povprečjem drugih tovarn. Dejansko delajo le v eni izmeni, v drugi dela le nekaj delavcev. Ob vsem tem pa so bili sprejeti še novi gospodarski predpisi. Vendar so tudi v tej tovarni začeli razmišljati, kako poiskati notranje rezerve. Zato so pred kratkim ustanovili. komisijo za organizacijo dela. 2e nekaj časa poskusno obračunavajo dohodek po ekonomskih enotah, ki jih nameravajo tudi ustanoviti. Tako naj bi vsakega zaposlenega zainteresirali za uspeh podjetja, saj bi bil od uspeha tako ekonomske enote kot celotnega podjetja odvisen tudi zaslužek posameznikov. Toda nenehno se vsiljuje vprašanje, kaj bodo z vsemi stroji, kako jih bodo bolje izkoristili? D. D. PLENUM REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA KOVINARJEV SLOVENIJE Odločajo naj vsi proizvajalci Uradni naslov dnevnega reda za tokratno plenarno zasedanje je bil: razprava o nekaterih problemih in pojavih ob uvajanju novih gospodarskih predpisov. Toda udeleženci so večidel razpravljali o samoupravljanju, o približevanju samoupravljanja delavcem, zaposlenim v obratih in enotah. Namen, ki ga je hotelo doseči predsedstvo s tokratno razpravo, je bil uresničen. Udeleženci plenuma naj bi namreč v svoji razpravi opozorili na vse tiste slabosti, ki kakorkoli zavirajo nadaljnji razvoj ali kot pravimo, decentralizacijo samoupravljanja. In naštevali so: proizvajalcem, izogibajo podobnih napak. Sploh pa si je treba prizadevati v vseh kolektivih, ne samo za formalni razvoj samoupravljanja, temveč za dejansko odločanje delavcev o vseh pomembnih zadevah. Povsod naj prehajajo čimprej od odločanja v predstavniških organih na odločanje vseh neposrednih proizvajalcev. P. D. S SEJE PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE NOVI ODBORI IN KOMISIJE Predsedstvo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na zadnji seji 11. maja obravnavalo delo svojih organizacijskih enot. Nekateri odbori so se preimenovali v komisije, ker to bolj ustreza njihovemu načinu dela. Odbor za komunalno politiko pa se je hkrati preimenoval v Komisijo za standard, ker so problemi standarda njegovo glavno P°“' roeje dela. Za uspešnejše poslovanje Republiškega sveta ZSS je Predsedstvo sklenilo, da se ustanovi Oddelek za splošne zadeve Republiškega sveta ZSS. Zaradi odhoda nekaterih tovarišev na nove službene dolžnosti in zaradi razbremenitve nekaterih članov odborov in komisij, je Predsedstvo izvršilo tudi potrebne kadrovske spremembe v sestavu odborov in komisij. Po izvršenih spremembah obstajajo pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije naslednje organizacijske enote: 1. ORGANIZACIJSKO-POLITICNI ODBOR: predsednik: Jože Borštnar, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, sekretar: Jakob Kvas, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; člani: Rudi Ganziti, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; Ivo Kamnik, Okrajni sindikalni svet Maribor, Jože Koračin, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Jože Marolt, Okrajni sindikalni svet Ljubljana, Avgust Auber, Občinski sindikalni svet Novo mesto, France Nemec, Okrajni sindikalni svet Koper, Zdravko Anderle, Občinski sindikalni svet Jesenice. . _ 2. ODBOR ZA GOSPODARSTVO: Predsednik: Leopold Krese, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; sekretar: Franc Leben, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; člani: Vlado Črešnik, Republiški odbor sindikata rudarskih, metalurških in kemičnih delavcev Slovenije, Peter Dornik, »Delavska enotnost« Ljubljana, Franc Martinec, Republiški odbor sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije, Bogo Pečan, Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Boris Sajina, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Stane Marinič, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Stefan Saubert, Republiški odbor sindikata kovinarskih delavcev Slovenije, Ivan Urh, Republiški odbor sindikata lesnih in gozdnih delavcev Slovenije, Jože Zakonjšek, Zavod LRS za produktivnost dela, Slavko Zalokar, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. _ 3. KOMISIJA ZA DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE: Predsednik: Stane Kavčič, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; sekretar: Slavko Zalokar, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; člani: Jože Bevec, Občinski sindikalni svet Celje, Ivo Janžekovič, Okrajni sindikalni svet Mari- bor, Vinko Kramar, Okrajni sindikalni svet Ljubljana, Ivan Kristan, Republiški svet Zveze sindikatov* za Slovenijo, Stane Saksida, Inštitut za sociologijo LRS, Tone inž. Tribušon, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Vinko Trin-kaus, »Delavska enotnost« Ljubljana, Andrej Verbič, Okrajni sindikalni svet Kranj, Marija Vogrič, Okrajni sindikalni svet Koper. 4. KOMISIJA ZA STANDARD: Predsednik: Jože Plesnik, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; sekretar: Božo Strman, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo* člani: Stane Glas, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Mija Krasovski,' Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Slavko Lambergar, Republiški odbor sindikata ko-munalno-obrtnih delavcev Slovenije, Stane Ota, TOPS Ljubljana, Franc, Plazar, Republiški odbor sindikata trgovskih, gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, Marjan inž. J>Te' zerlj, Svet za urbanizem in komunalne zadeve LRS, Karel Reberšek, Zavod za stanovanjsko izgradnjo LRS, Janez Volje, »Delavska enotnost« Ljubljana. 5. KOMISIJA ZA SOCIALNO POLITIKO IN DELOVNE ODNOSE:-Predsednik: Dolfka Boštjančič, Zveza ženskih društev Slovenije; sekretar: Drago Bratina, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; člani Jože Debeljak, Zavod za zaposlovanje delavcev Ljubljana, Mariola Kobal, »Delavska enotnost« Ljubljana, prof. Rudi Kyovsk>, Pravna fakulteta Ljubljana, Albin Kovač, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo, Rado Miklič, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. ... 6. KOMISIJA ZA KULTURO, PROSVETO IN TISK* Predsednik: Ivo Tavčar, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; sekretar: Blaž Matekovič, Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo; člani: Tilka Blaha, Zveza delavskih univerz Ljubljana, Slavko Bohanec, Okrajni svet Svobod Kranj, Sonja Gašperšič, »Delavska enotnost« Ljubljana, Fv®?' ce Jamnik, Republiški odbor sindikata kulturno-umetniških delavcev Slovenije, Mitja Kamušič. Zavod za proučevan]6 organizacije dela Kranj, Majda Lenič, Osnovna šola Ljubil3' na-Siška, Dane Robida, Zveza Svobod Ljubljana, Geza C*' huk, Republiški odbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije. . 7. KOMISIJA ZA ŽENE V DELOVNEM RAZMERJU IN DRUŽINO: Predsednik: Dolfka Boštjančič, Zveza ženskih društev Slovenije; člani: Pepca Jež, Občinski sindikalni sve Kranj, Mira Frolov, LEK Ljubljana, Minka Barlič, Okrajni sindikalni svet Ljubljana, Ančka Jager, LITOSTROJ Ljub Ijana, Slavko Zalokar, Republiški svet Zveze sindikatov z Slovenijo, Božo Strman, Republiški svet Zveze sindikatov z® Slovenijo. 8. STROKOVNI SVET: Vodja: Tone inž. Tribušon, Re' publiški svet ZSS; gosp. svetov.: Rado Miklič, Republiški sve^ ZSS, Janez Kmet, Republiški svet ZSS, Boris Sajina, Republiški svet ZSS, Mija Krasovski, Republiški svet ZSS, Rihar ^ Žnidar, Republiški svet ZSS, Stane Marinič, Republiški sve ZSS. 9. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE: Načelnik: Iv®” Kristan, Republiški svet ZSS. V posameznih gospodarskih organizacijah že precej časa razpravljajo o snovanju ekonomskih enot in organih, ki naj gospodarijo v njih, t. j. zbori proizvajalcev ali delavski syeti. Toda prepogostokrat se uresničenje teh načel zaustavi ob izračunih. Posamezniki namreč hočejo do zadnje potankosti izračunati, o čem lahko odloča zbor oziroma kolektiv ekonomske enote ali njen samoupravni organ. Drugod spet zavirajo ta proces pomisleki, češ, če, bodo kolektivi obratov in enot odio- DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20. novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik VINKO TRINKAUS UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: DORNIK PETER, GAŠPERŠIČ SONJA, MAVER MILAN, VOLJČ JANEZ. TEHNIČNI UREDNIK JANEZ • SUSTER Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 — Ra6un pn Komunalni banki v Ljubljani štev. 600-19-1-83 - Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna 500 in letna 1000 din — List tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini Čali o vsem ali o večini zadev, kaj bo potem z enotnostjo podjetja, kaj z uresničevanjem plana, z rekonstrukcijo in podobno. In udeleženci razprave so opozarjali tudi na mnenja v posameznih kolektivih, češ, če prepustimo odločanje o vseh pomembnih zadevah nižjim samoupravnim organom, je treba nekoga »postaviti za cenzorja«, ki bo odločal o sklepih nižjih samoupravnih organov. Tudi takšna zgrešena mnenja so: delavci v obratih in ekonomskih enotah še niso sami sposobni razsojati o delu in gospodarjenju. Sefi ekonomskih enot pa si ponekod prilaščajo prejšnje pravice direktorjev, namesto da bi bili organizatorji proizvodnje, vsklajevalci proizvodnih nalog in da bi na podlagi stroškov opozarjali, kako liaj samo-npravni organ enote gospodari, da bo dohodek naraščal. Prav takšno kritično oceno je hotelo doseči predsedstvo s tokratnim plenarnim zasedanjem. In namen je bil dosežen. Ob zaključku je bilo rečeno, naj v kolektivih, kjer se šele sedaj odločajo za približevanje samoupravi j an ja neposrednim S PLENARNE SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA LJUBLJANA Pred volitvami delavskih svetov v obratih in ekonomskih enotah Na zadnjem plenumu Okrajnega sindikalnega sveta v Ljubljani so ugotovili, da v nekaterih delovnih kolektivih vse prepočasi uvajajo delavsko samoupravljanje po obratih in ekonomskih enotah. Dokaj redka so podjetja, ki že imajo obratne delavske svete In še redkejša ona, ki so gospodarjenje v posameznih obratih prenesla v pristojnost teh organov. Mnogokrat se namreč začne In konča vsa decentralizacija s tem, da obratni delavski sveti razpolagajo le z določenimi sredstvi za osebne dohodke in nič več. Tudi v podjetjih, ki nameravajo ustanoviti samoupravne organe po obratih, je še vedno preveč diskusij o tem, kaj lahko dajo decentraliziranim organom In kaj ne, izdelujejo razne pravilnike o več ali manj omejenih pravicah teh organov, ki pa jih je praksa v večini primerov, kaj kmalu ovrgla, saj gospodarjenje v nekem obratu zahteva, da delovni kolektiv obrata odloča o veliko večjih zadevah, kot pa so jih ponekod predvidevali v pravilnikih. Tudi izgovarjanje v nekaterih podjetjih, da zaradi slabe organizacije dela, neurejenega poslovanja v podjetju, nerazvitosti podjetja in podobno, ni mogoče dati obratnim delavskim svetom večjih pristojnosti, nima osnove. Praksa kaže, da je y večini primerov tako izgovarjanje posledica nezaupanja neposrednim proizvajalcem in ponekod tudi bojazni, da se bo zmanjšal vpliv vodilnih ljudi pri odločanju. Res pa je, kot je dejal nekdo iz podjetja, kjer že imajo ekonomske enote in obratne delavske svete, da je pritisk na upravne organe podjetja za hitrejše uresničevanje določenih nalog s strani obratnih delavskih svetov veli- ctr*1’ ko večji, kot pa je bil * 5 jif generalnih direkcij oziro11^* 'f kdanjih ministrstev. In Pr® tako. sil’; Na plenumu okraj neg«1 dikalnega sveta so bili ,,e# mnenja, naj bi se v raje pogovarjali o tem, K ia i* raje pogovarjau o * posle s področja upravlJa^f/ gospodarjenja bi kazalo .j p njihove specifičnosti prea^fp centralne organe, ne pa ^ no, kot to mnogokje deiaJ siej- r. Da bi pospešili Pr?ce,fl I*, bliževanja samoupravlja™^ posrednemu proizvajalcu v s0 P tih in ekonomskih enotah, plenumu predlagali, naj u. ski sindikalni sveti čirnPrejfl>j t-m' £ /c -i \7 1 * pišejo volitve v obratne j ske svete. Predlagali so, - ^ volili vsi člani kolektivov M meznih obratov, ki so tu UUl Ct LU V, IVI J. y razmerju, torej tuo j. ki še niso stari 18 let. Ekonomske odnose in organizacijo elektrogospodarstva zasnovati na drugačnih načelih Dohodek naj bo odvisen od gospodarnosti, ne od regresov V gospodarski dejavnosti so določene panoge, kjer je glede na značaj dela potrebna določena enotnost — seveda samo z vidika tehnološkega procesa. Med te velja šteti železniški, poštno-telegrafsko-telefonski promet in proizvodnjo, prenos in razdeljevanje električne energije. Kljub tej nujni tehnični enotnosti je hkrati možna *n nujno potrebna ekonomska samostojnost manjših, bolje rečeno, osnovnih organizacijskih enot. V prvih dveh dejavnostih, to je na železnici in pošti, je načelo ekonomske samostojnosti osnovnih organizacijskih enot že uresničeno. Kolektivi elektrogospodarskih podjetij pa so še vedno utesnjeni v okvire zakonskih načel, sprejetih pred štirimi leti. Tedaj je bilo še vzdržno, da je organ, ki sicer nima značaja gospodarske organizacije, skrbel za vsklajevanje proizvodnje in izkoriščanje zmogljivosti, predlagal in predpisoval splošne dobavne pogoje, tarife in cene. Dalje, da je skrbel za razširjeno reprodukcijo na podlagi študij in raziskav, odobraval investicijske programe in dodeljeval kredite ter skrbel za mednarodno izmenjavo električne energije. Priznanje poslovnih stroškov in normiranje dohodka pa osnovi normativov in meril ter marsikaj od prej naštetega, že dolgo ni v skladu z našim družbeno-eko-nomskim sistemom. Sproščeno gospodarjenje, uveljavljeno z letos sprejetimi zakonskimi predpisi, pa naravnost terja, da je potrebno zasnovati ekonomske odnose in organizacijo elektrogospodarstva, od osnovnih organizacijskih enot do skupnosti teh podjetij, tako v republiškem kot zveznem merilu, na povsem drugačnih osnovah. Potrebno je torej čimprej spremeniti in dopolniti omenjeni zakon in ga prilagoditi sedanjim načelom sproščenega gospodarjenja. seboj tesno sodelujejo. Prav zato naj bi se le-ta združevala v elektrogospodarske skupnosti na določenem območju. Področne elektrogospodarske skupnosti naj bi se obvezno združevale v skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva. Ta skupnost naj bi skrbela za tehnično enotnost in skladen razvoj elektroenergetskega sistema. Tudi v bodoče bo treba graditi večino elektroenergetskih objektov iz sredstev splošno investicijskega sklada, vendar naj bi te zadeve urejali na podlagi predlogov in soglasij skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva. Združevanje lastnih sredstev elektrogospodarskih podjetij ali združenih sredstev ' pri področnih skupnostih za finansiranje elektrogospodarskih investicij zveznega značaja naj bi bila prepuščena svobodni odločitvi zainteresiranih podjetij ali skupnosti. Kolektivi elektrogospodarskih podjetij pričakujejo, da bodo z novo organizacijo elektrogospodarstva dobili večje pravice in več pristojnosti. Sami naj bi gospodarili s svojimi sredstvi, sami naj bi odločali o načinu in oblikah povezovanja z ostalimi elektrogospodarskimi podjetji 5 elektrogospodarstvu so , claj zasnovani ekonomski od- nosi Podjetij, torej oblikovanje hhovega dohodka na enotnih iih^*1, er>otnih dobavnih pogo-n 'n enotnem tarifnem sistemu ^r°izvedeno in prodano elek-rg j1?0 energijo. Nosilec celotne e ^izacije, zbrane na osnovi ntnih cen, oziroma tarifnega Jtema, je na svojem področju Publiška elektrogospodarska *uPnost. (Teh je šest.) S tako Iliranimj. sredstvi, so kriti nor-irani stroški proizvodnje, pre-sa in razdelitve. Cena za elek-ncno energijo pa ne zadostuje „ ^Stje stroškov štirih elektro-nspodarskih skupnosti. Na to s?nva med drugim neugodna hir) ^Ura proizvodnje (odnos s)5rn in termoenergije) in jJ^ktura potrošnje (priviligi-dh Potrošniki). Zato je treba sie ^kljaje regresirati, in „ ®r iz sredstev Skupnosti ju-slovanskega elektrogospodar-Sj-a’ ki združeje republiške apnosti. Ta sredstva se obli- - lejo iz prispevka, ki ga odsto-K> republiške skupnosti iz ijo^3 Podjetij za proizvod-gjje in prenos električne ener- n Zaradi tako zasnovanih eko-^ niških odnosov so začeli če-v“.Je številnejši kolektivi terjati j-c sredstev, dokazovali so, da k ai° večje stroške poslovanja Šen ^očajo normativi. Tak-s, sistem je spodbujal vse nSej*ravr‘ski osvetlitvi do-sko ka družbeno ali gospodar-i,rn-aS..*)?Dleinbnega pravnega akk0 J? in na ta način tudi P0more ^ boljši rešitvi , dstn Ja' Vendar je razprava °t>jfktiv Sa,no takrat, kadar je tališča na ‘n stvarna. S tega '■ k{ Pa terja prispevek tov. eJiaj kritičnih pripomb. 1’^ein11^. se ne strinja s sta-adi 2a °dišča, da je potrebno dirn{!?Stavitev polnopravne-t Slasin j.orievega namestnika s ^ del„ padskega odbora. Pri ifdae 'aa netočno reproducira ri-.i 0"e za navedeno sta- oasti osti'" navedeni sodbi ni. j.° in ». 'a sodbi, da enostran- sth^arja ko?? P°u.daria vlof .a v orAi Kot čuvarja zakomto-^teva ^ja.Podjetja, da ne ■ Petijf: njegovih prvenstvenih ,? da , '0rganizacijih. nalog s aemarja vlogo delav- A.tju. T> a^OUPravlran.in v nori- Zaščita zakonitosti v poslovanju podjetja v Hni- ua imajo naclzor-°£*averi Znosti direktorja jav-11 Značaj, trdi da sodi- šče zgrešeno ocenjuje vprašanje odgovornosti direktorja in očita sodbi nezakonitost. Vse te svoje trditve opira člankar^na nepopoln in netočen izvleček iz navedene sodbe. K izvajanjem člankarja R. M. je treba pripomniti sledeče: Predvsem ni bila naloga in dolžnost sodišča, da v svoji sodbi obravnava poleg vloge direktorja tudi področje vseh drugih družbenih organov v podjetju in izven njega, ki jim je poverjeno nadzorstvo nad zakonitostjo v poslovanju podjetja. Spor se je nanašal edinole na konkretno vprašanje, ali je za postavitev polnopravnega namestnika direktorja potrebno soglasje ljudskega odbora, tako kakor je to potrebno za postavitev direktorja. Sodišče je zavzelo k temu vprašanju pritrdilno stališče, z utemeljitvijo, da govorijo za to prav isti razlogi, ki so zakonodajalcu narekovali potrebo po sodelovanju ljudskega odbora pri imenovanju direktorja. Ti razlogi so bili v tem, da opravlja direktor v podjetju po izrecnih določbah temeljnega zakona o gospodarjenju z gospodarskimi podjetji po delovnih kolektivih in po skladnih predpisih uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, poleg svojih operativno-organizacijskih nalog tudi vrsto_ zelo važnih nadzorstvenih dolžnosti. Po navedenih zakonitih predpisih, ki so tudi še danes v veljavi, mora direktor skrbeti za izvajanje obstoječih pravnih predpisov, dolžan je opozoriti samoupravne organe v podjetju na event. nezakonitost določenega sklepa, upravičen je zadržati izvršitev sklepa, ki ga smatra za nezakonitega. Ce samoupravni organ vztraja pri svojem sklepu, je direktor po navedenih predpisih dolžan o tem obvestiti ljudski odbor ozir. pristojno inšpekcijo. Sodišče je v tej zvezi zavzelo stališče, da^ je prav zaradi teh važnih dolžnosti direktorja, ki so za razliko od ostalih njegovih operativno-organizacijskih nalog brez dvoma javno-pravne narave (o tem je soglasnega mnenja skoraj vsa naša pravna literatura), potrebno tudi pri postavitvi polnopravnega namestnika^ soglasje ljudskega odbora. Nikakor pa ne izhaja iz takega stališča zaključek, da ne bi bili tudi organi delavskega samoupravljanja ter sam delovni kolektiv dolžni skrbeti za zakonitost v poslovanju podjetja, ozir. da bi bil samo direktor zadolžen s to nalogo, kakor to člankar R. M. v svojih izvajanjih sodišču neutemeljeno pripisuje. Še manj je mogoče iz navedenega sodnega stališča povzeti zaključek, da pomenijo navedene direktorjeve zakonite pravice in dolžnosti omejevanje delavskega samoupravljanja v podjetju. Delavsko samoupravljanje v gospodarskih organizacijah, kot temeljna ustavna pravica proizvajalcev v gospodarstvu, je nekaj povsem drugega kakor vprašanje zakonitosti Pri izvajanju veljavnih predpisov in delavskega samoupravljanja samega. Dejstvo, da se obseg in vsebina pravic delovnih kolektivov pri upravljanju poverjenega jim družbenega premoženja stalno širita in rasteta, nikakor ne pomeni, da odpade s tem na sedanji stopnji razvoja tudi že potreba po vsakršni družbeni kontroli. Družbena kontrola je danes očitno še zelo obsežna, saj jo izvaja še cela vrsta dingih družbenih kontrolnih organov, kakor n. pr. družbeno knjigovodstvo, finančna inšpekcija, tržna inšpekcija, inšpekcija dela, devizna inšpekcija, sanitarna inšpekcija itd. Menda ne bo nihče trdil, da pomenijo vse te oblike družbene kontrole omejevanje delavskega samoupravljanja v podjetjih? — Enh izmed oblik družbene kontrole pa je po sedaj veljavnih zakonitih predpisih nedvomno tudi zgoraj obravnavana nadzorstvena funkcija direktorja v podjetju. Povsem mogoče je, da bo ta »preživela« in »varuška« funkcija direktorja, kakor jo imenuje člankar R. M., v bližnji ali daljši bodočnosti odpravljena. Ni pa naloga niti pravica sodišča, da presoja umestnost te kontrolne funkcije direktorja in da odreče tzdv. pozitivnemu zakonitemu predpisu veljavo in obvezno moč. Sprejemanje, spreminjanje in odpravljanje zakonitih predpisov je izključna ustavna pravica pristojnih zakonodajnih organov, sodišča pa so dolžna veljavne zakonite predpise ujx>-rabljati in jih smiselno tolmačiti. — Vse to so sicer jasne in splošno znane stvari, vendar jih je treba spričo članka R. M. znova poudariti in pribiti. Prav na podlagi veljavnih zakonitih predpisov o službeni dolžnosti direktorja v podjetju ter na podlagi predpisov, o načinu imenovanja direktorja je sodišče s smiselno razlago cit. predpisov zavzelo stališče, da je tudi za postavitev polnopravnega namestnika direktorja potrebno soglasje ljudskega odbora. V zvezi s takim stališčem je sodišče izrazilo mnenje, da bi vsako drugačno tolmačenje utegnilo imeti za posledico izločitev družbene kontrole (v tem primeru po namestniku direktorja) nad zakonitostjo v poslovanju podjetja. Iz te ugotovitve pa seveda ne izhaja, da bi bile zaradi tega okrnjene kontrolne pravice in dolžnosti drugih oblastvenih kontrolnih organov ter tzdv. dolžnosti samih organov delavskega samoupravljanja v podjetju. Brez podlage je nadalje trditev člankarja, da napeljuje cit. sodba podjetja k postavljanju namestnikov direktorja. Sodba o tem sploh ne govori, temveč obravnava vprašanje soglasja ljudskega odbora k postavitvi namestnika edinole za primer, da se je podjetje samo odločilo za postavitev namestnika. Prav tako nestvarna je trditev, dn navaja tudi okrožnica Občinskega ljudskega odbora Mari-boi-Center na podlagi cit. sodbe podjetja na svojem območju k postavljanju namestnikov. V resnici navedena okrožnica le prijroroča podjetjem, ki so si po lastnem preudarku že postavila direktorjeve namestnike, pa le-ti še niso registrirani, da si priskrbijo soglasje ljudskega odbora v skladu s stališčem navedene sodbe. Neutemeljena je nadalje trditev R. M., da je sodišče v svoji sodbi zavzelo stališče, da odgo- varja direktor za svoje delo samo oblastvenim organom, ne pa tudi organom upravljanja v podjetju. V resnici ugotavlja sodba, da je direktor le za nadzorstveni del svojih nalog odgovoren oblastvenim organom. Ta odgovornost pa jasno izhaja iz določb čl. 94, čl. 96 in čl. 99 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, po katerih je v primeru, da ravna direktor pri svojem delu mimo ali v nasprotju s predpisi, pristojna inšpekcija (poleg delavskega sveta) upravičena zahtevati odstavitev direktorja, ljudski odbor pa je upravičen o takem predlogu odločiti. V zaključku svojega članka izraža R. M. mnenje, da je odločba sodišča, ki je odklonilo registracijo direktorjevega namestnika zaradi pomanjkanja soglasja ljudskega odbora, pravzaprav sama po sebi pravilna, le da je obrazložitev te odločbe napačna. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče zavrniti registracijo iz povsem drugega razloga, t. j. zaradi tega, ker stalen namestnik direktorja podjetju sploh ni potreben. Člankar pa pri tem prezre, da bi prav tako stališče sodišKi pomenilo grobo in nedopustno vmešavanje sodišča v pravice samoupravnih organov v podjetju. Vprašanje, ali je podjetju namestnik direktorja potreben ali ne, spada brez vsakega dvoma v izključno pristojnost organov delavskega samoupravljanja v podjetju. Samo pri izbiri primerne osebe sodeluje ljudski odbor na način, kakor je to za postavitev direktorja v zakonu obvezno predpisano. Iz vsega navedenega izhaja, da kritika tov. R. M. očitno ni bila stvarna niti utemeljena. DR. IVO DOUGAN DELAVSKA ENOTNOST — štev. 20 — 20. maja 1961 O L KALEJDOSKOP Mnogokrat ti lahko že vratar v podjetju postreže z nekaterimi informacijami. So vratarji, ki so zelo zelo »na tekočem« z vsem, kar se dogaja v njihovi neposredni bližini, v njihovem delovnem kolektivu. Ondan mi je nekdo, Matevž po imenu, natanko razložil malone vse, kar je v zvezi z ekonomskimi enotami, z obračunavanjem zaslužka, z delovnim učinkom, skratka, možak mi je predstavil svojo tovarno, svoj delovni kolektiv. Potem sem ga vpraSal: »In vaš dohodek, kako pa njega obračunavate?« Zamahnil je z roko: »Ah, veste, jaz sploh nisem od tu. Jaz sem uslužbenec ustanove, ki posoja nas, vratarje, in nas kar ona plačuje!« »Koliko časa pa ste potemtakem že tu, da vse in o vsem veste?« »Deset let...« Matevž opravlja svojo delovno dolžnost. Z vestnostjo prihrani marsikateri dinar, njegova prizadevnost je, ali bi I—^ iHli vsaj morala biti, tesno povezana s proizvodnimi uspehi kolektiva. Kdo bi razpredal! Kljub temu pa si delavci dele dohodek, Matevž pa opravi vsak mesec le s svojo, administrativno določeno plačo. Včasih smo temu denarju rekli — mezda. Nedoumno je, da Matevž ni član delovnega kolektiva, v katerem dela že deset let, čeprav je z njim, z njegovimi člani tesno povezan. Kot bi bil bela vrana v podobi preverjenega, zanesljivega uradnika, ki mu ne odmerja zaslužka njegovo delo, pač pa birokratska presoja nekakšnega aparata, ki pozna le njegovo ime in rojstne podatke. Razen v največjem podjetju, se v tej občini le malo menijo za higiensko tehnično varnost pri delu. Komisije HTZ obstajajo le na papirju, razen tega pa si v podjetju tudi kaj čudno predstavljajo njih dejavnost. Dogodilo se je na primer, da je ekspozitura okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v tej občini nekako hotela spodbuditi dejavnost HTZ komisij oziroma služb po podjetjih. Prigovarjanje zlepa ni nič zaleglo in na zavodu so se poslužili preskušene poti: paragrafov. Neki predpis namreč določa, da sodnik za prekrške na predlog pristojnega organa (to pa je tudi socialno zavarovanje) lahko kaznuje delavca, ki se ponesreči po lastni krivdi ali ki noče upo- rabljati zaščitnih sredstev. Takih primerov je v tej občini precej. Bilo pa bi jih nedvomno manj, če HTZ varstvo podjetjem ne bi pomenilo devete skrbi. Rečeno — storjeno. Neki delavec se je ponesrečil po svoji krivdi. Sodnik za prekrške mu je odmeril 2000 din kazni. Če bi se prizadeti proti temu pritožil, bi to vsakdo razumel. Toda protestiralo je njegovo podjetje, točneje — njegov delavski svet. Češ da oni sami najbolje vedo, v kakšnih okoliščinah je prišlo do nezgode (ki k sreči ni bila preveč huda, da zato ne razumejo, zakaj se zavod za socialno zavarovanje meša v njihove zadeve, zganja birokracijo in tako dalje. Oni sami najbolje vedo, kako je prišlo do nesreče, oni so imenovali komisijo HTZ, ki ne napravi nič tistega, kar bi morala, delavec pa je plačal kazen. Kolektiv je prepričan, da so po krivem prizadete njegove samoupravne pravice. Enako mislijo tudi v ostalih podjetjih, kjer glede higiensko-tehničnega varstva pri delu, kot že omenjeno, ni nič bolje. H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI: 1. Kranj — D. KRALJ 2. Ekspozitura Zavoda za socialno zavarovanje, Lendava M. GOVEKAR Človek z dvema obrazoma Čudne reči se dogajajo na tem svetu. Poznam starčka, knjigovodjo — ves je, kot bi ga iz fascikla vzel, služil je že obem monarhijam in sedaj se honorarno ubada z republiko — ki si je omislil naslednji dnevni red: Dopoldan, med uradnimi urami, je »-tovariš« (in hud je, če mu ne rečeš »-tovariš knjigovodja«): saj vendar takrat »-slu- ži socializmu«. Popoldne, med prostim časom, ko ga pesti zapeka in ko zaliva rože ter sanja o preteklosti, pa je »sam svoj gospod« (in bog ne daj, da mu ne bi rekel »gospod ta in ta«). S to koalicijo dopoldanskih in popoldanskih občutij, pogledov na svet in na zakone je kar zadovoljen in se ne vprašuje, če s« tudi drugi zadovoljni z njo. Je pač starikav starček, knjigovodja... Toda to še ni nič. Prečudne reči se na tem svetu. Torek, 28. februarja PO VEČERJI »Drži, kar sem vam povedal že v tovarni. O proizvodnji in o proizvodnosti dela, disciplini in o letovanjih. Seveda drži, toda...« Sepetaje: »Roko na srce, med nama, saj veste, no, kako že pravijo, ni vse zlato, kar se sveti...« Tako tiho, da komaj slišim: »Naš direktor ni najboljši, ne, sploh ni dober. Slab je, da vam povem, diktator je, ukazuje,- saj drugega ne zna. Kakšen strokovnjak neki, sam jezik ga je. Iz podjetja, v katerem je prej delal, je prinesel načrt za nekakšno novost, tam so mu ga naredili, on še s prstom ni mignil, in ga je pri nas prodal za reci in piši sto petdeset tisoč dinarjev. Pomislite, in naši so mu dali ta denar, na delavskem svetu so rekli... in kaj sem hotel, tudi jaz sem bil za to. Kjer je večina... Sploh pa naš delavski svet... Naš delavski svet je direktor. Kar on reče, to velja. Pomislite samo, trikrat je potoval v Švico za piškava dva stroja. In delavski svet mu je velikodušno odprl blagajno. Eh, koliko je tega. Vso noč bi vam lahko govoril. Pri nas nekaj ni v redu, vam rečem, nekaj ni v redu, nekaj je gnilega. Potrebna je odkrita in odločna beseda...« variš, se spominjate, da sem va® povedal: »Potrebna je odkril8 in odločna beseda... Iskreno vaš .. * jave. Jaz vam ničesar nisem rekel. Vztrajam pri svoji izjavi, da je pri nas vse v redu. Kolektiv je kompakten. V njem vlada pristno tovarištvo. Če boste napisali še kaj drugega, se bom poslužil sodne poti, kajti...« Pripovedovali so mi o stan-' ku, knjigovodji, ki je služU obem monarhijam in se sed&l honororno ukvarja z republik® in si je v sebi ustvaril nekak*' no koalicijo novih in starih P0" gledov na življenje in delo i® je dopoldne »tovariš«, popoldn® pa »gospod«. Takrat sem se smehljal. kaj naj bi storil drugega? P31" — starček... Po vseh teh razgovorih pismih pa nisem mogel iztisni** iz sebe niti kančka, pa čepra'f kislega smeha. Res, nisem JtiO' gel. P. s. Vsakomur, ki bo v te*1 vrsticah videl sebe, svečano *z' javljam, da nisem mislil na11*' Ne, mislil sem na nekoga dr®' JANEZ VOLJČ gega. Sreda, 5. aprila DRUGO NJEGOVO PISMO dogajajo Sobota, 4. marca PRVO NJEGOVO PISMO »Tovariš! Povedali so mi, da ste v sredo, prvega tega meseca, torej po najinem razgovoru, govorili še z nekaterimi tovariši iz naše tovarne o razmerah v našem kolektivu. Vse kaže, da so ti tovariši med vašim pomenkom z njimi čutili, da vi Poznam človeka, ki je v zadnjih nekaj mesecih »telova» dil« takole: Torek, 28. februarja POMENEK V TOVARNI »Pri nas, tovariš, je vse v redu,« mi je dejal. »V zadnjem letu smo povečali proizvodnjo za osemnajst odstotkov in pro--izvodnoat dela za devet odstotkov. Kupili smo nekaj novih strojev. Delovna disciplina se je povečala. Odkar smo uvedli penale za izostanek od dela, se je odstotek obolenj zmanjšal od enajst na osem. Kakih sedemnajst odstotkov naših delavcev letuje ob morju in v gorah, in to je precej, če upoštevamo, da je pred letom dni koristilo naše počitniške zmogljivosti samo trinajst odstotkov delavcev. Kolektiv je kompakten, tovariš, in pri nas je vse v redu... Kje pa boste večerjali?« »Dragi tovariš! Sporočam vam, da se je vse tisto, o čemer sem vam govoril, izkazalo za resnično. Vedel sem ... Danes je moj dan. Moje slutnje in napovedi so se uresničile. Moj boj proti vsemu, kar je slabega in škodljivega, nedemokratičnega, nezakonitega in našemu razvoju -neprimernega, je obrodil zaželene sadove. V našem kolektivu je škodljivcem odklenkalo. Res je bilo vse, kar sem vam povedal. Občinska komisija je ugotovila, da je vse tisto res in direktor je šel, moral je iti, bil je potres, toda bil je prepotreben potres in veseli me, da sem jaz prvi, ki sem ga napovedal, za katerega sem živel, ki sem ga pozdravil. Ja, to- Nerešena prošnja že nekaj veste, da ste že obveščeni o naših razmerah, in lahko se zgodi, da osumijo mene... Ne zanima me, kaj so vam povedali, jaz s tem nimam in nočem imeti ničesar. Vsak naj odgovarja zase, za svoje iz- Pred časom je gradbeni servis stanovanjske skupnosti Maks Durjava poslal na upravo prošnjo, v kateri prosi, naj le-ta privoli, da se iz gradbenega servisa razvije v obrtno podjetje. To svojo prošnjo pa je približno takole utemeljil: »Osnovna sredstva gradbenega servisa so se v poslednjem obdobju tako povečala, da je zdaj njegova kapaciteta že približno dvakrat večja, kot pa so potrebe stanovanjske skupnosti. Pa tudi sicer je moral servis v minulem obdobju večkrat iskati gradbena dela izven stanovanjske skupnosti. Zaradi skromnih finančnih sredstev hišnih svetov ni imel vselej zagotovljenega dela« Tej utemeljitvi pa je gradbeni servis še dodal: »Seveda pa bodo imeli hišni sveti še naprej prednost in ni zaradi tega nobene bojazni, bi bila stanovanjska skup'3®, pri popravilu stavb ali pa ot . gih gradbenih del odvisna . drugih gradbenih servisov m81^ borskih stanovanjskih skup11.0.,, ali pa gradbenih podjetij. *^lS j mo pa tudi, da bomo lahkp prehodom v obrtno gradb«°e podjetje cene našim uslugah1 pocenili. stanovanjski skupn0^ nad*0 Maks Durjava pa niso kaj posebno navdušeni prošnjo: - . „) »Razumemo to težnjo, sa* v gradbeni servis s prehodon1 ^ obrtno podjetje prav gotovo *3 ko povečal svoj dohodek. Ta »toda« pa ima našle®*0* vsebino: $ Stanovanjska skupnost Durjava je prepričana, da ^ smisel servisov — pa naj “j, za pralne, krpalne ali pa Sr r T kombinatu gume in obut-ve Borovo so hoteli poma-W gati tistim, ki prvič pridejo v kolektiv. To je vsekakor hvale vredno. Pravzaprav ne gre za posebno novost, saj tako delajo posamezna podjetja iz praktičnih razlogov že vrsto let. Novi delavci se v podjetju nekaj dni seznanjajo s pravicami in dolžnostmi, z organizacijo dela in Ljudem iz kombinata gume in obutve se je verjetno zdelo, da bi bilo dobro, če bi se novi delavci seznanili s svojimi bodočimi voditelji, zato je v tem prostoru tudi posebna plošča s fotografijami voditeljev podjetja. Tako si lahko novi delavci ogledajo slike direktorja podjetja, direktorjev posameznih sektorjev, pa tudi delovodij in drugih. Na plošči so fo- menijo v političnem in družbenem življenju. Res je, eno so organi vodstva, drugo pa upravljanja. Na plošči so slike prvih. Tako bi se morda lahko glasil odgovor na pripombo tistega, ki bi podvomil o pravilnosti tega »ikonostasa«. Vendar pa odgovor ni popoln: tako eni kakor drugi so odgovorni za poslovanje. Naše bene — da lahko nudijo ne in hitre usluge. Zaradi so tudi oproščeni številnih jatev. V tisto pa, da bi hišni sveti oziroma stanov® ^ ska skupnost kot celota P°. »IKONOSTAS« z vsem tistim, kar jim pripo- more, da se laže vživijo v novo okolje. Praksa je razumljiva in seve koristna. Narekovali sta jo potreba in razumevanje človeka. Prav zato je kombinat gume in obutve uredil blizu tovarniškega vhoda poseben prostor za tiste, ki pridejo prvič na delo. V zelo lepo urejenem prostoru sedijo delavci kot na seminarju; tam dobijo prve podatke o okolju, v katero prihajajo. tografije kolegija, pod vsako izmed njih pa je zapisano ustrezno ime. Vse je lepo urejeno. Kakor po hierarhični lestvici se vrstijo slike najbolj odgovornih ljudi v kombinatu. Koristno za tiste, ki se kot novi delavci zaposlijo v podjetju. In vendar se človeku vsiljuje posebna misel, ko gleda to ploščo. Zaman namreč išče tudi sliko predsednika delavskega sveta ali kakega njegovega člana. Tudi članov upravnega odbora ni na slikah in prav tako ne ljudi, ki kaj po- prakse se ni več mogoče predstavljati brez obstoja obojih in brez njihove skupne akcije. Zakaj so potem pozabljeni tisti drugi? Kje drugod bi morda kdo ob tem pomislil na namerno podcenjevanje organov samoupravljanja. O borovskem kombinatu tega prav gotovo ni mogoče reči. Zakaj torej? Morda malomarnost nehote, po naključju? Morda odsev starih pojmovanj v zavesti ljudi? Morda... DJ. VITEZ nost pred drugimi naročnik1.^ da bi gradbeni servis svoje u ^ ge lahko pocenil, če bi se vil v obrtno podjetje, ne Ve mejo kaj posebno. eje »Sprva morda že še, kas*1 ^ pa prav gotovo ne več. naj takrat spet ustanavu3 ^ nov gradbeni servis in ko 50jota razvil in okrepil, mu sPet > volimo, da postane obrtno v et jetje, in nato ustanovim0 nov servis... M' Toda do odločitve še m | < šlo in prošnja še vedno enem izmed predalov na U^K* stanovanjske skupnosti ^ jj* Durjava. Rešitvi pa sta hLejii samo dve: ali da se g°aC\0d' servis spremeni v obrtno jetje ali pa da ostane Pr .jeJ' rem, le s to razliko, da Pf® kov, ki jih servis ustvari3^*-več vlagali samo bodo gova v osnovna sredstva, ^^^i*1 raje v osnovna sredstva ^ servisov te stanovanjske 8 nosti. Dokončno sodbo o tej in dokončni odgovor na to P^-njo pa bo dala skupščina novanjske skupnosti. . Počakajmo torej do ted®-_ BOJAN SAMA111 Jf-i Z A M O T A \ A PO T ZORA! I l FESEM BREZ KOM A ? BOLNIKI: Ne puščajte nas cele mesece brez zdravil. LEKARNARJI: Pritožite se trgovcem. TRGOVCI: Preskrbite nam dovolj deviz in pritisnite na domačo farmacevtsko industrijo. UPRAVA ZA FARMACEVTSKO SLUŽBO IN MEDICINSKO PRESKRBO: Potrošnja deviz je v zdravstvu prav tako planirana kakor v gospodarstvu. Roke imamo zvezane. FARMACEVTSKA INDUSTRIJA: Ne morete nas prisiliti, da bi delali nerentabilna zdravila, pa naj so še tako potrebna. BOLNIKI: Vsem vse verjamemo. Samo to povejte, kako naj si pomagamo? Prepustimo kom. besedo uvozni- ca ^,azgovor ie skonstruiran, ni £ Plod moje domišljije. V obeh beležnicah, popisanih ^službenimi obiski pri lekar-r,,. nh’ zdravnikih in oblastve- nih službi bi poleg teh stavkov ju'. 1 še marsikaj, kar unravi- ,naslov članka, zaskrblje-Zd!1 f^inikov in tistih, ki jih kaže pa tudi vzroke zne breizhodnosti. p Po< atke sami komentirajte, sk rrio^nos'll ne samo v družin-v stn krogu, ampak javno, kjer ao besede kaj zalegle. Novi Cp) n ° zdravstveni službi nas ?adolžuje, da pomagamo t ®diti zdravstveno službo, ka-w e sestavni del je tudi zdra-mstvo... ^Casih BI SE ZJOKALA" Ju *®°lel1am na želodcu in žol-n’? nam je pisala naša bralka, en? Vn*ca mi ie predpisala Žfti!forrn zoPer pomanjkanje ^^čne kisline, pa ga že štiri —ece ne dobim. Ker ne jem-Ž™1 • zdravil. se mi je vnela -• nica in jezik mi oteka. Teka Jjj —Ali JC^.XIV Jill ULCIS-čl. ACiS-čl se aiT' sem tako oslabela, da o* ^ ob stroju stemni pred bnc ‘ ‘ ’ Večkrat zmanjka tudi nilCopar)a In cjiolagita; želodč-v težavam se zato pridružijo tr ?°lčni napadi. Delo v tovarni Pk se bolj pa jaz. Da enzynor-tjj 21 Manjka, še nekako razu-Pa • ^er ga uvažamo, cholagit n.,Vdeluje beograjska tovarna Ziir ^ buscopan tovarna jj. avl.ip iz Leskovca. Vsaj do-lahta 2?ravtla bi menda lekarne ■ •Ko imele zmeraj na zalogi. kljub telesnim £!i, boJnik, ki Vzornosti?" C ® tem pismom sem stopila v ftj^tralno lekarno v Ljubljani, i gistra, ki ga je prebrala, je ^oljno zamahnila z roko: tjg^ iudje se pač skopljejo na ka ega> s katerim imajo oprav-Oe’i •. r ozadja ne poznajo, hicu^ kopijo naših naročil-c6 ’ ki jih razpošiljamo trgov-doh 2 2ctraviii PO vsej državi, in p avnice. Polovico naročil nam j, vrtajo ali vsaj občutno jSn.lšajo. Pismeno se obrača-iti lekarne v Bosni, Srbiji k; ‘"akedoniji zaradi zdravil, V nas poidejo v nekaj dneh, dravstveno zaostalih krajih ^tajajo. fiO), 2ynorm ie zmanjkal okoli koliuga leta’ tistih nekaj škatel, od ,°r smo jih dobili kasneje dob le'carn z juga, so bolniki hi ^dno razgrabili. Avtobus-s ^ferji prihajajo vsak dan terih antibiotikov, methergina, brez katerega ginekološki oddelki ne morejo biti, pa trenutno ne dobite v vsej državi.« PREMALO ZAUPAMO V DOMAČA ZDRAVILA Predstojnik Zdravstvenega doma Ljubljana-Vič je izjavo magistre dopolnil: »V precejšnji meri. so predsodki krivi, da zdravniki pišemo recepte za uvožena zdravila, čeprav vemo, da domače tovarne proizvajajo paralelna zdravila, ki so klinično dobro testirana in zaradi naših, v marsičem prestrogih predpisov o zdravilstvu brezhibna. Po mojem je dygitalin, ki ga izdeluje tovarna Lek, enakovreden C-dilanidu, švicarskemu preparatu, ki ga zdravstvo uporablja že štirideset let, če ne celo boljši. Toda pri C- dilanidu poznamo vse reakcije, medtem ko je dy-gitalin novost. Ubiramo pač lažjo pot, čeprav ni upravičena, ne gospodama. Mislim, da nasploh zapostavljamo proizvode domače industrije, če niso izdelani po tujih licencah. Obsojam pa tudi to, da najpotrebnejših uvoženih zdravil vsake toliko časa zmanjka. Če se že odločimo za uvoz, potem KEMOFARMACI JA: »Rezultat našega prizadevanja, da bi se povečala devizna kvota za zdravila, je enak ničli. Za široko potrošnjo namenjenih deviz, s katerimi kupujemo tudi zdravila, je sicer letos precej več, toda zdravstvo ne bo zato na boljšem. Za zdravila jih je namreč odmerjenih samo 11,75 %, medtem ko smo jih' lani dobili 12,5 %. Iz te vsote se oskrbuje tudi zobozdravstvo in zdravstvo z uvoženim medicinskim materialom. Oskrbovanje z uvoženimi zdravili je tembolj zapleteno, ker deviz ne dobivamo v enakomernih intervalih in vsotah. Lani smo majsko pošiljko uvoženega blaga razprodali v desetih dneh, naslednjo omembe vredno devizno kvoto pa smo dobili šele decembra. In sicer na intervencijo republiškega sveta za zdravstvo. Ves julij, avgust in september smo bili z lekarnami vred brez deficitarnih zdravil, za katera ni domačih nadomestil. Če se vsi skupaj ne zavzamemo, letos ne bo bolje. Uprava za farmacevtsko službo v Beogradu nam je naprošeno devizno kvoto zmanjšala od 55 milijonov na 29,375.000. S pomočjo zdravnikov in farmacevtov smo pregledali spisek zdravil, ki smo jih nameravali uvoziti, in najprej zmanjšali količine. Ker to ni zadoščalo, smo nekatera potrebna zdravila kratko malo črtali. Naročilo za enzynorm smo na primer zmanjšali od 1500 škatel (po pet sto tablet) na 600 škatel in, kakor groteskno zveni, sporazumno črtali toferanil, zdravilo zoper duševne depresije, češ naj si bolniki pomagajo z vinom. O nabavi novih zdravil, ki so jih klinike dobile v poskušnjo in jih priporočile, ni govora... Če naslednje kvote deviz ne dobimo čez štiri mesece, kakor nam Zadnje delo z zdravili, preden pridejo bolniku v roke uvoženega blaga je torej popolnoma usahnil, deviz pa dobimo toliko kakor 1953. leta, ko je bil promet za 315 % manjši. Razen tega smo lani in predlanskim čakali nič več in nič manj ko trinajst mesecev na uvoženo blago, akreditiv smo morali štirikrat podaljšati, medtem so nam obresti na posojilo pobrale vso maržo...« SANOLABOR: »Pred časom smo Upravo za farmacevtsko službo naprosili, naj nam odobri uvoz blaga. Razmeroma hitro smo dobili odgovor, naj pošljemo naročilnico Jugoleku, češ da ima želeno robo »na lageru«. Jugolek je to zanikal in na Upravo je romala nova prošnja. Sicer pa to ni osamljen dokaz, da imajo tam slab pregled nad jugoslovanski- pošlje obenem dovoljenje za uvoz. Nato uvoznik zaprosi Narodno banko za otvoritev akreditiva. Če gre za manjšo vsoto, uredi zadevo republiški zavod, pri večjih deviznih zneskih pa pošlje dokumentacijo Deviznemu obračunskemu oddelku Narodne banke FLRJ. Po tej odobritvi (ki se tudi pri zdravilih lahko zavleče za več mesecev) pošlje grosist naročilo tuji firmi. Nabavo pa zavlačujeta še dva postopka: carinski, ki ni nič manj zapleten, za kemikalije je treba deklarirati, kakšno kemično strukturo imajo, v katero skupino sodijo, določiti davčne obveznosti (pri neregistriranih zdravilih, četudi so neobhodno potrebna, se uvozni ceni pribije 30 % carine, 23 °/o prometnega davka, 20 %kurzne receptov k nam ... Toda Slfo‘0rm SE DA VSAJ ZA Kriu Nadomestiti s cvič-in domačim pepsa- kaM?’ kuie je, kadar zmanjka z^0kai>tOnikov' —J1* t'! Včasih bi se ko odslavljam srčne nje“ie brez zdravil, ki so za-Se0t.2lvljenjskega pomena. Bu-dorjj??. 'n cholagit za silo na-Chjjjj tirno z drugimi zdravili, pa ne moremo. Doti^. disvtalin je enakovreden obfO^eslek, toda srce je preveč ^eni ,!v organ, da bd zdravilo Magistra, ki v Centralni lekarni sprejema recepte za zdravila, se ne more pritoževati, da nima dela brez posveta z zdrav- ^aj pravice tudi nimamo, ^boi? Se ne Pogovorimo med 2adrl" Nes bi bilo veliko manj 'tawge’ če bi zdravniki vedeli, logj a zdravila imamo na za-fiariljo mi, kako naj doziramo j^nestke zanje. občn;uSedein let ugotavljamo na drug., zborih Farmacevtskega Z m a Slovenije, da v preskrbi farTn=av'b ni reda, da domača I'azii,*„Cevtska industrija iz naj-stv0 ae3ših vzrokov pušča zdrav-^črten ce<^u> da uvoz ni vedno bres+511’ da je naša farmakopeja da je treba okj-epiti « t^^dustrijo, da ... Kaj smo presodite sami: boW'v in tablet zoper razne Člh ;L16 je trideset vrst, doma-, u^°ženih, C vitamina pet aptialergikov devet, neka- naj bo zadosten. Zdravniki nismo vsevedi in večkrat pišemo recepte tjavdan, če lekarnam zmanjka zdravil. Zdravljenje se zavlačuje, bolezen se poslabša, bolniki imajo nepotrebna pota, mi z njihovimi ponovnimi obiski izgubljamo čas, v isti sapi pa iščemo vse možne načine za izboljšano delovno organizacijo in poslovanje...« ZOPER DUŠEVNO DEPRESIJO: VINO Devize za uvoz zdravil in sanitarnega materiala se delijo po številu prebivalstva in ne po ravni zdravstvene kulture oziroma po potrebah. Te pa iz leta v leto naraščajo. Na deset zdravstvenih zavarovancev so izdale lekarne 1950. leta za 2668 dinarjev zdravil, 1958. leta pa za 33.155 dinarjev. Devizna kvota pa se vsa leta ni skoraj nič povečala, čeprav smo pri mnogih zdravilih vezanj izključno na uvoz. je bilo obljubljeno, bomo jeseni spet brez zalog.«1 DENTAL: »V šestnajstih letih, odkar delam v tem podjetju,« nam je rekel direktor, »še nikoli nismo imeli vsega, kar potrebuje zobozdravstvo. Če imam klešče za desne kočnike, jih za leve ni, zdaj manjka odtisne mase, zdaj igel za živce in pilic za zobne kanale. Zobozdravstveni delavci nam sede na vratu, naj jim za-boga preskrbimo diamantne svedre, češ da jih plomba stane sto dinarjev manj, če vrtajo z njimi — navadni se hitro lomijo, vrtanje traja trinajst minut dlje in pacienta bolj boli — Pa 3im ne moremo pomagati. Če ni deviz, jih ni. Nekaj let nazaj so nam druge republike odstopale precej uvoženega materiala, 1957. za 35 milijonov dinarjev, 1959. za 9,3 milijona, lani samo še za milijon, ker se zobozdravstvo pač povsod hitro razvija. Naš dodatni vir mi zalogami zdravil in drugih zdravstvenih pripomočkov. Če je v prodaji hkrati devet domačih in uvoženih zdravil s podobnim delovanjem, potem ...« ZAKAJ ENOSTAVNO, ČE JE LAHKO ZAPLETENO Normalen uvozni postopek traja dva meseca, četudi gre za življenje bolnikov. Predpisi so predpisi... Naj vašo potrpežljivost preizkusimo z opisom uvoznega postopka? Če se prekopljete do konca, vam čestitamo. Bolnišnice in lekarne pošljejo naročilnice uvoznikom. Ti po cenikih za uvožena zdravila sestavijo približnostni račun in na podlagi tega zaprosijo Upravo za farmacevtsko službo za uvoz. Če se ta strinja, določi, ali se zdravila uvozijo s carino ali ne, in pošlje predlog za uvoz Državnemu sekretariatu za finance. Odobritev gre nazaj na Upravo za farmacevtsko službo, ki nato obvesti prosilca in mu razlike za ameriški dolar in še 0,5 % splošnega prometnega davka), nakar gre vsa serija uvoženih zdravil v kemično analizo... Dva dolga meseca traja celoten proces in niti intervencija republiškega sveta za zdravstvo, ki odgovarja pred družbo za urejene zdravstvene razmere, ga ne more pospešiti, naj gre za še tako urgentne primere, ker nima ustreznih pooblastil. DA JE MERA ZVRHANA Mariborski farmacevti so skušali devizno krizo na lastno pest omiliti. Tovarniškim kolektivom. so predlagali, naj odstopijo nekaj deviz za uvoz zdravil. Se razume, da bi pošiljke porabile njihove obratne ambulante. Videti je, da delavci vedo, kaj pomenijo zdravila za proizvodnjo, zakaj v Kidričevem, ruški tovarni dušika, mežiškem rudniku svinca in Elektrarni Šoštanj so predlog brez pomislekov sprejeli. Elektrarna Šo- štanj Je že določila vsoto In pooblastila Kemofarmacijo, da poskrbi za uvoz. Zadnji trenutek pa je vsa stvar padla v vodo. NARODNA BANKA JE V SKLADU S PREDPISI PREPOVEDALA, DA BI DEVIZE, NAMENJENE ZA UVOZ ELEK-TRIŠKEGA MATERIALA, PORABILI ZA ZDRAVLJENJE LJUDI. In zdravljenje poklicnih bolezni bo še naprej prepuščeno sidhijnosti našega zdravilstva in uvoza. Delovni človek se je ponižno umaknil bojazni, da bi zmanjkalo deviz za stroje in mriev material... OBČESTVO NEDOTAKLJIVIH? Farmacevtska industrija uporablja 90 % uvoženih surovin, kupljenih za enake devize kot izgotovljena zdravila, misli pa predvsem na lastni žep. S »štan-caniem« in pakiranjem tablet iz uvoženih sestavin se pač najbolje zasluži, investicije za to so majhne, prodaja ni riskant-na, ker civilizirani svet na debelo uživa analgetike ... Seveda so tudi objektivni razlogi, da se ta industrija razmeroma počasi razvija. Naši predpisi o zdravilstvu — farmakopeja — so tako strogi, da še nekatere švicarske zdravilne surovine ne pridejo v poštev; domača kemična industrija je vse premalo razvita, da bi lahko zalagala tovarne zdravil s svojimi fabrikati. Drugi resen razlog za počasno uvajanje novih proizvodov pa so plafo-nirane nabavne cene zdravil, ki včasih pripravljajo proizvajalca ob pošteno zasluženi dohodek zaradi nerealnih izračunov. Od tod tudi dejstvo, da nekatere tovarne opuščajo proizvodnjo manj iskanih zdravil, četudi jih zdravstvo potrebuje. Teže pa je razumeti,. zakaj pred ukinitvijo produkcije ne obvestijo j Upravo za farmacevtsko službo, da bi uvozniki pravočasno zamašili vrzel. Prav tako je ne obveste, če napovedanega novega zdravila bodisi zaradi pomanjkanja surovin ali amba-laže ne morejo dati ob dogovorjenem času na tržišče. Tovarna Galenika je na primer obljubila, da bo še v oktobru založila zdravstvo z antibiotikom širokega spektra. Uprava za farmacevtsko službo je na podlagi tega črtala vsem trgovcem uvoz tovrstnih ampul in zdravstveni delavci so ostali praznih rok, ker Galenika, kakor je post festum pojasnila, ni dobila primernih — stekleničk in zamaškov. Enako je bilo z injekcijami, s katerimi naj bi Serovakcinalni zavod v Beogra. du nadomestil uvožene ampule. Podobnih pomanjkljivosti, ker koordinator domače proizvodnje in uvoza ni dobro in sproti obveščen o proizvodnih načrtih farmacevtskih tovarn, pa je še veliko. Preveč, da bi administrativni aparat, ki šteje nekaj ljudi, lahko dobro opravljal svojo misijo. Bodimo optimisti in upajmo, da bo naša novo ustanovljena strokovna komisija za razvoj farmacevtske proizvodnje in medicinskih instrumentov pri Sekretariatu Izvršnega sveta za industrijo in obrt, ki je že razpravljala o teh vprašanjih, pomagala zdravilstvu in zdravstveni službi z majavih tirnic. MARIOLA KOBAL PISMA NA NAŠ NASLOV Kje naj bo leski kulturni dom? Želja prebivalcev Lesc in okolice, da bi imeli svoj kulturni dom, je stara že več let. Že pred desetimi leti so imeli pripravljeno vse potrebno za začetek gradnje, vendar ni bilo nikogar, ki bi prispeval sredstva. V Lescah pa je vedno več delavcev in tudi turistov, zato je gradnja doma vse bolj potrebna. Delavski svet Tovarne verig v-Lescah je pred dnevi, ko je razpravljal o razdelitvi sredstev, namenil tudi 45 miljonov dinarjev za gradnjo objektov družbenega standarda izven podjetja. Tako so sklenili, naj bi iz teh sredstev gradili tudi kulturni dom, ker sedaj nimajo v tem kraju nobenih prostorov za kulturno-prosvetno življenje. Za začetna dela so namenili 15 milijonov dinarjev, razen tega pa 14 milijonov za gradnjo cestišč do novozgrajenih stanovanjskih blokov, 6 milijonov za gradnjo in opremo uslužnost-ne delavnice in 10 milijonov za zadružno gradnjo stanovanj. Toda sedaj, ko so sredstva tako rekoč tu, so nastale težave zaradi lokacije novega kulturnega doma. Delavci in delavski svet Verige menijo, da naj bi dom stal poleg sedanjega nogometnega igrišča v središču Lesc, medtem ko v Radovljici oziroma na občinskem ljudskem odboru vztrajajo, da naj bi dom postavili med Les- cami in Radovljico, ker se bosta ti dve naselji po urbanističnem načrtu v perspektivi združili v eno mesto. Delavci in delavski svet Verige menimo, da bi odgovorni na občinskem ljudskem odboru v Radovljici morali upoštevati to, da v Lescah ni nobene kulturne ustanove oziroma nobenih prostorov za kulturno življenje, medtem ko imajo v Radovljici že dva doma. Tudi perspektivni razvoj teh dveh krajev ne bi smel biti ovira za gradnjo doma v Lescah, kajti s tolikšnim povečanjem prebivalstva, da bi nastalo iz teh dveh krajev združeno mesto, bi tako terjalo izgradnjo še drugih kulturnih ustanov in sedanja doma v Radovljici in novi dom v Lescah ne bi zadoščali potrebam. Zato menimo, da vse to lahko le škodi iniciativi kolektiva Verige, ki je ne bi smeli ovirati, temveč le podpreti in to ne le občinski ljudski odbor v Radovljici, temveč tudi druga bližnja podjetja, kot na primer Tovarna čokolade. TIO, Almira in drugi. Menimo, da bi morali ti kolektivi tako moralno kot tudi finančno podpreti tovariše iz Verige, ki so se lotli tako pomembne in zahtevne naloge. Morda bodo tudi drugi kolektivi iz naše komune povedali svoje mnenje o tem. N. B., Lesce UVELJAVLJANJE NOVEGA GOSPODARSKEGA SISTEMA NA KOPRSKEM V Se preveč razprav za zaprtimi vrati V anketi, ki so jo pred nedavnim izvedli v 41 podjetjih koprskega okraja na pobudo odbora za gospodarstvo pri RSZS kaže, da se je večina gospodarskih organizacij začela temeljito pripravljati na spremembe, ki jih prinaša novi gospodarski sistem. Ekonomski računi in nekatera pripravljalna dela za uvedbo obračunov po ekonomskih enotah, kar so opravili v večini podjetij konec preteklega leta strokovni delavci, so (v času ankete marca ali aprila) že takoj skraja pokazali, kam naj posamezne gospodarske organizacije usmerjajo svoja prizadevanja. V nekaterih večjih podjetjih, kot so kombinat Delamaris in Me-hanotehnika v Izoli, Splošna plovba v Piranu, Intereuropa v Kopru in drugod, so sicer dobro zastavili delo, vendar ni moč mimo ugotovitve, da urejajo marsikje vprašanja bodočih ekonomskih enot preveč enostransko in z očitnimi tendencami zapostavljanja osrednje naloge — približati samoupravljanje proizvajalcem. Res da gre pri ustanavljanju ekonomskih enot za začetno fazo in da so zato priprave usmerjene predvsem na ekonomske izračune in urejanje materialnih odnosov in se zato srečujejo s številnimi tehničnimi problemi. Toda osnovne slabosti se kažejo že prav tu; ker se pri teh razpravah ograjujejo in so običajno vse akcije domena ožjega kroga strokovnjakov, ali pa so kolektivi razpravljali o vsem tem le načelno, ne da bi se ob tem seznanili z razmerami v svojem podjetju. Pri odpravljanju takih in podobnih pomanjkljivosti so v zadnjem času odigrale pomembno vlogo politične organizacije. Tako so v nekaterih podjetjih, kot na primer v Lesonitu, pri Splošni plovbi, Slavniku in drugod, približali sindikalne organizacije proizvajalcem s tem, da so v ekonomskih enotah ustanovili več sindikalnih pododborov, ki so važen nosilec politične akcije pri poglabljanju delavskega samoupravljanja. Zopet drugod pa so sindikalne in druge politične organizacije storile premalo za razprave in odločanje na širši ravni. To je značilno predvsem za nekatera manjša podjetja, kjer so sicer osvojili koncept razdelitve podjetja na ekonomske enote, ne vidijo pa - potrebe po decentralizaciji organov upravljanja. Tako so se v večini primerov odločili za en sam organ upravljanja, poslanstvo neposrednega odločanja pa naj bi po njihovem mnenju opravljale tudi razne komisije, kot so tarifna, disciplinska, komisija za investicije in podobno. Vendar te komisije v večini primerov nimajo pravice odločati, ampak lahko samo posredujejo določene predloge osrednjemu organu upravljanja. V gospodarskih organizacijah ponekod še sedaj menijo, da gospodarska zakonodaja ne daje zakonite osnove za delo organov upravljanja nižjih organizacijskih enot v podjetjih. Sploh je nekaterim še zelo nejasno, čemu in kakšni naj bodo ti »vmesni organi-« med proizvajalci in centralnim delavskim svetovi kar je ponoven dokaz, da v podjetjih premalo razpravljajo^ o prenašanju pristojnosti odločanja neposredno na proizvajalce-Že ti povzetki iz ankete kažejo, da so nadaljnji napori za dosledno izvajanje nalog novega gospodarskega sistema v dobršni meri podrejeni povečanemu sodelovanju najširšega kroga članov kolektivov pri vseh vprašanjih okrog uveljavljanja novega gospodarskega sistema, doslednim in vsebinsko utemeljenih akcijam političnih organizacij ter končno- večjemu prizadevanju strokovnih služb. -sky OBČNI ZBOR OBČINSKEGA S INDIKALNEGA SVETA RIBNICA Letni dopust za polfska dela Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Ribnici so delegati govorili predvsem o V TRBOVLJAH USTANOVILI SREDNJO TEHNIČNO ŠOLO Računica v prid šole Tehnično srednjo šolo v Ljubljani in Krškem obiskuje sicer več kot 200 dijakov iz bivšega trboveljskega okraja, vendar je to še vse premalo za potrebe zasavske industrije. Zanimanje za te šole je sicer veliko, toda nekateri starši ne zmorejo visokih stroškov za šolanje svojih otrok v Ljubljani ali drugje. Zato so odborniki ObLO Trbovlje že nekajkrat razpravljali o tem, da bi ustanovili srednjo tehnično šolo v Trbovljah za vse zasavske občine skupaj. Zadnje dni aprila pa sta oba zbora občinskega ljudskega odbora sklenila, da bodo tako šolo v Trbovljah tudi ustanovili. V odločbi o ustanovitvi te šole predvidevajo že v novem šolskem letu ustanovitev prvega letnika z dvema oddelkoma, in sicer strojni ter elektro oddelek. Prostori trboveljske Tehnične srednje šole bodo začasno v prizidku glasbe-, ne šole. Predvidevajo pa tudi, da bi ustanovili druge oddelke srednje tehnične šole, posebno še, če bodo zgradili novo poslopje. In zakaj so se odločili za ustanovitev te šole v domačem kraju? Po temeljitih izračunih in analizah so ugotovili, da bi morala občina Trbovlje za vsakega svojega dijaka, ki se šola v TSŠ v Krškem, plačati letno »ELEKTROSTANDARD« V TRBOVLJAH SE RAZVIJA IŽ LETA V LETO Servisne službe za pralne stroje Trboveljska tovarna Elektrostan-dard se razvija iz leta v leto. Medtem ko so pri 72 zaposlenih v letu 1958 ustvarili 64 milijonov dinarjev, so v letu 1960 pri 100 zaposlenih ustvarili že blizu 180 milijonov. Tovarna izdeluje opremo za pralne stroje (pralne stroje opremljene s centrifugo, pralne baterije, električne kuhalne lonce za perilo in stoječe 80-litrske električne bojlerje), eno-ploščne kuhalnike z regulacijo, navadne in vodotesne silumske svetilke in sobne svetilke različnih oblik, polindustrijske proizvode (tekalit mazalke vseh oblik, kovinske uvod-nice, vezne tulce za kabelske vode in spojni material za električna prevodna sredstva) in opravlja razne usluge drugim podjetjem (odlivanje raznih odlitkov iz barvnih kovin). V podjetju imajo precejšnje težave, zlasti še s kadrom. Zaposlujejo namreč povprečno 30 % kvalificiranih ij) 70"/» nekvalificiranih delavcev, predvsem delavk. Težave so zlasti za-easK, pomanjkanja kvalificiranih strugarjev, navijalcev strojev in kvalificiranih livarjev. Tudi oprema, ki jo imajo v Elektrostandardu je zastarela ir delno neuporabna. Vzdrževanje neustreznih prostorov stane podjetje letno čez 4 milijone dinarjev, zato potrebujejo nove prostore, da bodo lahko organizirali serijsko proizvodnjo. Poseben problem predstavlja za podjetje organizacija servisne službe. Elektrostandard ima za zdaj servisno službo le v Ljubljani in Beogradu. V Beogradu imajo na primer okrog 500 pralnih strojev Elektrostandarda in imajo tam dva monterja. Trboveljski občinski ljudski odbor je oprostil podjetje plačila prispevka iz dohodka, zato da bodo lahko kupili potrebne avtomate, ki jih potrebujejo za povečanje proizvodnje. M. LIPOVŠEK okrog 100 tisoč dinarjev šolnine, za šolanje v ljubljanski-TSS pa približno 160 tisoč dinarjev za enega dijaka. Tako bi šolnina in mesečne vozovnice za vlak oziroma avtobus samo za dijake iz Trbovelj stale občine letno skupaj 18,138.000 dinarjev, občini Zagorje in Hrastnik pa nadaljnjih 14,040.000 dinarjev za njunih 90 dijakov na teh šolah. Z ustanovitvijo TSS v Trbovljah bodo odpadli skoraj v celoti ogromni stroški za prevoz učencev z vlakom, razen tega bo ostajalo dijakom-vozačem neprimerno več časa za študij. Tisti šolarji, ki bi se vozili iz Zagorja ali Hrastnika in Radeč, bi zamudili s prevozom največ eno uro dnevno, medtem ko sedanji dijaki-vozači izgube dnevno na vožnji v Ljubljano ali Krško tudi po 5 ur in so zdoma po 12 ali še več ur, čeprav traja pouk samo 5 ur. Za vzdrževanje šole bodo prispevala svoj delež podjetja kot STT Trbovlje, Rudnik, Cementarna, razna kovinska in druga podjetja, ki potrebujejo strokovni kader, nekaj pa bodo dobili tudi iz sklada za šolstvo. Češko OBČNI ZBOR V AJDOVŠČINI: Plinarna Lendava se bo že čez nekaj mesecev preselila v nove prostore. Tako delavcem tega podjetja ne bo treba več delati na prostem in pod napušči. Še letos pa bodo začeli za novo zgradbo (na sliki) zidati proizvodne prostore v velikosti 509 kvadratnih metrov. Plinarna je namreč sklenila pogodbo o sodelovanju z mariborsko Hidromontažo, ki bo v obrat v Lendavo prenesla proizvodnjo velikih pralnih strojev (Foto: M. Govekar) tem, kaj ovira posamezne gospodarske organizacije in gospodarstvo vse komune pri hitrejšem gospodarskem razvoju h1 prepočasnem uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov, Podjetja so imela težave predvsem s tem, ker se je zaposlovalo ? proizvodnji veliko nekvalificiranih delavcev, ki jih je bilo treba usposabljati tako za delo v proizvodnji kot za sodelovanje pri delavskem upravljanja-Zato so priredili za delavce precej seminarjev, ki so dobro uspeli. Precej težav imajo tudi zaradi slabega izkoriščanja letnih dopustov za oddih in rekreacijo-Na občnem zboru so menili, da bi morale sindikalne organizacije posvetiti več skrbi tefflU’ kako zaposleni koristijo svoje dopuste. Značilno je, da več kot pol zaposlenih izkoristi letni dopust za delo na polju in to prav tedaj, ko so predvidena najtežja poljska dela. Tako izkoriščanja dopustov prav gotovo ne korist1 večji storilnosti zaposlenih. Pričakujejo pa, da se bodo stvar1 vsaj delno uredile sedaj, bodo imeli v Piranu svoj počitniški dom. Viktor Dragoš Poiskati notranje rezerve Na sindikalnega sveta med drugim ugotovili, ske organizacije gledajo nove gospodarske ukrepe vse preveč le skozi knjigovodske izračune. Vodstva KAJ MENIJO ČLANI DELAVSKIH SVETOV RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK O DELU SAMOUPRAVNIH ORGANOV PREMALO ZADOVOLJNIH Ob seminarjih za člane osred- I. skup. II. skup. III. skup. IV. skup. njega in obratnih delavskih sve- od članov DS: 23 °/o 23 °/o 22 °/o 13 % tov rudnika Trbovlje-Hrastnik za od komisij: 16% 14% 22% 17% območje občine Trbovlje, je tam- od kolektiva: 10 % 31 % 13 % 13 % kajšnja Delavska univerza anke- od uprave: 42% 32% 42% 57% tirala člane teh delavskih svetov o delu njihovih samoupravnih or- Tako so odgovarjali člani de- kot 50 % meni, da so pravočasni ganov. Anketa je bila anonimna lavskih svetov, pretežno taki, ki seznanjeni s problemi, o katerih in so jo izpolnjevali po štirih so na novo izvoljeni v samo- bodo razpravljali na sejah, daj® skupinah. upravne organe rudnika. Tako je na vprašanje: »Ali ste zadovoljni s pripravami za seje . - delavskega sveta7« ____ odgovorilo bo morala sindikalna organizacija časno gradivo za seje, da bo grd i°eginesveta br Ajdovščln^lo v prvi skupini z »da« 56 »/o, z »ne« usmeriti svoje delo. Predvsem bo- divo dobro dokumentirano, polj igim ugotovili, da gospodar- 32% in z »delno« 12% članov; v do morali y podjetju vec raz- tega pa se bodo morali lotiti t drugi skupini je bilo »zadovolj- mišljati o pripravah na zasedanja, novih oblik priprav na seje, ta nih« 68 %, »nezadovoljnih« 9 in 0 posvetovanjih s člani delavskih da bodo člani delavskih svetov so ugotovila položaj podjetja v no- »delno zadovoljnih« 23 %; v svetov, kjer se se bodo dogovorili dobili predlog dnevnega reda, £ vih pogojih gospodarjenja in pri tretji skupini 68%: 24%: 8%; v 0 programu oziroma dnevnem re- ga bodo izpopolnili s svojimi Pri četrti pa 52 % : 31 % : 17 »/o. ’ du zasedanj itd. Le tako bo an- pombami in se pred tem pogovar- Na vprašanje »Ali ste pravo- keta lahko dosegla tudi svoj cilj. ti odgovori nedvomno dovolj nalog za bodoče delo. Treba po P°' Odgovori pa jasno kažejo, kam skrbeti, da bodo dobili pravo- lo, čeprav je nekaj podjetij, ki niso v rožnatem položaju in bi zato mo- jali tudi v svojih enotah. Sam P0" rala iskati nekakšen izhod — morda časno seznanjeni s problemi o pogledamo samo to, da je le stopek bo tu nekoliko daljši, ven' prizadetlmi1 nodietif ^“oSeinf^sm katerih boste razpravljali?« - je 50 % članov delavskih svetov za- dar pa bo le tako moč zagotovit op ?n ”plo.Co gradbeno podjcrie odgovorilo z »da« v prvi skupini bovoijmh s pripravami na seje demokratičnost in temeljito sode- Medtem ko so v splošnem gradbe- 41 o/0 v drugi 77% v tretji 24% delavskih svetov in nekaj manj lovanje vseh članov. nem podjetju vsaj formalno že ■ ’ . ti 0/n medtem ko ie osnovali ekonomske enote, v LIP še in v ceim /0> mečnem ko je proučujejo možnosti. O preusmeritvi odgovorilo Z »ne« V prvi skupini proizvodnje nekaterih izdelkov, iz- 33 o/0 v drugi 5 %, V tretji 28 % ?„op^au*.sile^ in v četrti 35%. Ostali pa so od- in podobnem še vedno razpravljajo le načelno, brez konkretnih pred- govorili Z »demo«, logov. Na občnem zboru so poudarili, da je prav decentralizacija samo- S prvo fazo rekonstrukcije bodo v cementarni Anhovo dokončali do 29. novembra. Na sliki: montaža sodobne 194 metre dolge peči, v ozadju pa gradijo 57 m visok dimnik. Kljub rekonstrukciji je kolektiv plan za prvo četrtletje uspešno izpolnil (Foto: J. Perat) Naslednje vprašanje je bilo: ■Od kod prihaja največ predlo-upravljanja ter razvijanje ekonom- gov za program sej delavskih skih enot najuspešnejša pot k ure- qvptnv?<< nd^nvarinli sn takole-janju notranjih problemov v kolek- sverov ■ Odgovarjali SO taKOie. tivih. S tem, da bo vsak proizvajalec sodeloval v razpravah in soodločal, bo tudi z večjim interesom delal na delovnem mestu. Zadržali so se tudi ob manjših, predvsem obrtnih podjetjih, kjer so življenjski in delovni potroji zaposlenih slabi in kjer se tudi ni uveljavilo delo sindikata. Novi izvršni odbor bo zato moral spremljati delo tudi teh organizacij In jim pomagati. L. K. P0 KATEREM llfflft? DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK V MARIBORSKIH OBČINAH Odločijo naj volivci Dopolnilni proračunski prispevek od osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev postaja vsako leto izdatnejši vir sredstev občinskih proračunov. V mestnih občinah v Mariboru računajo, da jim bo letos prinesel več kot 300 milijonov dinarjev. Ker se dopolnilni proračunski prispevek plačuje od čistih osebnih dohodkov, bi bilo potrebno, da bi imeli volivci večji vpliv na trošenje teh sredstev. Nekatere občine uporabljajo ta sredstva namensko in na osnovi sklepov zborov volivcev, drugod pa jih kar združijo s proračunom. V občini Maribor-Center na primer zbirajo dopolnilni proračunski prispevek v skladu za družbeni standard, katerega bodo uporabili 96 */» za gradnjo obrata družbene prehrane, za šole pa samo štiri odstotke. V Ptuju je ta prispevek v celoti dohodek občinskega sklada za šolstvo, v Slov. Bistrici se polovico steka v sklad za komunalno dejavnost, druga pa v sklad za šolstvo. V občini Maribor-Tabor je v družbenem planu predvideno, da se stekajo ta sredstva v komunalni sklad, ki se bo uporabil za odplačevanje anuitet, gradnjo cest, ambulante v Limbušu, mosta preko Drave, kino dvorane in restavracije, 5 ’/• pa gre v sklad za štipendije. Okrajna komisija sindikata državnih uslužbencev v Mariboru, je predlagala mestnim občinam, naj bi s 1. januarjem 1961 ukinili dopolnilni proračunski prispevek, vendar ta predlog ni bil sprejet. Na letni konferenci občinskega sindikalnega sveta v Dravogradu so predlagali, da bi morali volivci odločati. za kakšne objekte družbenega standarda se naj uporablja dopolnilni proračunski prispevek, kakor tudi o vrstnem redu teh investicij. K. A. Na ljubljanski železniški postaji so montirali avtomat, kjer obiskovalci lahko dobijo vsak čas sendviče, klobase in druga živila. Prav gotovo smo lahko takega avtomata samo veseli, posebno še v poznih večernih urah. Škoda le, da so predalčki v avtomatu običajno prazni Odpoved vodji knjigovodstva M. G., Ljubljana: Na podlagi sklepa upravnega odbora je direktor izdal odločbo, s katero gospodarska organizacija odpoveduje delovno razmerje vodji knjigovodstva. Ali je taka odpoved zakonita ali ne? Odgovor: Za odpoved delovnega razmerja vodji knjigovodstva veljajo vsa ustrezna določila zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja z odpovedjo (317. člen — 338. člen). V vašem primeru so bila ta določila ZDR pravilno uporabljena, niso pa bili uporabljeni posebni predpisi, ki se nanašajo na odpoved vodji knjigovodstva. Določilo 59. člena uredbe o knjigovodstvu gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 27/55) v zvezi z 9. členom uredbe o pristojnosti občinskih in. okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57) predpisuje, da je za odpoved delovnega razmerja vodji knjigovodstva potrebno soglasje Sveta za finance občinskega ljudskega odbora, na katerega območju ima gospodarska organizacija svoj sedež. V vašem primeru pa gospodarska organizacija ni dobila so- glasja k odpovedi pristojneo, organa in je zato taka odpev'6 nezakonita. Disciplinska kazen takojšen odpust K. O., Celje: Na discipli115^ obravnavi pred disciplinsko ^ misijo sem bil kaznovan z discl' plinsko kaznijo takojšnjega 0. pusta iz gospodarske organi*# cije. Kasneje sem prejel P151#., no odločbo, zoper katero se t1* sem pritožil. Kdaj mi je pr®11 halo delovno razmerje? Odgovor: Po 273. členu zak6 na o delovnih razmerjih je pre . videna najstrožja kazen odP/L, iz gospodarske organizacije. Z kon ne pozna kazni takojšni6® od' ci' odpusta. Disciplinska kazen pusta iz gospodarske organiz3' ,g je ima za posledico preneha11-' delovnega razmerja in je to seben način prenehanja del0 nega razmerja po odločbi disc plinskega organa. Po dol°c! -314. člena ZDR preneha del°v^ razmerje z dnem, ko postane 0 } ločba disciplinskega organa, ? katero'je bil delavec kaznovan., odpustom iz gospodarske zacije, pravnomočna. V Vaš6 primeru ni prenehalo del°v' razmerje z dnem razglasitve zni, temveč šele z dnem, k° potekel rok za pritožbo 8 dni* ■v:,.': 7 dni - S :«}* v sindikatih © Ljubljana: Prejšnji petek je bila v Ljubljani razširjena seja predsedstva Republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Slovenije. Razpravljali so o nalogah sindikata Pri izvajanju novih gospodarskih predpisov. Ugotovili so, ba v vseh kmetijskih organizacijah razpravljajo o potrebi decentralizacije delavskega upravljanja in o ustanovitvi ekonomskih enot, hkrati pa s številnimi razlogi opravičujejo odlašanje sklepov — na pri-mer, da so posamezni obrati nerentabilni, neekonomske cene kmetijskih proizvodov, pomanjkanje sredstev za investi-oije, nizki skladi in podobno. Vendar vse to ne more biti ovira za ustanovitev ekonomskih enot in uveljavljanje takšnih oblik upravljanja, v katerem bi sodelovalo čimveč Proizvajalcev, kajti le to lahko zagotavlja, da bo v prihodnosti manj izgub, proizvodnja veSja pa tudi boljši odnosi v gospodarskih organizacijah. • Maribor: Z občinskega sindikalnega sveta Maribor-Center poročajo, da je v sindikalni podružnici obrtnih delavcev, zaposlenih pri privatnih obrtnikih, le 24 članov, 'čeprav bi jih — glede na število zavarovanih — moralo biti vsaj za dve ali tri podružnice, hodijo, da je potrebno več sodelovanja z organizacijo SZDL na terenu, ker bo samo s skupnim prizadevanjem mogoče Pritegniti v sindikalno organizacijo tudi te delavce. V manjših, predvsem obrtnih podjetjih, prihajajo zad-4 nje čase na dan razni proble-nii in nepravilnosti, tako na Primer v obrtnem podjetju “■Uniforma« in v podjetju »Pečar«. Na občinski sindikalni svet Maribor-Tabor prihajajo delavke iz Tovarne volnenih in Vl8ogne izdelkov, ki so dobile °dpoved; občinski sindikalni SVet je že stopil v stik s posredovalnico za delo,' da bi jim le-ta našla novo zaposlitev. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v podjetju Reklama — Tabor se je ponovno pritožila inšpekciji dela zaradi tega, kor je direktor samovoljno od-Pustii neko uslužbenko. Na Seji delavskega sveta, ki ga sestavlja celoten kolektiv, je tel odvzet mandat komisiji za ®Ktepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Na tej seji, kakor tudi na prejšnjih, je bite opaziti, da vlada med gra-učnirn oddelkom in drugimi oddelki tega podjetja nezaupa-”le in spor. Prizadevanje občinskega sindikalnega sveta, ua bi se v tem podjetju stanje redilo, ni uspelo, tako da bo-Postavili to vprašanje na Orievni red seje Sveta za in-uustrijo in obrt. © KRANJ: Skupina članov Plenuma občinskega sindikal-, 0£a sveta je na osnovi za-ijučkov občnega zbora anali-lrala organizacijsko politično Problematiko v sindikalnih or-pbizacijah ter izdelala predaš Programa dela za organiza-iško politično komisijo, ki so 0 ustanovili na prvi seji ple- uurna. Druga skupina članov ple-Uma je obravnavala program egospodarskih investicij v ranjski občini. Ugotovili so, a obstaja letos resna nevar-da plan teh investicijskih v auenj ne bi uresničili. Naj-®čja investicijska dela so za-g, u Pri šoli na Planini, na mo-B,u čez Kokro, na stadionu, ayalnem bazenu in porodniš-Cl- Sredstva niso zagotovlje-ca tedi za spomenik Revolu-j.]ei za komunalna dela (ure-s tev parka) itd. Iz razgovorov » Predstavniki nekaterih go-Podarskih organizacij kaže, a te-te ne bodo mogle prispe- vati svojega deleža za ureditev teh splošno družbenih potreb. Skupina odbornikov je namreč pregledala predračune posameznih gradenj ter ugotovila, da večino teh objektov ne gradijo po prvotni zamisli in po sprejetem programu, zaradi česar so — razen podražitve materiala — občutno porasli tudi drugi stroški gradenj, ponekod celo za 100 % in več. Člani plenuma sodijo, da je tako politiko investiranja težko zagovarjati pred kolektivi, zlasti še zato, ker so o prvotnih programih razpravljali zbori volivcev proizvajalcev in delavski svcfti. Vse poznejše korekture, ki pomenijo podraži- tev, pa so opravili na posameznih svetih ljudskega odbora. Kolektivov niso seznanili s temi spremembami, pa tudi ljudski odbor sam je bil o tem obveščen šele na zadnji seji. Menijo, da bodo morali za to odgovorni ljudje take postopke obrazložiti pred javnostjo. Ker pa imajo začeti objekti velik pomen za standard zaposlenih, jih je treba dokončati in v ta namen zbrati čimveč sredstev, iz investicijskih programov pa črtati vse nepotrebne izdatke, da se gradnje navedenih objektov zaključijo letos in v prihodnjem letu . © LJUBLJANA: Tajništvo Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana je na svoji seji razpravljalo o problemih finansiranja zdravstvenih zavodov s strani Zavoda za socialno zavarovanje. Ugotovili so, da zdravstveni zavodi mnogokrat izsiljujejo od Zavoda za socialno zavarovanje pretirano visoka sredstva za osebne dohodke. So primeri, da nekateri zdravstveni domovi zahtevajo zvišanje osebnih dohodkov od 16 pa celo do 70 % v primerjavi z lanskoletnimi osebnimi dohodki. Pri tem se postavljajo na stališče, da je treba njihove osebne dohodke vskladiti z osebnimi dohodki v gospodarstvu. To svojo zahtevo pa podpirajo z neutemeljenimi primerjavami. Trdijo, na primer, da ustreza položaj upravnika zdravstvenega doma položaju direktorja gospodarske organizacije; le-tem is e sučejo mesečni osebni dohodki od 60 do 90 tisoč dinarjev, torej naj bi imeli tudi upravniki zavodov osnovo v tej višini. Pozabljajo oziroma ne povedo pa, da so upravniki ždravstvenih domov že lani prejemali skupne osebne dohodke v največ primerih nad 100.000 dinarjev mesečno (vključno s honorarnimi urami, ki jih opravljajo tudi v rednem delovnem času, raznimi pavšali itd.). Podobno je tudi z zdravniki. Tajništvo je sklenilo, da je treba sklicati v kratkem posvetovanja po bazenih z organi družbenega upravljanja zdravstvenih domov, sveti za zdravstvo ObLO, predstavniki občinskih odborov SZDL in ObčSS ter skupaj razčistiti vprašanj a. okrog finansiranja zdravstvenih storitev. • Na Kmetijskem posestvu Barje je prišlo pred kratkim do prekinitve dela. Prenehalo je delati okrog 40 delavcev, ki delajo na silaži. Zahtevali so zvišanje osebnih dohodkov. To zahtevo so utemeljevali s tem, da se predvideva podražitev kruha in še nekaterih drugih prehrambenih artiklov. Zanimivo je, da so to bili sezonski delavci, ki za 10-urni delavnik zaslužijo mesečno 35.000 do 40 tisoč dinarjev, medtem ko zaslužijo stalni delavci na posestvu povprečno okrog 20.000 din. Sezonski delavci se namreč zavedajo, da je te dni sezona silaže na višku in da so na posestvu trenutno nujno potrebni, pa so tako hotelj izsiliti višje osebne dohodke. Po sestankih, ki jih je organiziralo vodstvo podjetja, sindikat in partijska organizacija so se vsi, razen štirih, ki so zapustili podjetje, vrnili na delo. M NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN • IZ NAŠIH KOMUN V torek je bila pred Narodno galerijo v Ljubljani slovesnost ob predaji proletarske zastave odreda študentov ljubljanske Strojne fakultete, ki odhaja na partizanski pohod v Belo krajino in na Kozaro. Udeležencem je spregovorit prvi komandant partizanskih odredov Slovenije tovariš Franc Leskošek-Luka. Dejal je, da je ta zamisel študentov letos ob 20-letnici ljudske revolucije še toliko pomembnejša, saj se bodo tako na Bosanski Kozari sešli s tovariši s strojnih fakultet Beograda, Zagreba in Sarajeva, ki so prav tako na poti na Kozaro (Foto: M. Šparovec) • RUDNIK LIGNITA VELENJE: Več kvalificiranih rudarjev • PETRINJE: Gradijo si ceste Voda, ceste in pašniki so najpogostejši predmet razprav V Slovenskem Primorju in na Krasu. V zadnjih petih letih se je položaj sicer izboljšal, vendar številne pobude zaradi pomanjkanja sredstev še vedno niso uresničene. Vaščani si sicer pomagajo s prostovoljnim delom, katerega pobudnik je Socialistična zveza. Tako so na območju koprske občine v enem letu uredili okrog 21 km vaških cest in poti, asanirali vrsto zajetij pitne vode in podobno. Posebno zahtevne naloge so se lotili vaščani vaške skupnosti v Petrin j ah "v herpeljski občini, kjer so v zadnjih dveh mesecih zgradili 80 m nove ceste in obnovili 260 m stare ter ^gradili podvoz za živino pod glavno cesto Herpelje—Koper, kajti prav na tem odseku je bilo že več nesreč. Vaščani Petrin j so tudi sami prispevali gradbeni in ostali material, tako da znaša skupna vrednost opravljenih del več sto tisoč dinarjev. • LIP AJDOVŠČINA: Obratna ambulanta V lesno industrijskem podjetju v Ajdovščini so pred nedavnim izročili svojemu namenu obratno ambulanto. Prostore zanjo so uredili iz stanovanjske hiše. Skupaj so prispevali za gradnjo in nabavo opreme okoli 3 milijone dinarjev, vendar je vrednost del mnogo večja, ker so vse opravili v lastni režiji. To je prva ambulanta v podjetjih ajdovske občine. L. K. • RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU: beni material (2300 ton), komaj znatno obdelan in neobdelan les in podobno. Omeniti velja, da je Jugoslovanska linijska plovba prevzela tudi izvoz večjih količin rezanega lesa za Bližnji Vzhod, kar za koprsko pristanišče veliko pomeni. Tako je bil promet v koprskem pristanišču v prvih štirih mesecih letos kar za 26 odstotkov višji kot v istem obdobju lani. Razen tega pa so tudi letošnja mesečna povprečja veliko bolj izenačena kot kdajkoli doslej, -sky • RADOVLJICA: Samo ena kmetijska zadruga V radovljiški občini so bile konec lanskega leta štiri kmetijske zadruge, ki so razpolagale približno s 5000 ha gozdov. Te zadruge so bile prešibke, da bi organizirale lastno gozdarsko službo in niso imele za to strokovnega kadra. Zaradi tega je posebna komisija za reorganizacijo dosedanje poslovne zveze izdelala predlog o združitvi vseh kmetijskih zadrug v eno zadrugo s sedežem v Radovljici. Ob- Cez dve leti bo moral rudnik lignita v Velenju nakopati 3 milijone ton lignita. Kaže pa, da bodo za potrebe slovenske industrije morali odpreti še nov obrat, ki naj bi do leta 1970 dal nadaljnjih 3 milijone ton lignita. Tako računajo, da bodo do leta 1970 zaposlili še več kot 300 novih visokokvalificiranih in okoli 2500 kvalificiranih in priučenih rudarjev ter 120 rudarskih tehnikov. Zaradi modernizacije proizvodnje pa bodo morali menjati sestavo zaposlenih. Ce na primer dela danes 48 odstotkov pomožnih delavcev, bodo njihovo število v bodočih letih zmanjšali na 10 odstotkov medtem ko bodo število kvalificiranih povečali od sedanjih 30 na 40 odstotkov in priučenih od 18 na 40 odstotkov. Visokokvalificiranih pa bodo potrebovali 6 odstotkov več. kot jih imajo sedaj. Prav zaradi' tega v zadnjem času precej razpravljajo o vzgoji in pripravljajo načrte za štiristopenjsko izobrazbo rudarjev od triletne rudarske šole do večerne šole za odrasle. V. V. wiiiiiiiiniifliiiiiiiiiiiiii[iiii[[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiililiililllllMllllllilillllllllllllliillllllllllllllllllllllllllllM j • POMURJE: [ Prva partijska organizacija v kmetijski zadrugi | H Pred dnevi so v kmetijski zadrugi v Križevcih ustanovili g g osnovno organizacijo Zveze komunistov. To je prva partijska g S organizacija v Pomurju, ki so jo ustanovili pri kmetijski g ’ zadrugi. Na ustanovnem sestanku so sprejeli program dela, g t§ po katerem bodo posebno pozornost posvetili ideološko-po- g ij litični vzgoji svojega članstva oziroma vseh članov delovnega g H kolektiva. Skupaj s sindikalno organizacijo pa si bodo pri- g | zadevali, da bi čimbolj utrdili delo organov samoupravljanja. | Iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiim Pred zahtevnimi nalogami Tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah pri Zidanem mostu obratuje že več kot 200 let in je njihova strojna oprema močno iztrošena. . Zato so organi samoupravljanja sklenili, da bodo prešli v rekonstrukcijo, in sicer pretežno z lastnimi sredstvi. Po načrtu predvidevajo, da bodo povečali sedanje prostore činski ljudski odbor je ta predlog obravnaval in ga sprejel. Tako čaka sedaj novo, gospodarsko močno zadrugo, nemalo odgovornosti: gospodarila bo s 5000 ha površin, kjer posekajo letno okoli 12.000 kubičnih metrov iglavcev in 5100 kubičnih metrov listavcev. Gozdni načrti tudi predvidevajo, da bo treba povečati strokovno nadzorstvo nad izkoriščanjem zasebnih gozdov, ker sečnja ni najbolj gospodarna. Razen gozdarstva bo Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje zgledno skrbi za stanovanja svojih delavcev. Tako so v zadnjih letih obnovili stanovanjske stavbe na Mlaki, zgradili novo naselje v Starem Logu, Cvišlerjih, Rajndolu in Knežji Lipi, razen tega pa še več logarnic v gozdu. Letos bodo oziroma so že začeli graditi v Kočevju 65 stanovanj, od katerih bo 15 še letos vseljivih. Prav tako bodo začeli graditi stanovanjske hiše ob tržnici, novo zadružno naselje pa naj bi zraslo na Trati. Da bi izpodbujali delavce in uslužbence k zadružni gradnji in tako angažirali še njihova sredstva, bo podjetje dalo graditeljem po 500.000 dinarjev posojila. Na sliki: novo naselje v Cvišlerjih pri Kočevju bodo tudi letos povečali za nekaj hišic, tako da jih bo okoli 10. (Foto: D. Domajnko) in dvignili poslopje za eno nadstropje. Dobili bodo tudi nov stroj za izdelavo papirja, ki bo dnevno proizvedel od 10 do 15 ton papirja. Kljub temu, da bodo morali poslej v Tovarni dokumentnega in kartnega papirja v Radečah pri Zidanem mostu varčevati s sredstvi, pa vseeno ne bodo odstopili od dosedanje že ustaljene prakse pomoči domačemu kraju. Tako je delavski svet že sklenil, da bodo dali za gradnjo novega šolskega poslopja v Radečah pet milijonov dinarjev in za deset milijonov dinarjev gradiva, seveda pod pogojem, da se zagotovi za gradnjo tega novega šolskega poslopja še potrebnih 20 milijonov dinarjev. Zraven tega bo Tovarna dokumentnega in kartnega papirja finansirala še rekonstrukcijo ceste Radeče— Papirnica in prispevala sredstva za gradnjo stanovanjskega bloka. M • KOPER: Aprila 20.900 ton prometa V koprskem tovornem pristanišču so aprila pretovorili skupno 20.900 ton blaga, med katerim je bilo več kot pol generalnega tovora, katerega pretovarjanje je najbolj donosno in se zanj potegujejo vsa pristani-Iča. Tu prevladuje predvsem južno sadje, papir in linijski tovor za Severno Ameriko. Sledijo nekovine (4000 ton), grad- nova kmetijska zadruga prevzela tudi gozdno-gradbeni obrat dosedanje poslovne zveze in bo tako svojo dejavnost razširila tudi na kmetijske gradnje in melioracije za druge za- • ČRNI KAL: Konec živinoreje? Na območju Črnega Kala tare ljudi pomanjkanje pašnih površin, čeprav je v okolici več zemljišč, ki so zaraščena z brinjem, borovci in raznim grmičevjem. Toda gozdna uprava OLO Koper ne dovoli, da bi vaščani očistili in otre-bili vsaj del tega sveta, ki ni izpostavljen odnašanju zemlje zaradi bur-je. Ce s svojimi prošnjami ne bodo uspeli, pravijo, da bodo morali opustiti živinorejo, ki je važna kmetijska panoga tega območja. -sky druge. Pričakujejo, da bo zadruga dobila v upravljanje tudi občinske gozdove, ker bi tako lahko zagotovili ne le enotno gozdarsko službo, temveč prihranili tudi precej režijskih in drugih stroškov v gozdarstvu. N. B. Kako bomo letovali? V delovnih kolektivih se že nekaj časa pripravljajo na letošnja letovanja. Trudijo se, da bi se člani kolektivov in njihovi svojci na letovanju kar najbolje počutili. V Zasavju pa v zadnjem času na primer vse bolj razmišljajo o tem, DA BI ZA ČLANE KOLEKTIVOV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ORGANIZIRALI ENO ALI DVODNEVNE REKREACIJSKE IZLETE. Tako bi dosegli, da bi čimveč delavcev in uslužbencev skupaj s svojci, preživelo vsaj nekaj dni letnega dopusta izven domačega kraja. In zdaj še nekaj načrtov letovanj delovnih kolektivov: RUDNIK RJAVEGA PREMOGA . TRBOVLJE-HRASTNIK Lani je letovalo iz tega kolektiva več kot 2000 članov V obeh počitniških domovih na Rabu in Bledu ter v nekaterih zasavskih planinskih postojankah. Predvidevajo, da bo letos letovalo še več članov njihovega kolektiva in da bodo delavce pritegnili k rekreaciji, predvsem z eno- in dvodnevnimi izleti. PREDILNICA LITIJA Predilnica iz Litije ima v Novem gradu v Istri naselja weekend hišic, kjer imajo 60 le-ležišč. Lani je tam letovala okoli tretjina članov kolektiva. Letos pa bodo razen v Novem gradu letovali tudi v planinski postojanki na Jančah nad Litijo, kjer so rezervirali osem ležišč za svoje člane. STEKLARNA HRASTNIK Več kot 400 članov delovnega kolektiva Steklarne iz Hrastnika bo letos letovalo v počitniškem domu v Crikvenici, v Bohinju pa so kupili hišo, ki jo bodo preuredili v počitniški dom s 16 ležišči. Letos bodo podaljšali letovanje od 10 na 14 dni. Letovanje bodo organizirali skupno s člani kolektiva Tovarne kemičnih izdelkov iz Hrastnika. TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Člani delovnega kolektiva Termoelektrarne iz Trbovelj bodo letovali v preurejenem počitniškem domu v Crikvenici, v domovih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije na Rabu in Portorožu, nekateri pa tudi v zasavskih planinskih postojankah. STROJNA TOVARNA TRBOVLJE Lani je letovalo v počitniškem domp Strojne tovarne Trbovlje v Crikvenici več kot 300 članov tega kolektiva, v drugih počitniških domovih pa je preživelo dopust nad 70 članov kolektiva. Prizadevajo si, da bi letos preživelo dopust izven domačega kraja še več njihovih delavcev. Zato so začeli povečevati zmogljivosti doma v Crikvenici. Tako bodo zgradili stanovanjski paviljon, ki bo imel 12 sob z 38 ležišči, tako da bodo imeli v Cirkvenici skupaj 85 ležišč. Zato računajo, da bo letos letovalo več kot 750 članov delovnega kolektiva Strojne tovarne iz Trbovelj samo v času od L,junija do 15. septembra, ko Lio odprt dom v Crikvenici. (k) SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GORICA Delavci Splošnega gradbenega podjetja Gorica, ki so doslej, lahko letovali le v skromnih prostorih lesene barake v Ankaranu, so letos začeli graditi nov počitniški dom v bližini Umaga. Dom, v katerem bo 46 ležišč, bodo kmalu dokončali. Ker ga Tudi letos na morje ■delajo v lastni režiji, bodo tudi stroški razmeroma nizki. Lani je letovalo le 180 članov kolektiva, letos pa jih bo v novem domu najmanj še enkrat toliko. L. K. Nekateri kolektivi kamniške komune so se že lani odločili, da bodo poskrbeli za oddih svojih delavcev tudi v planinah. Zato so se predstavniki nekaterih kamniških kolektivov odpravili na Veliko planino, da bi pregledali teren (Foto: F. Svetelj) Tako se pripravljajo v Zasavja. Verjetno nam bodo tudi drugi kolektivi sporočili, kako se pripravljajo na letovanje. Dobro pa bi bilo, da bi nam povedali tudi še kaj več o letovanjih, na primer kaj vse so priprivali za rekreacijo v teh svojih počitniških naseljih, koliko bo stala dnevna oskrba oziroma kako tudi finančno omogočajo delavcem preživeti njihov dopust na morju ali pa v planinah. DELAVSKA ENOTNOST — štev. 20 — 20. maja 1961 ŠKOFJA LOKA: Ob novem občinskem sindikalnem svetu Letošnji občni zbor je po- jih postavljata pred sindikalne membno srečanje dveh doseda- delavce gospodarski in politični njih občinskih sindikalnih sve- razvoj, zlasti pa urejevanje in tov — Škofje loke in Železni- gospodarjenje v novi komuni, je kov. Nova, prikladnejša terito- tovariš Osolnikar v dobršni me- rialna razdelitev kranjskega ri izoblikoval sklepe zbora, bo- okraja namreč združuje dve ob- doči delovni program sindikal- čini v eno komunalno telo, ali kot se je izrazil zbor: ustanov- nih podružnic v novi občini. Tehten prispevek k diskusiji Ijena je nova komuna! Nova pa je podal predsednik Okraj-komuna nas seznanja tudi z no- nega sindikalnega sveta, tovariš voizvoljenim občinskim sindi- Verbič, z razmišljanjem o uve-kalnim svetom, v katerem bodo Ijavljanju decentralizacije v sodelovali predstavniki gospo- podjetjih, o nastajajočih eko- U i *-* J w U __ 1 .1 , , — . w ^ darskih in družbenih organizacij Škofje loke, Železnikov, Go- nomskih enotah. Tovariš Verbič je dokaj ostro opredelil vlogo renje vasi, skratka Poljanske in posameznikov, zlasti nekaterih Selške doline. Letošnjemu zbo- strokovnjakov, ki vidijo v to- ru so prisostvovali delegati obeh vami samo stroje in projzvod- občin. njo in ki smatrajo decentrali- Pozomost so vzbudile uvod- zacijo v podjetju kot predvsem ne besede predsednika ObSS donosnejšo obliko gospodarje- Skofja Loka, tovariša Osolni- nja. V ekonomskih enotah pred- karja, ki je v skrbno priprav- videvajo samo dinar in ne člo-Ijeni analizi ovrednotil aktiv- veka. Ta pristranskost pa lahko nost zbora proizvajalcev in ob- prizadene delavca. Naloga sin- enem opozoril na večkratno pa- dikata je, da ob dinarju vse sivnost sindikalnih organizacij bolj učvrščuje družbeni položaj pri reševanju vprašanj celotne proizvajalca kot gospodarja pro-komune. Z naštevanjem kon- izvodnih sredstev, kot kretnih, oprijemljivih nalog, ki Ijavca proizvodnje. uprav-K. D. OBČNI ZBOR REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA OBRTNIH IN KOMUNALNIH DELAVCEV SLOVENIJE KOMEM JE ODGOVORNA ZA RAZVOJ ORRTNO-KOMIINALNE DEJAVNOSTI Z obrtno in komunalno dejavnostjo se srečujemo potrošniki vsak dan. Pogostokrat smo nejevoljni, ker moramo predolgo čakati na storitve ali ker so te slabe. Takrat po navadi /vračamo vso krivdo na delavce, zaposlene v teh dveh gospodarskih panogah. Marsikdaj smo krivični. Razvoj obrti in komunalne dejavnosti namreč ni vselej in povsem odvisen od obrtnih in komunalnih delavcev, temveč tudi od drugih činiteljev, med drugim od razumevanja komune za razvoj teh dveh pomembnih dejavnosti. O svojih lastnih slabostih in o še premajhnem razumevanju komun za razvoj obrti in komunalne dejavnosti so v soboto spregovorili udeleženci občnega zbora Republiškega odbora tega sindikata. Dosedanji položaj družbene obrti in komunalnih služb narekuje, je bilo rečeno na občnem zboru, da bodo morali sindikati v teh dveh panogah, organi delavskega upravljanja in vodstva podjetij, v bodoče posvetiti več skrbi izkoriščanju TOLMIN: ZDREZITEV OBČIN Sele pri zadnji točki dnevnega reda — sprejem kandidatne liste — so postali udeleženci občnega zbora občinskega sindikalnega sveta Tolmin, bolj živahni. Končno so se zedinili, da naj novi plenum šteje 33 članov, in sicer, da naj bi izvolili v plenum najbolj sposobne in delovne člane iz vseh dosedanjih občin, sicer sorazmerno na število članov sindikata, nikakor pa ne po predstavniškem sistemu — iz vsake podružnice po enega »delegata«. Saj ni šlo za delegate, temveč za novo vodstvo organizacije v občini. Morda je prav to razkrilo, zakaj je bilo vse dotlej v dvorani tiho, zakaj se delegati niso priglašali k razpravi (če odštejemo nekaj nebistvenih-« pripomb). V skladu s težnjami, da bi bile občine res teritorialno in gospodarsko zaokrožene celote, so ljudski odbori občin Tolmin, Kobarid in Bovec sklenili, da se bodo imenovane občine združile v novo občino Tolmin. Tako je prišlo tudi do združitve sindikalnih svetov. Kazalo je, da so prišli delegati na občni zbor samo zato, da izvolijo novo vodstvo. Zato je geslo nad delovnim predsedstvom »Ustanavljanje ekonomskih enot — naša glavna naloga« ostalo na občnem zboru brez tistega odmeva, kot ga je pričakoval tudi pripravljalni odbor občnega zbora. Ne moremo mimo ugotovitve predsednika okrajnega sindikalnega sveta Nova Gorica tovariša Gabrijela Lebana, ki je kot gost spregovoril na občnem zboru in povedal, da tako tihega občnega zbora v Tolminu še ni bilo. Pa je bilo vendar dovolj gradiva tako v predsednikovem referatu kot v posebej pripravljenih tezah za razpravo. Prav spričo novih gospodarskih ukrepov, ki dobesedno narekujejo uresničitev prej omenjenega gesla, bi moral tudi ta občni zbor izzveneti kot delovni dogovor. Pokazalo pa se je, da v tolminskih podjetjih delavci niso dovolj seznanjeni z novimi gospodarskimi predpisi, da niti izobraževanje in ne obveščanje delavcev ni tako, kot bi moralo biti, o decentralizaciji upravljanja pa — razen v soškem gozdnem gospodarstvu — težko govorimo. Lahko bi na primer delegati spregovorili, pojasnili ali vprašali, kako je mogoče, da so bili osebni dohodki nekaterih nekvalificiranih delavcev v tol-, minski tovarni čevljev »Jelen« v prvih treh mesecih letošnjega leta 6000 dinarjev, kaj je vzrok nizkim osebnim dohodkom v vrsti drugih podjetij, kaj pa — na primer, zelo visokim osebnim dohodkom v tovarni volnenih izdelkov Bača v Podbrdu, kjer je imel v prvih treh mesecih 1961. leta (povprečno) direktor 120.000 dinarjev mesečno, vodilni kadri 78.500, visokokvalificirani delavci in višji strokovni uslužbenci 51.450 itd.? Najbrž bo. res držalo pojaš» r bilo: Tokrat šb se privič Sestali delegati iz treh občin, tokrat so se le spoznali, prihodnjič pa se bodo tudi pogovorili o proble-. mih. Kaže, da je pred novoizvoljenim plenumom res precej nalog. D. D. Ker so ljudski odbori pristojni za določanje obveznosti obrtnim in komunalnim gospodarskim organizacijam, ki so KAJ UGOTAVLJA IN KAJ PRIPRAVLJA STALNA KONFERENCA ZA VARNOST PRI DELU VARNOST PRI DELE V NOVIH POGOJIH Pred kratkim je zasedala Stalna konferenca za varnost pri delu, ki je bila lani osnovana pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije za Slovenijo. Dnevni red konference je bil: — razprava o problemih in uspehih varnostnih delavcev; — o položaju in problemih oddelkov za higiensko-tehnično varnost pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje, in — o organizaciji Tedna varnosti v letošnjem letu. Udeleženci konference so tokrat razčlenjevali anketo o delu, uspehih in težavah varnostnih inženirjev in tehnikov v gospodarskih organizacijah. Anketo je izvedlo Društvo varnostnih tehnikov in inženirjev. Pokazala pa je: • da se varnostni delavci vsebolj uveljavljajo kot pomembni činitelji v prizadevanju za zmanjšanje števila nesreč pri delu. Njihova veljava narašča z njihovim delovanjem. V gospodarskih organizacijah, kjer ni čutiti potrebnega prizadevanja in uspehov, je tudi njihov položaj, ugled in osebni dohodek manjši. • V nekaterih gospodarskih organizacijah še vedno premalo skrbno izbirajo kadre za to področje dela. Prav tako še nimamo potrebnih šol, ki bi dajale širše teoretično znanje s področja varnosti pri delu. In zaključek tega je bil, da bo delo inženirjev in tehnikov v podjetjih uspešnejše, če bo tudi na pristojne tehnične kadre, ki so razen za nenehno rast proizvodnje odgovorni tudi za varnost pri delu. Težji pa je položaj omenjene službe v manjših gospodarskih organizacijah — v obrtni in uslužnostni dejavnosti, kjer je nesreč skorajda prav toliko kot v večjih gospodarskih organizacijah, oziroma so v zadnjem času še pogostejše. Izrečeno je bilo priporočilo, da. bi kazalo za obrtne in uslužnostne gospodarske organizacije, organizirati strokovno službo za varnost pri delu pri pristojnih zbornicah. To naj bi bil servis, ki bi pomagal strokovno organizirati sodobnejše oblike in metode dela v manjših gospodarskih organizacijah. Seveda pa bi morali tako v manjših kot v večjih gospodarskih organizacijah vse te zadeve obravnavati in urejati tudi družbeni organi gospodarskih organizacij. Pri obravnavanju položaja oddelkov za higiensko in tehnično varnost pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje pa : je bilo ugotovljeno, da so nekateri zavodi te oddelke že ukinili. Ukinili so jih glede na novo zakonodajo o socialnem zavarovanju. Konferenca sodi, da je takšen ukrep preuranjen. Nesmiselno je namreč ukinjati določene službe, dokler še nismo Železarji za preskrbo Jesenic omenjena služba tesneje delovala v okviru kadrovsko-social-nih služb, če bo njeno delo bolj v tesni zvezi z zdravstveno, socialno službo, centrom za strokovno izobraževanje in podobno. Služba za varnost pri delu bi morala sodelovati in vplivati Tudi letos je Železarna Jesenice dala v občinski združevalni sklad 20 milijonov dinarjev. Ta sredstva je nakazala Železarna namensko za dokončno ureditev Kmetijskega posestva v Poljčanah, ki naj bi v bližnji prihodnosti preskrboval jeseniški trg z mlekom, mesom in zelenjavo. Prav zaradi tega pa je bilo med člani kolektiva precej kritike, češ da v to posestvo ni vredno vlagati nobenega denarja. Da bi se prepričali o dejanskem stanju in gospodarjenju, so si člani upravnega odbora Železarne Jesenice ogle- dali omenjeno posestvo in ugotovili prav obratno. Posestvo se namreč lepo razvija in bo z izsušitvijo zemljišča 80 ha, z izgradnjo modernih hlevov, ureditvijo tekališč za živino in podobnim, sposobno gojiti preko 500 glav goveje živine. Že v letu 1963 pa zagotavljajo, da bodo dnevno pošiljali v jeseniške mlekarne 3000 litrov mleka. Ta količina mleka bo zadoščala za več kot 60 % potreb jesniških potrošnikov. Kritike v zvezi z gospodarjenjem na tem posestvu, kaže da so neutemeljene in nikomur, koristne. S. T. ustvarili pogojev oziroma osnovali podobnih strokovnih služb pri pristojnih organih komune. Nesmiselno je tudi odpuščati oziroma preusmerjati strokovnjake z dolgoletno prakso na tem področju na druga delovna področja. Konferenca sodi, da dokler tem kadrom ne ustvarimo potrebnih pogojev za delo higiensko-tehnične varnosti v komuni, naj bi opravljali svoje delo v okviru okrajnih zavodov za socialno zavarovanje. Lanskoletni teden varnosti je bil uspešno zaključen. Konferenca je sklenila, da bo pripravila podobno širšo družbeno akcijo, to je teden varnosti, tudi letos v mesecu oktobru. Letos naj bi obravnavali varnost pri delu na širši družbeni osnovi, in sicer: © ne samo varnost pri delu, temveč tudi varnost na poti v tovarno in domov; 0 varnost v prometu; © zlasti pa naj bi obravnavali nesreče, ki se pripetijo z delom na domu. Statistike namreč opozarjajo, da nesreče pri delu na domu v zadnjem času naraščajo. Predvsem pa je namen letošnjega tedna varnosti, da bi družbeni organi obravnavali in sklepali o tem podfočju dela z vidika novo nastalih pogojev, in sicer: • glede na decentralizacijo sredstev; © glede na Večji materialni vpliv ekonomskih enot na varnost pri delu in © v zvezi s tem o novi vsebini in oblikah dela službe za varnost pri delu in vseh ostalih :služb, ki se strokovno ukvarjajo s problematiko vseh zaposlenih v proizvodnji. DRAGO BRATINA na pavšalnem obračunu, je od njihove politike v mnogočem odvisno, kako se bosta razvijali ti dve panogi. Od določanja obveznosti (višine in pravočasnega določanja) je odvisno, v kakšnem obsegu se bodo na tem področju oblikovala potrebna sredstva za razvoj, kolikšni bodo recimo poslovni stroški za lokale in podobno. Bodoči razvoj obrti in komunale in raven cen obrtnih in komunalnih uslug je torej odvisen tako od dobrega gospodarjenja v podjetjih, kot tudi od razumevanja in politike občin. notranjih rezerv. Te so v zaostali nesodobni organizaciji dela, nesodobni tehniki, pomanjkljivi delitvi dela. Dalje v razvijanju obrti še vse v preveč klasičnem cehovskem smislu, slabem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti in podobno. Z izkoriščanjem teh trezerv, spremembami na teh področjih, bi lahko pospešili razvoj obrti in komunalne dejavnosti in brez dodatnih vlaganj povečali njihovo zmogljivost. Seveda bi bilo napak trditi, da tako obrtne kot komunalne dejavnosti ni potrebno še vnaprej razvijati. Nasprotno, udeleženci občnega zbora so opozarjali, da je treba nameniti še več sredstev, tako za obrt kot tudi za komunalo. Z novimi naložbami naj bi predvsem modernizirali delo na tem področju, kajti to bo vplivalo na povečanje uslug, boljšo kakovost storitev in znižanje cen. Novi gospodarski sistem in delitev dohodka terjajo tudi od obrti, da posluje vsaka gospodarska organizacija po rentabil-nostnem računu. To pomeni, da si morajo kolektivi prizadevati, da bodo razpoložljiva družbena investicijska sredstva kar najbolj smotrno uporabljena. Pri gradnji novih objektov, pomeb-nih za večje področje, bo potrebno združevanje investicijskih sredstev vseh prizadetih upravno področnih enot. To funkcijo bi lahko uspešno opravile tudi komunalne banke ob novem načinu poslovanja in ob smotrnem izkoriščanju sredstev gospodarskih organizacij. Tako kot je bilo v preteklosti zanemarjeno investiranje v komunalne objekte, je bilo posvečeno tudi premalo pozornosti organizaciji in ekonomskim osnovam za boljše gospodarjenje v komunalnih kolektivih. Vse do nedavnega so vse te službe delovale v pretežni večini kot ustanove in zavodi, zaradi česar so se pojavljale določene pomanjkljivosti, zlasti v zanemarjanju in slabem vzdrževanju obstoječih komunalnih naprav in objektov. V zadnjih dveh letih je moč opaziti spr0’1 membe tudi na tem področij Ljubljanske občine so se že ločile, da bodo vsem doseda' njim komunalnim ustanova® priznale status gospodarske^ ot' ganizacije. O tem že razmišlja' jo tudi v nekaterih drugih kra' jih. Različne komunalne služb0 so zaradi tako neurejenega sta' tuša namreč pogostokrat razi®' no obravnavali, pravice in dol-2' nosti zaposlenih so bile različne. V tem je med ostali® moč najti vzroke za vmeševa' nje občin v delitev dohodka z? zelo skromno sklepanje pogo<® o izvrševanju in plačevanju k0’’ munalnih uslug, za reorganiz3' cijo služb brez pristanka za' poslenih, omejevanja zaslužke* na račun skladov in podobno Glede na to je republiški odbof tega sindikata že pred čase® zavzel stališče, da je stat®5 podjetja z organi delavskega upravljanja in samostojno eke' nomsko politiko edina ustre^5 oblika, ki v celoti zagotavlja uspešen razvoj teh služb. Za® naj v letošnjem letu dobe ^ komunalne službe status jetja. Občni zbor je to stališč0 podprl. P. D. MURSKA SOBOTA: Nerazvito samoupravljanje V razpravi na letošnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota so največ razpravljali o gospodarskem razvoju podjetij in komune ter o vlogi sindikalnih podružnic v pogojih novega gospodarskega sistema. Vendar ne bi mogli oporekati očitkom nekaterih delegatov, da so premalo razpravljali o notranjih odnosih v podjetjih, predvsem o razvoju samoupravnih organov, ki so kljub vse večjemu uveljavljanju prav v zadnjem času, razmeroma še vedno slabo razviti. Udeleženci razprave so opozorili na slabe odnose v nekaterih podjetjih. Tako imajo ponekod odločilno besedo posamezniki, drugod pa celo delavski svet ne upošteva mnenj kolektiva ali pa zavrača predloge z utemeljitvijo, da niso v skladu s predpisi Res je, da ti predlogi niso vedno v prid podjetju, čestokrat pa tudi člani samoupravnih organov zavzemajo pri urejevanju nekaterih problemov napačna stališča. Zaradi tega so na občne® zboru sklenili, da bo izobraž0' vanje delavcev še nadalje e?® najvažnejših nalog sindikaln® podružnic. Prav tako pa se boo0 še naprej prizadevale za modernizacijo proizvodnih postopki za boljšo organizacijo dela, n® nazadnje pa tudi za boljše n®” tranja odnose. D. MIROSIC IDRIJA: Več sodelovanja s sindikalnimi podružnicami i Ena glavnih ugotovitev ® skupščini ObSS Idrija’ je' k®3’ da se je vse premalo skrbi P°^ svečalo utrjevanju samoupr3^' nih organov po podjetjih. In č®' prav je poročilo nakazova® vrsto problemov, o katerih se bilo vredno pogovoriti, so Tak delavski svet je na primer v tistem mizarskem podjetju v Murski Soboti, ki ni niti enkrat poročal kolektivu o svojem delu. Vzrokov, da se samoupravni organi v gospodarskih organizacijah občine Murska Sobota niso zadosti uveljavili oziroma da niso povsod pravilno razumeli svoje vloge, je več. Ne smemo prezreti, da so skoraj v vseh podjetjih zavzeti s tehničnim izpopolnjevanjem proizvodnje in da jim primanjkuje strokovnega kadra, ki bi izdelal pravičnejša merila za razdeljevanje osebnih dohodkov. Hkrati pa je tudi pomanjkljiva družbena — ekonomska razgledanost delavcev vzrok, da se ne morejo odločneje boriti za ureditev odnosov v podjetju. udeleženci v diskusiji omejili glavnem le na načelna ugotav' Ijanja brez konkretnih pred®' gov. Z uvedbo ekonomski11 enot so po podjetjih šele na četku, čeprav je delegat rud®' ka utemeljeval zastoj na t(; , področju z objektivnimi vami, ker so prvi poskusi zali, da bi prenagljene odlo® ve povzročile prevelike razb‘? v dohodkih po posamezn obratih. In medtem ko so člani kolektivov na občnih ’^o0‘ rih sindikalnih podružnic P1"®] cej razpravljali o občutnih ra2, likah osebnih dohodkov r®5 posameznimi podjetji in ust„ novami, ko so ugotavljali, c zaradi tega sili večina delo''®, sile v rudnik, kjer so dohoc® večji, manjša podjetja pa 1®, jo z dotokom novih d slave® velike težave, je bila diskusij o teh problemih silno medla 1 brez konkretnih rezultatov. LENDAVA: Zakaj taka mlačnost? Iz poročil občinskega sindikalnega sveta Lendava na letošnjem občnem zboru je bilo razvidno, da so občni zbori sindikalnih podružnic potekli ob zelo dobri udeležbi članstva (85%) in konkretni razpravi o problemih posameznih podjetij. Zato pa so se poročila starih sindikalnih vodstev v glavnem izognila dejanski problematiki njihovih kolektivov. Ta ugotovitev velja za vse kolektive v občini, razen za Industrijo lahke obutve v Turnišču — prej »Planika«. Po takem uvodu, oziroma po skrbno pripravljenih poročilih, bi pričakovali najmanj tako živahno razpravo tudi na občnem zboru ObSS Lendava. Žal se pričakovanje ni izpolnilo. Razpra- nah, pri enaki storilnosti in ® a danji organizaciji dela, ne nič več zaslužili. Samo z iz riščanjem notranjih rezerv lahko pomagamo na bolje." Delegat iz trgovskega P0<^e ja; »Nikar take kritike na n° v gospodarske instrumente. C® [j našem podjetju ne bi notranjih rezerv, s tem n®5-jo predvsem na samo organi23^ dela, bi tudi tenko piskali-zdai oa ooslušamo. kako do® zdaj pa poslušamo, kako smo jo odrezali!« gg Zgolj kot zanimivost P3 — - A&* besede delegatke prosvetnih^ va je bila, razen nekaterih iz- jem, dokaj mlačna. Prepustimo besedo nekaterim izmed njih: Delegat iz podjetja »Mehanika«; Ce ostanemo pri istih ce- lavcev; »Prej smo imeli eIi0 ste sindikalno podružnico, P3 nam jo razbili. Zato zadnje _ to nobena teh podružnic ni 5 ^ raj ničesar storila in tudi n® 3j, dokler ne bomo spet skuP; , — 4... j:__a na*1 . Problemov pa tudi med naI prosvetnimi delavci, seveda manjka.« ,, M. GOVEKA* *; ~ '’*s9r lili; ■'b; °b 15. uri bodo trije he-kkrZJ31 in dva torpedna čolna stila in urad za uradna potova-tr^ali'n 7 “t/“ eumu n ja so izdelali plan »verižne ak- nu ■— to/,^005^ v Evia- cije«, ki bo lahko vsak trenutek, Ct! ^ a]r. f1!} ca-kajo že dva mese- podnevi ali ponoči, začela funk- ^ ni*:' , j 7-------- puuTiem au ponoči, zaceia junK- Tje,lco za m- ,ee®ate na konje- cionirati v roku petih minut. »Dis-Franci ■ lzc>\ kjer se bosta sesta- kretnost in učinkovitost«, to so 0st’°t)O(Ji(ue ln fronta narodne instrukcije, ki so jih zabičali po-pre(j ‘ liciji. Gre namreč za to, da ne hrji , tedni so se že novi- vznemirjajo turiste in tiste, ki so ielele n v teh t0Plicah> ki bi prišli v Evian na zdravljenje, l^iiču hl bile. v dru9ačnem Evian so zaščitili tudi od možnih ^rriorist pozornosti, kot so. Neki akcij komandosov organizacije 11 Fvinn,, n takole označil položaj tajne armade. Zategadelj ki jj tod bo golob miru izle- strateških steklenice mineralne vode. rm v ,.,e^dar se ta želeni mir ne bo rez težav. 750 pripadnikov "lobtl«« 50o _ e garde, 300 žandarjev in Halo 0vin0(!0 °d hotela »Parka«, kjer 'Pgfk Potekali razgovori. Hotel ki;,,* eden izmed luksuznih M Vsv v Evianu. Na razpolago je j iti. salone v prvem nadstrop-j }e ?raT^°. kjer bodo razgovori, i *et S0^tai »Salon miru«. Dvaj-\rti V hotelu so spremenili v \u e’ ki so namenjene tehnič-| iti. jvln administrativnemu oseb-vhodom v »Park« so ; a,}. Paviljon, ki je rezerviran | ce- Od tod bodo imeli j M, »e telefonske zveze s Tu- ■ ^tej. ln Ženevo. Louis Joxe, mi- • .Za alžirske zadeve, ki bo | ancos!co delegacijo, bo sta- ■ ^ hotelu »Jaentiani«, kjer I z Pr ^ektno telefonsko lini- &t rjsk° pa^a^°- kr^hjnobilne garde, štab žan-ve, urad za splošna obve- Potreben je en laos •H NE DVA, ŠE MANJ TRIJE! fešiti °Hkokrat odložena konferenca o Laosu v Ženevi se je ®d minuli torek začela. Konferenca naj bi poskusila jv '“ Mednarodne probleme, ki so nastali z vojno v Laosu. Vgv^^Mrska laoška delegacija je bojkotirala zasedanje in skn da bi sprejela predstavnike nevtralistične (jfv^‘ne princa Suvana Fume in gibanja Patet Laa. Sef t0 kVe Kambodže princ Norodom Sihanuk, ki je predlagal Onferenco, je na začetku z govorom le-to tudi začel. I ki^M^Kerenco 3e najprej pri-: obrambni minister iSski 6non’ tako3 za njim pa ■ h,6 loT. Minister za zunanje za-Sdovd Home. Ko je v Palačo Ta teden je stopila pred jeruzalemske sodnike, ki bodo obsodili Adolfa Eich-manna, priča, ki je pritegnila s posebno pozornostjo vse, ki spremljajo to zgodovinsko sodno obravnavo. Priča je bil Michael Mussmano, sodnik Vrhovnega sodišča države Pennsylvanie (ZDA. To je tisti mož, ki je predsedoval vojaškemu sodišču v Niimbergu, ko je sodil članom pripadnikom nacističnih odredov za iztrebljanje (Einsatzgruppen). Sodnik Mussmano je zasliševal v preiskavi tudi nacistične voditelje in funkcionarje o smrti Adolfa Hitlerja. Nekateri od tistih, ki jih je zasliševal, so omenjali tudi Adolfa Eichmanna. insistiral na tem, da bi ustrelili vse ujete zavezniške pilote, ki so bili Židi. To mu je rekel general Karl Koller, zadnji načelnik Glavnega štaba nemškega vojnega letalstva Luftwaffe. Koller je rekel, da je bil pred koncem vojne Hitler »zelo razburjen« in da je ukazal, naj ustrelijo vse ujete zavezniške pilote. Koller ni hotel izvršiti tega ukaza in je poskušal, da bi ga v tem podprli tudi načelniki drugih rodov vojske. Vendar pa je bil Adolf Eichmann pri tem kamen spotike in je insistiral, da je potrebno ustreliti vsakega zavezniškega pilota židovskega porekla. Sodnik Mussmano je rekel, da mu je po koncu vojne Vojna mornarica ZDA naložila, naj se pogovarja z ujetimi nacističnimi voditelji in naj poskuša zvedeti, ali je Hitler v resnici mrtev. Tedaj se je začelo v teh intervjujih ime Adolfa Eichmanna redno pojavljati. Joahim von Ribbentrop, ki je bil nacistični minister za zunanje zadeve, je Mussmanu rekel: »Zelo mi je žal, ker je dal Hitler tolikšna pooblastila Eich-msinnu glede uničenja Židov.« Ribbentrop je prav tako izjavil, da Hitler ni odgovoren za pogoje v koncentracijskih taboriščih. Za pogoje v taboriščih je bil odgovoren Adolf Eichmann. j Feldmaršal Herman Goring, ki je napravil samomor nekaj dni po razgovoru s sodnikom -Mussma-nom, je izjavil, da so bili za uničenje Židov odgovorni: Hitler, Himmler, zadnji Hitlerjev namestnik Martin Bohrmann, propagandni minister Gobels, načelnik glavne uprave državne varnosti do leta 1942 Heidrich in Adolf Eichmann. Hans Franck, nacistični guver- Zandarji so povsod, kajti Francozi imajo že veliko izkušenj. sovjetski zunanji se je smehljal »Nj Reporterje in novinarje, it ^ ,, eriški delegat in minita zadeve Dean Rusk z avtomobilom nekaj Med imperativi, ki jih je naštel angleški zunanji minister lord Home za rešitev laoške krize, je bil tudi tale: Laos prebivalcem Laosa. Potreben je en Laos, en edini in ne dva, še manj vo! Samo laoško ljudstvo lahko reši ta vprašanja! Po treh sejah konference o Laosu številni komentatorji menijo, da je moč pričakovati njen dober razvoj, kajti vse se je razvilo bolje, kot je bilo pričakovati. V govorih Homa, Gromika, Ruska in Čen Jija so stvari, ki jih je moč sprejeti, posebno tiste, ki govorijo o potrebi zagotovitve neodvisnosti Laosa. Ton teh razgovorov na konferenci je bil pomirjujoč. Pričakujejo, da bodo prihodnji teden že lahko začeli razpravljati o bistvu predlogov. Seveda pa je na tako pravzaprav dobro ozračje vplivala novica o Adolf Eichmann je bil tisti dan nekoliko bolj bled kot običajno. Očitno je napeto in s posebnim zanimanjem opazoval pričo. Priča je visok, suhljat, s pramenom sivih las. Pojavil se je kot priča obtožbe in dolgo pripovedoval o svojih razgovorih s Hermanom Goringom in drugimi nacističnimi voditelji. »Vtis imam in ugotovil sem, da je imel Adolf Eichmann neomejena pooblastila v programu za uničenje Židov.« Sodnik Mussmano je izjavil, da so ujeti nacistični voditelji drug za drugim navajali po ime- ner okupirane Poljske, je izjavil, nu Adolfa Eichmanna med tisti- da je sklenil medtem, ko se je mi, ki so predvsem odgovorni za vojna nadaljevala, »da ne bo več načrt o množičnih pokolih. gazil po krvi«, Vendar, »da se o Precej bolj bled kot običajno tem nikakor nt mogel pogoditi z je Adolf Eichmann redko umak- Eichmannom«. ^ _____________________ skorajšnjem sestanku Hruščev ■ sinjem rok "pozdravil šte- trije. Potrebno je spoštovati usta- Kennedy na Dunaju. !!ll!lll!l!!!lllllllfflll!lllll!llll!llllillll!U!l[|l!!!!!lllllllffllllllllillir.iill!i!!l!B nil pogled z obraza ameriškega sodnika. Od časa do časa se je Eichmannov obraz močno zgubal. In ko je Mussmano izjavil, da je bil Eichmann, ko je ukazoval svojim oddelkom, popolnoma svoboden, mu je senca šinila prek obraza, na papir pred seboj pa je nekaj zabeležil. Sodnik Mussmano je izjavil, da je v razgovorih z ujetimi nacisti zvedel, da je Adolf Eichmann Walter Schellenberg, šef nacistične obveščevalne službe, je izjavil, da je SS sodišče v Berlinu ukazalo, naj aretirajo Eichmanna in izdalo ukaz za aretacijo. Obtožili sb ga zaradi korupcije v administraciji SS. Vendar Ernest Kaltenbrunner, ki je bil pozneje šef nacistične službe varnosti, je Eichmanna zaščitil in izjavil pred SS sodiščem, da sam nima nikakršnih pravnih pooblastil glede CnN fi^en se je konferenca taN - Mjski maršal Cen Ji, s ta’ s® ifRRiki in v sivi unifor- s sovjetsko lili? Prvimi, ki so prišli tV? 3e bil tudi šef lao- K,Na 7ilne delegacije Kinim s N Vri!rvak gibanja Patet Laa SlVi*h -nVlCit pa se je pripeljal Ho • 6rnSkim »Opelom«. »jjN ® Princ Sihanuk začel cilj °i med drugim rekel: V^šrodi-6’ da najdemo pošten M. status za Laos in ne r^Ngij prednosti dveh gj hojT. Zategadelj apeliram, N )f.,v vseh prihodnjih raz-K ‘ skreni!« trlN Mo0ru Princa Sihanuka je * p,-.”,011 Predlagal, naj kon-C in^sedujeta dva predsed-cJV r sicer Gromiko in lord N re(M se menjata po abe- BAR V BAZILIKI SV. PETRA * ^dvekouub te s. označeval Adolfa Eich- °rilca milijonov Židov %' ______________ _____ j^etovni vojni, je znani S v C^tor Casandra za-b'1 ORkem »Daily Mirror- v°tek°v°d- k ana Primerjamo z " Ce“:,!'»» atl Človekoljub.« Angleški časnik »Daily Ex-press« je pred kratkim skušal odgovoriti, koliko bogat je Vatikan. Takole ugotavlja: Vatikan je ena izmed najbolj bogatih dežel. Vladar te dežele-papež upravlja z najbolj široko razprostranjeno trgovino, kar je je na svetu. To poslovno aktivnost vodi Vatikan neobičajno pazljivo in zelo uspešno. Vatikan igra tudi na ameriških borzah. Sredstva iz svojih skladov pa nalaga v številnih centrih 'širom po zahodnem delu sveta. V sami Italiji je Vatikan lastnik velikanskih industrijskih podjetij. To bogastvo je ocenjeno na približno 5 milijard funtov šterlingov. Glavna osnova, na kateri je bilo moč ustvariti tako ogromno vsoto, je bil finančni sporazum med papežem Pijem XI. in Mussolinijem. Na ta način so zaključili razpravo med italijansko vlado in Vatikanom, ki je trajala še od 1870. leta. S tem sporazumom je Vatikan prejel 750 milijonov funtov šterlingov. V naslednjih letih je začetna vsota neprekinjeno sistematično rasla. Na ta način Vatikan zdaj poseduje številne važne in znane banke, med katerimi so: Rimska banka, Banco di Santo Spirito in Credito centrale del Lazio. Vatikan »drži« dominantne interese v največjih italijanskih družbah za plin, elektriko, vodo. telefon, javni promet in v koncernih za nepremičnine, hotele in zavarovalna društva. Prek velikega koncerna »Bastoggi« regulira nepremični, ne, železnico in cementno industrijo. Vatikan ima močna »oporišča« v poslovnem svetu tudi v drugih deželah, med katerimi so predvsem Velika Britanija, Švica in ZDA. Ena izmed največjih telefonskih družb v Italiji TETI je last Vatikana, največja družba za nepremičnine prav tako pripada Cerkvi. Velika vatikanska banka za mednarodne operacije se šarmantno imenuje »Instituto opera di religione«. Le-ta tako dobro posluje, da je znana po tem, da daje najbolj ugodne devizne zamenjave. Ljudje, ki upravljajo s tem ogromnim cesarstvom v papeževem imenu, imajo številne prednosti, ki jim jih zavidajo bankirji v drugih deželah. Ne poznajo davkov in ne boli jih glava zaradi kakršnih koli mahinacij. Nikoli še ni bila objavljena nikakršna bilanca. Nihče ni še nikoli, razen nekaj ljudi, vedel, za koliko se je povečalo vatikansko bogastvo in kje je v določenem trenutku kakšen njegov del. Papež je imel vedno dobre finančne svetovalce. Pred leti je vse to vodil Bernard Hogara, po poklicu arhitekt, z izredno razvitim smislom za poslovne transakcije. Pred nekaj leti je umrl, ljudje, ki so prišli na njegov položaj, pa so na tem področju prav tako »finančno« zelo talentirani. ' »Daily Express« piše v nadaljevanju, da je ena izmed posebnih prednosti poslovnih ljudi, ki služijo papežu, okoliščina, da lahko v miru in neovirano delujejo v velikem delu sveta. Le-ti lahko uporabljajo tudi vatikanske diplomatske privile- gije. Razpolagajo s številno in dobro organizirano armado agentov po vsem svetu: to so kardinali, škofje in zaupljivi katoliški laiki. Njihova mreža za zbiranje informacij je tako močna,, da je nikakor ni moč primerjati s tisto,' ki jo je imela Rotshildova hiša v tistih najbolj svetlih dneh. Vatikan je tudi takrat tako moder in drži vse v tajnosti, ko gre za denar. Rim je izredno mesto za spletke. Le-te podpirajo hinavščina, opravljanje, veliki izdatki za luksuzno življenje nekaterih dostojanstvenikov na visokih cerkvenih položajih. Razumljivo je, da so izdatki Vatikana zelo visoki. Stroški pri, . »režiji« raznih prizorov, privatna vojska, številni dvorci, morejo biti zelo visoki. »Daily Express« je svoje poročilo z obiska v Vatikanu ta-, kole zaključil: V baziliki sv. Petra so nas povabili v bar, v katerem so prodajali odlične pijače od whiskyja do gina in 'to nečesa kar ie v tamkajšnji. barman imenoval »avstralski rum«. II!1!III»!IIII lllllllll....... ....... Eichmanna, »kajti le-ta ima posebno misijo, ki mu jo je ukazal Hitler.« Medtem ko je bilo ta dan v sodni dvorani slišati samo angleški jezik, pa je bilo v nadaljevanju obravnave slišati nemščino. Pred sodniki je nastopila prva priča iz Nemčije, in sicer je bil to protestantski duhovnik Ernest Gruber. Le-ta se je zelo junaško zavzel pod Hitlerjem za Žide in je zategadelj moral skozi številna koncentracijska taborišča, v katerih so ga hudo mučili. Ernest Gruber je zdaj star 75 let. Je zelo živahen in velik humanist. Ko je z nervoznimi besedami opisoval fizična in duševna mučenja Židov, s katerimi je sam prostovoljno povezal svojo usodo, je Gruber jokal. Tudi sodna dvorana je jokala. »Meni so izbili vse zobe. Zelo slabo srce imam, vendar, kar sem preživel, ni moč primerjati s tistim, kar so morali pretrpeti moji prijatelji Židi,« je pripovedoval Gruber. Ko je interveniral za Žide, se je duhovnik Gruber večkrat srečal z Eichmannom. Državni tožilec ga je vprašal: »Ali bi zdaj spoznali obtoženega?« »Večkrat sem se srečal s tem človekom, vendar ga zdaj ne bi mogel spoznati,« je odvrnil duhovnik. Tako kot za druge priče, ki so Eichmanna prej poznale, obtoženec zdaj brez uniforme višjega gestapovskega oficirja in brez svojega biroja za uničenje Židov, ni več tisti Eichmann, ki so ga gledali in videli. Na vprašanje, kakšen vtis je imel o Eichmannu, ko se je pogovarjal z njim, je priča rekla: »Vtifr sem imel, da je pred menoj plošča ledu, marmorna stena, od katere se vse odbija, ker je brez čustev. Za vse Žide, pa tudi za tiste, ki so se ukvarjali z usodo Židov, je bilo Eichmanno-vo ime simbol in to žalostni simbol. Mi smo gledali v njem tip »landsknechta« (nemškega vojaka, najemnika iz starih časov). Mi razlikujemo vojaka od landsknechta. Landsknecht je tisti, ki, ko obleče uniformo, obesi na klin tudi svojo vest in razum. Takšen vtis sem imel o Eichmannu, pa ne samo jaz, tudi številni drugi, ki so z menoj sodelovali« Duhovnik Gruber je v koncentracijskih taboriščih izdelal številne psihološke študije o značaju ljudi v posebnih pogojih in je prišel do zaključka, tako je vsaj pripovedoval, da, ko nekdo dobi oblast in da ta nekdo nosi v sebi zlo, potem to zlo v njem rapidno raste in se satansko razvije. Gruber pravi; da je to primer z Eichmannom. Vendar Eichmann ni edini, ki je bil takšen. »Ko sem bil v koncentracijskem taborišču Gierse v Franciji, so bili stražarji Francozi pod kontrolo nacistov. Mislili smo, da nam bo bolje, vendar so bili Francozi prav tako brezsrčni proti internirancem kot nacisti. Kjer so taborišča ? za mučenje ljudi, tam so tudi mučitelji. Eni ustvarjajo druge. Ko je Eichmannov branilec dr. Servatius prišel na vrsto, da vpra-čuje pričo, ja med njim in duhovnikom prišlo do zelo temperamentnega razgovora o tem, ali je Eichmann v resnici neobčutljiv, kot marmorna stena. Nemca sta žolčno razpravljala pred visokim izraelskim sodiščem in izraelskim občinstvom O' nemškem značaju, o nemškem odnosu do oblasti, o odnosu Cerkev—Hitler in tako dalje. Pred sodnike pa je stopila tudi neka 34-letna Židinja, ki je identificirala Eichmanna kot ofi-i cirja SŠ, ki ji je rekel, da bo i »odšla skozi dimnik«, če bo govo-! rila o strahotah, ki jih je videla I v zloglasnem taborišču -Ravens-i bruck. Charlota Salzberger,-ki je ! preživela strahote treh nacističnih | taborišč, je izjavila, da jo je leta I 1945 Eichmann osebno zaslišal. Ta teden so na sodni obravna-I vi prebrali tudi nekaj dokumen-| tov o položaju v taborišču Belse-| nu v severni Nemčiji, kjer ie bilo i prostora za 3000 oseb, vendar , j ih f je bilo po Eichmannovem ukazu l tu desetkrat - več. Od teh jih je | .13.000 umrlo zaradi bolezni in la-| kote. Ko so taborišče osvobodili, so našli 13.000 nepokopanih trupel. lii. fs SESTANEK : v:-: :'"' šm 'v; Neenakomeren razvoj delavskih univerz je normalen, nujen in celo potreben pojav • Vzroki: različna razvitost krajev in potrebe ljudi s. 'v :■ TREDNIŠTVT pn mili TILKA BLAHA: Praksa kaže, da se v industrijskih središčih delavske univerze hitreje razvijajo, kar je normalno. Zdaj gre za prepričevanje političnih organizacij in upravnih odborov, da je treba še bolj in hitreje razvijati DU v močnejših centrih, tem dati vso pomoč glede kadrov in materialnih sredstev. S tem ne bomo rešili samo položaja v večjih centrih, ampak tudi vrsto problemov v manjših, seveda, če bo sodelovanje med močnejšimi in slabšimi dobro razvito in elastično, brez občinskih pregrad. To je dosti bolj smotrno tako za propagando kot ža sestavljanje programov in delo servisov, bolje so izkoriščeni predavateljski kadri in finančna sredstva. Komaj druga sezona dela delavskih univerz gre h koncu. Njihova dejavnost pa je v tem razmeroma kratkem času doživela že vrsto sprememb, dopolnitev, vrsto uspehov pa tudi pomanjkljivosti in težav. Celoten razvoj gospodarstva in celotne družbe zahteva tudi od delavskih univerz vedno novih metod, oblik, naloge so vedno širše, odgovornejše. Zlasti izstopajo nekateri problemi, kot delna neučinkovitost družbeno-ekonomskega in idejno-političnega izobraževanja, sodelovanje med delavskimi univerzami in drugimi izobraževalnimi in gospodarskimi organizacijami, vprašanje finansiranja in uvajanje novih oblik dela. Zato je bil cilj našega sestanka, na katerega smo povabili predvsem predstavnike razvitejših delavskih univerz, pogovor o praktičnih možnostih za delo, opozoritev na konkretne probleme, da IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM IVO TAVČAR: Glavno vodilo mora biti povsod interes in potrebe. Treba pa je potem najti ustrezajoče oblike in močno razviti sodelovanje med delavskimi univerzami kot tudi z izobraževalnimi centri. Pri vsem tem je namreč tudi važno, da zajamemo izobraževanje v celoti, gre za celovito potrebo po izobraževanju in ne smemo ostro ločevati splošno od strokovnega izobraževanja, ker v podjetju pa tudi izven njega se vse stvari med seboj prepletajo. bi tako tudi manjše in manj razvite univerze lahko našle spodbude za svoj razvoj. Sestanka v uredništvu so se udeležili: IVO TAVČAR, predsednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije, TILKA BLAHA, tajnica Zveze delavskih in ljudskih univerz Slovenije, MILENKO ROŠ, Delavska univerza Ljubljana, JANKO BIDOVEC, Delavska univerza Kranj, ADOLF ANTON, Delavska univerza Slovenji Gradec, DUŠAN ČUK, Delavska univerza Kočevje, JANKO BOBERA, Delavska univerza Celje, FRANC ROGELJ, Delavska univerza Maribor-Center, ZDRAVKO BRDNIK. Izobraževalni center Cinkarne Celje, in DOLFKA BOŠTJANČIČ, sestanek pa je vodila urednica kulturne redakcije SONJA GAŠPERŠIČ. ppillllllllllllllllllllllllllllll^ JANKO BIDOVEC: Delavske g univerze si morajo zagotoviti svojo g materialno bazo. Le ekonomsko in g organizacijsko utrjene delavske uni-H verze bodo lahko tudi vsebinsko g močnejše, določnejše. V kranjski g občini to posebno močno občutimo, H ker je veliko industrije in so po-g trebe po izobraževanju večje. In g prav to nas je doslej oviralo, da ni-H smo mogli delo razširiti, posebno g pri družbeno-ekonomski vzgoji. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI tako Cinitelj večjega dohodka. Ad- ADOLF ANKON: Imamo skupi®9, mlnlstrativnih virov bo vedno manj, študij v političnih šolah, kjer profilih, programih, planiranju ka- DOLFKA BOŠTJANČIČ: Se o pro- Ceprav ,0 tu tudl še sreds,va lz skia- na 8-10 ljudi samo proučuje drov, planu izobraževanja in šele blemu izrednega šolanja srednje stro- a ta bi bUo treba p0rabitl pred„ problem, ki ga je predavatelj 9^( Ir/avrnlVi IrnHrnV TJ» f - I. nPffO^nOnar- _»lili vsem za razvoj in razširjeno dejav- delno obdelal, potem predavani® nato pride izobraževanje oziroma kovnih kadrov za t. i. negospodar _ _ __________ __________________ _______________, r______ . usposabljanje in kot zadnje še pre- skc poklice n. pr. za zdravstvene ka- n)jgt DU (tehnična oprema — koliko obliki razgovora, posvetovanja 1® „ verjanje in kontrola. Postopoma se a'e’ Za,i DU nima dovolj individualnih sred- dobno — vse čimbolj živo in je treba lotevati posameznih stopeflj. ® "^a 8 * j, s0Spriprav. s‘®v. flanelogramov, magnetofonov i. sredno. Videli pa smo, da se Pr , V praksi pa je žal večkrat tako, da “ a je to le ve- " ~ Tak konkreten primer Je v Za- jevoljna in pravijo tudi, da med de- začnemo od zadaj, pri izobraževanju. jjjio bteme> Kdo bo tu posredoval? savju. Sicer so DU po vseh krajih, lavci ni zanimanja za to ali ono pre- xako imajo v nekaterih podjetjih venndar pa se je močneje razvila sa- davanje. Vendar pa se pozneje iz- raziiene jezikovne, knjigovodske in mo ena, trboveljska, kjer so imeli na kaže, da je, če so govorili o konkret- (;rUge tečaje, če pa jih vprašaš, ali JANKO BOBEHA: Tudi oddelki razpolago več kadrov in materialnih nih stvareh, zanimanje še kako ve- imaj0 izdelan tehnološki proces, pro- za 0(irasie pri rednih šolah so zdaj sredstev, kjer so tudi potrebe večje, liko. Ob prvi taki akciji je tudi ra- pa odgovorijo: tu smo pa šele v težavi, ker šole nimajo dovolj sred- DU nima dovolj individualnih sred- dobno — vse čimbolj živo in gradnje, proučevalno delo), vanja, ki so samo enkrat na tede®1 p vse drugo pa naj plača interesent, obnesejo 'in smo n. pr. v šok ^ Seveda to ne bo tako preprosto, ven- starše uvedii predavanja vsak <1®® dar bo potrebno najti načine in mož- uspeh je bil veliko večji. obenem pa lahko uspešno nudi svo- zumljivo pa tudi prav, da pride do zaeeli- Ko trn ta vrstni red urejen, stev. Mislim, da bodo morali priti jo pomoč tudi drugim. Seveda pa so odkritih kritik in širšega razpravlja- bo nujno 9amo po sebi prišlo do pod du, tako zaradi denarja, ker mi uspešnost takega sodelovanja — po- nja delavcev o stvareh, ki so do te- večjega sodelovanja med izobraževal- nimamo dajatev pa tudi zaradi eko- moči kot tudi za delo vsake DU daj bila morda le domena ožjega nimi centri in delavskimi univerzami. nomskega izkoriščanja prostorov in osnova skrbno — premišljeno sestav- kroga. Po taki poti pa se lahko tudi kadrov, saj lahko n, pr. slovenščino ijeni programi. DU močneje afirmira kot politična jyo lAVCAR: Na predavanjih in poslušajo istočasno slušatelji oddel- TILKA BLAHA: Delavske univer- sila. seminarjih, strokovnih ali družbeno kov različnih šol. ze morajo priti do svojega samostojnega programa in ne ostati samo ne- JANKO BIDOVEC: Dokler ne bo-kak servis, kateremu bodo politične mo šli v podjetja, bodo DU nemočne |j||||! in družbene organizacije prenašale in ne bodo mogle proizvajalcem po- s napotke in naloge za posamezna pre- kazati potrebe po decentralizaciji, po — mili davnja in seminarje. Program mora ustanavljanju ekonomskih enot, zakaj sloneti na konkretnih potrebah pa je potrebno združevanje podjetij itd. tudi na temlju aktualnih dogodkov Seveda pa je za tako delo potreben v občini in nasploh. Do tega pa je močan in sposoben kader. Tega pri več poti. nas zaenkrat še nimamo dovolj. JANKO BOBERA: Delavske univerze morajo imeti dober posluh za to, ka), recimo, ljudje hočejo in potrebujejo. Ne gre, da bi samo’ čakali na glasove od drugod, ampak mora tudi DU sama nekaj ugotoviti in potem signalizirati družbeni ali gospodarski organizaciji: Pri vas je tako in tako in mi smo pripravljeni nekaj narediti in pomagati. Glede programa pa se bomo skupaj pogovorili. Lahko vam pošljemo tudi kak osnutek, pa ga boste vi dopolnili ali pa ga napravite sami. Tej vlogi — analizi stanja in potreb — se DU ne bi smele odreči, ker drugače se lahko zgodi, da bo prišel nekdo drug iz Ljubljane ali Zagreba z izdelanim programom in mastnim računom, DU pa bo ostala brez dela. DUŠAN ČUK: Praksa je pokazala, da smo uspeli samo tam, kjer smo navezali tesne stike z izobraževalnim centrom. Za sedaj nam je taka povezava uspela samo v treh, _ a tu se čuti, da je center res na-H menjen upravljavcem. Delavci sami g so prišli do tega, da nimajo preči-H ščenih pojmov o ekonomskih eno-fj tah in podobno in mi smo jim tako g posredovali določena predavanja o = novih instrumentih in drugih pro-g blemih v podjetjih. lllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM ekonomskih in idejno političnih še marsikje vidimo, da je precej manj žensk ||||||[ kot moških. Ne gre za poudarjeno = posebnost izobraževanja žensk, saj g imajo te teoretično iste možnosti kot g moški. Dejstvo pa Je, da Je zaradi = tega veliko manj žensk aktivno ude- g leženih pri samoupravljanju, pa tudi g pri strokah, kjer prevladujejo ženske g (n. pr. tekstilna industrija) Je na vo- g dilnlh mestih zelo malo žensk, kar g vsekakor ni normalno. ZDRAVKO BRDNIK: Samo pri nas bi šlo rado 800 ljudi v večerno osemletko, pa tudi za gradbeno srednjo tehniško šolo je precej interesentov. Sicer pa je po anketi od 1200 ljudi izrazilo željo 680, da bi se radi še izobraževali, seveda bi jih moralo precej najprej končati osemletko. Vprašanje je, kdo naj to izvede. JANKO BIDOVEC: Povezali smo se s komisijami za izobraževanje in kulturo pri krajevnih odborih SZDL — seveda s tistimi, ki želijo z nami sodelovati, ker posiljevanje nima smisla — in te naj bi sestavile programe in jih posredovale nam. Vsega res ne bomo mogli uresničiti, to je stvar dogovarjanja, vendar pa bi imeli vsaj nek konkreten program. ADOLF ANKON: Predno smo začeli, smo napravili analizo o splošni in strokovni izobrazbi po podjetjih in ustanovah, da bi zvedeli kam usmeriti delo. FRANC ROGELJ: Razvoj samoupravnih organov in nov sistem delitve dohodka sta sprožila vedno večje potrebe po družbeno-ekonom-skem izobraževanju in to se vedno bolj prenaša v posamezna podjetja, kjer temeljijo predavanja na trenutni problematiki v podjetju. In vsa taka predavanja in seminarji so imeli uspeh, predvsem v tem, da so ljudje začeli bolj odločno govoriti in postavljati svoje zahteve, čeprav so včasih zaradi tega imeli tudi neprilike, ker nekaterim še vedno ne gre v račun, da bi spustih iz rok tisto, kar so doslej sami urejevali. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii^^^^^^^^^^^^^^ Tudi pri strokovnem izobraževa- j|JIII Tako ugotavljanje potreb in interesov s pomočjo analiz in sodelovanjem z drugimi političnimi in družbenimi organizacijami je istočasno že tudi pogoj, da programi ne bodo neživljenjski ali preširoki. Marsikje je bila in je še navada, da se pri druž- nju imajo delavske univc^« P®" beno-ekonomskem in političnem izo- membno vlogo, zlasti v manjših pod-braževanju začne pri Marksu name- jetjih,-kjer niso razviti izobraževalni sto od konkretnih problemov in si- centri, ne bi pa smele na račun tega tuacije v podjetjih in na terenu. Po- zanemarjati družbeno-ekonomskega in tem seveda predavanja in seminarji političnega, čeprav Je včasih res zanimajo pravega odziva. Smoter druž- htevnejše. Se vedno pa je pogost po-beno-političnega izobraževanja pa je jav, da tudi pri strokovnem izobra-ne samo pojasnjevanje načel, ampak’ zevanju ni osnova poznavanje po-reševanje posameznih vprašanj go- treb. spodarjenja in samoupravljanja. JANKO BOBERA: Izobraževanje TILKA BLAHA: Vodstva podjetij ima več stopenj. Začeti je treba pri llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll MILENKO ROS: Lani decembra | smo začeli z javno tribuno. Resda | je potrebno za to obliko veliko pri' | prav in sredstev, vendar pa je V°' I membna zato, ker pritegne tista ljudi, ki sicer drugače nikamor na gredo. Letos je bil to bolj poskus, za prihodnje leto pa bomo sestavih program za celo leto, ki ga borna seveda tudi še spreminjali. Izbruh pa smo si več smeri: predavanja f aktualnih temah (n. pr. sodobna Ki' | tajska, Eichmannov proces), potem | ciklus predavanj (3—4) za širši | krog poslušalcev in pa ciklus Pref | davanj oziroma pogovorov za manj' | ši krog ljudi. J llllllllllllllll!llllllll!llllllllllllllllll!lll!IIIW nosti. Odkrivati je treba potrebo po JANKO BOBERA: Zdi se nJ izobraževanju, videti kaj je družbeni trebno omeniti še, da so pri ; interes, kaj družbeno koristno. Potem skem strokovnem izobraževani® so kot interesenti tu podjetja, organi- p0trebni „eke vrste izpiti. °žlr.% zacije, - ki bodo prav tako same raz- preizkušnje znanja. Ljudje so polagale s sredstvi za vse potrebe, - malomarni, ne hodijo redno na % in drugi; stremeti pa moramo, da davanJa) podjetja pa so le dala *®,, močno okrepimo upravne odbore. Tl neka sredstva za katera žeujo, oodbori so tista vez, ki naj združi in jim nekJe povrneJo. Seveda P® „ povezuje vse interesente okoli po- tti izpite zelo poenostavimo in ®° bolj ankete ali neke vrste testi- V JANKO BOBERA: Pri stroKjj 11 tečajih je poudarek po nav* ključno na strokovnem izobr <* nju. Vendar pa to marsikje ž®^ tudi še neko drugo znanje. pt smo uvesti dopolnilne tečaje pri knjigovodskem tečaju za tiko, pa še za ekonomiko, pti s ^ pisnem pa za slovenščino. ®1®se '' so se sprva upirali, češ da znajo in š4le ko smo jih Pr® f preizkusili in ko so videli, kal ^ J manjkljivo je njihovo znanj®« vsi odločili za te tečaje. Eno najbolj perečih vprašanj pri sameznih ustanov. Ti so pravzaprav tan^V,] Izobraževanju so nedvomno material- pomoč družbe, da se lahko indivi- ostalo nenapisanjb vendar P® (<■' »h o c v A rl c 3 T3rtc1r>rHpa n rl m i n 1C + F n J 1 i/- uctnvmvrn moaza&n no {n+av-ocion- -ziV* J Se veliko stvari s ses' kratki odlomki kažejo na dejavnost in raznolikost P1 ^ posameznih delavskih univerz- f rozi- na sredstva. Posledica administrativ- dualna ustanova naveže na interesen- nega sistema je, da še danes tudi de- te. In zdaj je odvisno samo od po- lavske univerze iščejo sredstva v dr- sameznih univerz, od njihove dejav- __ žavnem proračunu. Vendar to ni več nosti, od plačanih storitev, kako bodo smtTuspeU opozorurna* *neKa‘*fe'j(l> mogoče. Tudi v izobraževanju je živele in se razvijale. Pri tem ne gre tudi namen našega sestanka d®s' treba vzpostaviti ekonomske odnose, pozabiti na uveljavljanje novih oblik finansira pa naj interesent — ti so in metod, ki bodo interesente prav „ zelo različni, od občine, pol. orga- gotovo bolj privlačevale, nizacije do podjetja — koliko in kdo, pa Je stvar dogovarjanja. Priredil: Valter San f IVO TAVČAR: Ce še enkrat pou- H darlm, da je treba Izobraževati za H potrebe, potem. Je razumljivo, da bo jj tisti, ki bo nekaj potreboval, to tudi f| plačal, saj je izobraževanje prav g iiiiiii DOLFKA BOŠTJANČIČ: Zakaj manj žensk kot moških? To je problem mentalitete, češ da so dom in gospodinjstvo važnejši kot ostalo, vzroki pa so najbrž še tudi drugod. Ni tu vprašanje, da bi bile ženske manj sposobne od moških — praksa je to povsod ovrgla. Lahko pa nekje s propagando in prepričevanjem le nekaj storimo in iščemo oblike in metode, da bi to odpravili in da bo tako tudi po kvalifikaciji ženska delovna sila postala enakovredna moški. so včasih ob takem poseganju v ak- analizi delovnih mest, pri kadrovski tualne probleme podjetij nekoliko ne- službi, organizaciji proizvodnje, pri jjfi|||||!|||||||!|||||||||||!|||!|!|||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||0 ADOLF ANKON: Klasične oblike so se preživele. Zato smo začeli z nekaterimi novimi oblikami, ki so se kar lepo obnesle. Ena od njih je intervju. Tega vodi en tovariš s tresi mi ^ predavatelji. Predavatelje se M predhodno obvesti o temi in vsak H odgovarja — okrog 5 minut, da se g preveč ne zavleče — na tri vpra-g šanja. Vse skupaj traja do 50 minut, g teme pa so bolj informativnega zna-g čaja, kot n. pr. na kratko pomen s nove delitve dohodkov, potovanje g maršala Tita po Afriki, zakaj nove H cene, komunalna vprašanja, letova-g nje delavcev itd. Drugo so predava-g nja za okroglo mizo. Vodja, nekak g koordinator, zastavlja vprašanja ne-g kemu tovarišu, ta odgovarja, vmes g se vplete drugi, ki se s tem ne stri-g nja, priključi se debati še tretji. illlllllllllllllllllllllllllillllM s nn PODOB h SO »OZIVEIE« kkoak° dinamičen je naš čas, iftii V0}710 angažira človeka, da ku- ^jnečkrat preprosto zmanj-veie casa> da bi mirno presedel glMr,v operni hiši, zbrano sledil da predstavi. A kaj šele kaj. . lahko videl in slišal vse, ?e novega v našem kulturnem vlgnju! Mh t a<^etost ie izzvenela iz nje- ^šiali gledališče. «. rav ima. Premalo razmišlja- Bori^esed’ ko sva po predstavi -- - Sa Godunova v Zagrebu za- it „? .tem< kako bi poleg tistih srgjj poti, klasičnih oblik po-tu^j°Van^a umetnosti, izkoristili n0 _trsto drugih možnosti za nje-DTiP^nnlarizacijo, za to, da bi jo se .. tzaU ljudem, tudi tistim, ki odmika ne samo zaradi na-nie dinamičnega časa in preobre-tara!je-nostl 2 delom, temveč tudi 8t0 . tega, ker se jim še prepro- nikoli resnično ni približala. t, bo televizijski spored pe- “*0 za tiste, ki si žele gledali-, 1aovi,v!* koi,nfVeeer prisluhnili zaključne-fai?rebu “flberide “o izvajal dela Wollganga Zv^assiit’ .M*lka Itelemena, Goffreda Hai. r Da 'u Andrčja Joliveta. V torek knU^bsk« °omo lahko gledali prenos "v« ert RTV, in sicer simfonični >b o lira na katerega sporedu bo Ig “rhun-k Mozartovemu Don Juanu Kb^rkesr,rnnov koncert za violončelo IkAz, . opus 129. Dirigent Efrem ,absko ho simfonični orkester sc In Ke RTV. 0haj^° na vrsti športniki. V k b^ijskilo*55 bodo lahko gledali % ,bia 'jS,1. Prenos nogometne tekme “b 18-1S, v I IJA : ANGLIJA. V torek Uh, Ms •. Petek ob 15.30 in v soboto Wsa0 D’rr a ?oa° lahko sledili XLIV. * IA v organizaciji časo- e,,a dello šport«. Namenoma pravim »ona njim približala-«, kajti tudi v tem je neka doslej ne preveč izkoriščena možnost. Na ta slučajnostni pogovor sem se spomnila, ko smo pred Časom v galerijskem svetu Narodne galerije razpravljali o prošnji dr. Milana Hodaliča, upravnika zdravstvenega doma viške občine, v kateri prosi vodstvo te naše osrednje zakladnice stare slovenske upodabljajoče umetnosti, naj bi njihovemu domu posodili nekaj slik starih mojstrov iz svojih depojev, da bi z njimi za določen čas opremili prostore te moderne nove javne zgradbe. Dokaj nenavadna prošnja, smo ugotavljali in sprva odkimavali. Slike so vendar vrednost. Vendar je bila ideja zanimiva. Našel se je ljubitelj umetnosti — porodila se mu je zanimiva zamisel možnosti, da približa ljudem, preprostejšim in zahtevnejšim, staro umetnost. Tako se je v skepso vrinilo zopet navdušenje, a vanj zopet neprijetne misli: ali bodo ljudje spoštovali umetnine, ali bodo prostori po svoji moderni arhitekturi in ostalih pogojih primeren ambient za oživitev, pa tudi ohranitev teh umetnin? In vrsta drugih. In končno zadnje — ali ni to nedovoljen poseg v hram umetnin, kajti našel bi se lahko še kdo... in še kdo... A končno je naše pomisleke premagalo zdravnikovo ljubiteljstvo, misel na to, da vrsta umetnin starih mojstrov spričo premajhnih razstavnih prostorov »ne živi svoje življenje«, temveč dolgo časa domuje v zaprtih depojih in končno — ali lahko zagledani le v dejavnost znotraj ustanove odločno odklonimo tako pobudo iz javnosti. Naj mi tovariši, s katerimi smo razpravljali o vsem tem, oproste. Pred dnevi sem obiskala ta zdravstveni dom. Stene čakalnic, ambulant in ordinacij niso več prazne. Deset ali tudi nekaj več podob starih mojstrov palete je ustvarilo v teh prostorih neko povsem novo vzdušje. Nenavadno za kraj, v kakršnem so doslej ljudje sredi mrkih sten pestovali le svoje težave in bolečine ali si kratili čas v več ali manj brezpomembnem pomenku s slučajnim sosedom. V trenutkih čakanja ljudje zro zdaj tudi v podobe na stenah, in kdo ve, kakšne misli in občutja v teh trenutkih zaznamujejo njihova razpoloženja. Morda je to prva umetniška slika, ki jo neka gospodinja v življenju gleda, morda predstavlja za drugega starega znanca, ponavljajoče srečanje. Vse to lahko zaenkrat le še ugibamo. Zdravnica v otroški ambulanti opazuje ta njihova srečanja. — Mnogi so presenečeni, ko vidijo tod umetniške slike, gotovo pa so tudi taki, ki jih še spregledajo. Le malokoga moti stara podoba v modernem ambientu, Luise Dornemann: Dela starih slovenskih mojstrov palete so našla na stenah ambulantnih, ordinacijskih sob in čakalnic novega modernega zdravstvenega doma viške občine dokaj nenavaden, a zanimiv ambient mnogi so nad tem zelo navdušeni. Nisem zapisala tega zaradi tega, da bi morda priporočala drugim ljubiteljem, naj zdaj v interesu umetnosti, ki naj postane res last ljudstva, izpraznijo depoje naših galerij. Mislim celo, in to tudi poudarjam, da je to res izjemen primer, lahko bi rekla v nekem pogledu eksperiment. Toda ni izjemen primer, če govorimo o možnostih, da bi približali ljudem umetnost tudi na doslej neobičajni način. Likovna razstava v foajeju gledališča je nekaj, kar lahko dopolnilno izpopolni naš čas, ki smo ga namenili gledanju gledališče predstave. In koliko je še privatnih »depojev« naših slikarjev, kjer bi morda tudi uspeli izposoditi si za določen čas nekaj del, ki bi resnično zaživela na stenah v naših šolah, uradih, skratka javnih prostorih, kjer je vedno mnogo ljudi. — Morali bi le najti pot do slikarjev. In seveda prevzeti odgovornost za te slike. Mislim, čla ni vse, če človek sliko samo proda. Pred kratkim sem iskal nek svoj Avtoportret, ki mi ga je pred leti odkupila neka naša osrednja ustanova. Ni ga bilo nikjer, končno pa so ga privlekli zaprašenega s podstrešja. Ni vse sliko prodati, slika mora živeti, slika je narejena zato, da spregovori ljudem. In zato verjamem, da slikarji take pobude ne bi kar kategorično odbili. Spominjam se odobravanja dijakov, ko je pred leti nek vzgojitelj, ljubitelj likovne umetnosti, razobesil po stopnišču in na stenah hodnikov internata STŠ v Ljubljani vrsto reprodukcij. A preveč,je v okolju, ki nas obdaja, še vedno tudi kičastih podob in likovnih izdelkov: v trgovinah, v stanovanjih in uradih, na plakatih. Trmasto s svojim vztrajnim prisostvovanjem oblikujejo slab okus. Tolikšna trmasta prisotnost resnične umetnosti v okolju, ki nas obdaja, zato ne bi učinkovala gotovo prav nič 'počasneje: vzbudila bi zanimanje za resnično likovno umetnost pri ljudeh, ki še niso stopili v razstavne prostore, a prijetno bi presenečala vse tiste, ki to sicer delajo, a jim v tem našem času včasih res za vse primanjkuje časa... SONJA GAŠPERŠIČ Knjižnica brez knjig Javna knjižnica v Velenju je že skoro leto dni v svojih novih prostorih v poslopju Delavske univerze. Prostori so lepi in prostorni, saj imajo tu polic za okoli 30.000 knjig. Žal pa so te police skoro prazne, kajti knjižnica nima niti 4000 knjig. Toda zanimanje za knjige je veliko, saj so lani izposodili kar 3700 izposojevalcem okoli 9000 knjig. Med njimi je največ mladine, in sicer polovico, ostalo pa so rudarji in gospodinje, najmanj pa je uslužbencev. Čeprav je največje zanimanje za knjige med mladino, imajo v knjižnici ravno mladinskih knjig najmanj. Občinski sindikalni svet in Socialistična zveza sta zato sklenila, da je treba problem knjižnice v- Velenju čimprej urediti. Zato nameravajo organizirati ve- i liko zbirno akcijo v vseh podjet- ' jih. V. V. Revija mladinske dramatike V sredo zvečer se je v gledališču »Tone Čufar« na Jesenicah začela Prva slovenska revija mladinske dramatike, ki jo je priredila Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Revija naj hi poživila dramsko amatersko dejavnost med mladino, hkrati pa pritegnila v to dejavnost čimveč slovenskih dramskih piscev, da bi nam obogatili in popestrili dramsko literaturo z novimi, sodobnimi deli za mladino. Že lani je Svet Zveze pritegnil v Republiško revijo najboljši mladinski ansambel, letos pa so začeto delo nadaljevali ter pritegnili vrsto mladinskih ansamblov iz vse Slovenije. Rezultat: 37 mladinskih ansamblov z najrazličnejšimi, v večini sodobnimi dramskimi deli (komisija je uspela pregledati le 25 predstav). Pri tem so zastopana vsa področja, razen koprskega in murskosoboškega, kjer se mladinska dramska dejavnost še ni razmahnila. Od prijavljenih predstav je komisija izbrala šest. Na sliki: Predstavo »Kekca« v uprizoritvi anhovske dramske skupine so prvi večer gledalci nagradili z velikim navdušenjem Klara Zetkin Postavka, da skozi prizmo osebnosti, pomembne, dinamične, najlaže odkrivamo tudi globlje družbene silnice zgodovinskega razvoja, je prav pri tej knjigi upravičena. Knjiga nemške avtorice je več kot samo biografija ene najpomembnejših revolucionark, ki je ob prelomu našega stoletja z uporno silo in dosledno borbenostjo uresničevala načela proletarske partije, temveč je hkrati tudi pričevanje o borbi evropskega proletariata, ki se je bil skozi desetletja za osnovne pravice, za zmago svojih revolucionarnih zahtev. Knjiga je kot zbirna leča: v njej so zbrani žarki socialne strukture evropske družbe ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, delavsko gibanje, boji, revolucionarni pretresi razreda, ki se bori za oblast; vse to žarčenje pa se preliva skozi osebnost, kakršna je bila Klara Zetkin. Klara Zetkin — žena, borka, organizator, mislec. Vsak teh vzdevkov je le delček v mozaik njenega bogatega, neumornega življenja, delček petih desetletij, ki jih je preživela v krogih revolucionarjev Francije, Avstrije, nekdanje Prusije, Rusije... In sledeč njenemu razgibanemu življenju odkrivamo podobo marčne revolucije, Bismarckove diktature, vojne viharje na Daljnem vzhodu, revolucijo v Rusiji, malone nezadržno razraščanje kapitala in bedo delavskih množic. Vsa ta živopisna zgodovina Evrope je skrita v vrsticah, ki bi jih sicer suhoparen zgodovinar uklenil v nadrobno pa suhoparno nizanje dogodkov od Pariške komune pa tja do vzpona fašizma in nacionalnega socializma hitlerjevske Nemčije. Knjiga je napisana živo, neposredno, z zanesljivim obvladanjem snovi, iz katere nazorno izstopajo biografske komponente revolucionarke hkrati z obrisi časa. To dragoceno in zanimivo knjigo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani. »Mačka na vroči pločevinasti strehi« Zdi se, da je istoimenska drama znamenitega ameriškega dramatika T&tmčšseeja Williamsa v filmski priredbi izgubila nekaj svojih dimenzij. Vendar je vprašanje, če je tudi film sam s tem kaj izgubil — morebiti je celo obratno. Pa pustimo primerjave med gledališkim tekstom in filmom, ki ga te dni gledamo na naših platnih. Slednji je vreden omembe predvsem zaradi velikih umetniških odlik teksta, po katerem je posnet; da je solidno zrežiran in nadpovprečno dobro odigran, sfe nam zdi že skoraj samo po sebi umljivo, čeprav sicer filrrii, ki bi imeli samo ti dve kvaliteti, niso pretirano pogosti gostje pri nas; poglavitno —• vse to gre seveda na Williamsov rovaš — pronicljvo, do kraja pošteno, neizprosno, umetniško prepričljivo upodabljanje sodobnih ljudi v sodobnih ameriških razmerah, tako verno in živo, da se nam zdijo skorajda bolj živi, bolj kompleksni in vsestranski, kakor mi, ki v dvorani sede gledamo to umetnino, obloženi vsak s svojimi drobnimi in velikimi skrbmi, radostmi in mukami. V vseh \Villiamsovih umetninah so pač najdragocenejši njegovi junaki, tako verno izražajoči resničnost sodobnega življenja. To pa je tudi poglavitna odlika tega filma. ■ _$n JVagnerjev »Lohengrin« Letos že zlepa nismo imeli pri pisanju o naši Operi tako lahkega peresa! Zadnja premiera (13. maja) je bila za gotovo višek letošnje sezone. Ne le zaradi zelo kvalitetnih pevskih in igralskih kreacij —- tem smo bili priče tudi pri prejšnjih uprizoritvah — temveč zaradi ravni predstave kot celote. Oblikovali so jo trije umetniki: dirigent Demetrij Zebre, režiser Hinko Leskovšek in scenograf ing. arh. Viktor Molka. Težko bi kateremu izmed njih priznali prednost. V izredno zračni, funkcionalno dobro pretehtani in z velikim okusom oblikovani sceni se je gibalo dejanje, ki ga je režiser stiliziral ravno do prave mere, ga odlično podprl z razsvetljavo ter se tako zavestno ognil nabuhlosti in patosu. Prav to je ena izmed najboljših strani uprizoritve: kdor pozna problematiko Wagnerjevih del, bo zlahka precenil njen pomen. — V isto smer je krenil tudi dirigent Demetrij Zebre, ki je to pot tudi od orkestra dosegel za naše razmere kar presenetljivo izvajalsko raven. Njegovo veliko prizadevanje se je poznalo vsem nastopajočim. Tako je bila predstava ubrana enotno in je kljub izredni dolžini do konca obdržala prepolni avditorij v pravi premierski napetosti. Med protagonisti velja omeniti prav vse: sopranistki Vando GerloviČevo in Vilmo Bukovčevo, tenorista Josipa Gostiča, basista Zdravka Kovača ter baritonista Sama Smerkolja in Edvarda Sršena. — Najbolj šibka točka uprizoritve je bil moški zbor, ki igralsko ni dovolj odgovarjal režiserjevi zamisli pa se tudi pevsko ni vselej dovolj izkazal. Toda kot celota — ponovimo si to! — je predstava Wag-nerjevega Lohengrina nadvse uspešna. Dodajmo k temu še veselje ob ponovnem srečanju z bagreuthskim mojstrom, ki je na naših opernih odrih (res, da iz mnogih objektivnih vzrokov) tako redek gost. -i iimhiiihiiiiiiiiiiiii milil ŽIVLJENJE IN' ZNANOST • ŽIVLJENJE IN" Z N A N O S I OB I. MEDNARODNI KONFERENCI ZA JEDRSKO ELEKTRONIKO V BEOGRADU Vaša jedrska elektronika Na prvi mednarodni konferenci & nuklearni elektroniki je sodelovalo 300 strokovnjakov Jedrska elektronika, ki se ukvarja s problemi in gradnjo elektronskih instrumentov im naprav, potrebnih za izkoriščanje in uporabo jedrske energije, je v naglem razvoju nuklearne znanosti in tehnike v zadnjih letih prtaasla okvire splošne elektronike in postala njena nova, samostojna veja. Tudi rezultati raziskovanj na posameznih področjih uporabe jedrske elektronike so dosegli že takšno stopnjo, da se je vse bolj čutila potreba po mednarodni izmenjavi izkušenj in obvestil. Zato je Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), katere članica je tudi naša država, sklenila, da v seznam svojih letošnjih znanstvenih posvetovanj vključi tudi Mednarodno konferenco o jedrski elektroniki v Beogradu. Ni zgolj slučaj, da je organizacijo tega posvetovanja Mednarodna agencija za atomsko energijo zaupala ravno naši državi. Gre za priznanje naši jedrski elektroniki, naporom in rezultatom, ki so jih dosegli naši strokovnjaki na tem področju do danes. Na te uspehe smo lahko upravičeno ponosni. V dobrih desetih letih razvoja naše jedrske znanosti in tehnike smo razvili domačo jedrsko elektroniko do take stopnje, da danes lahko samostojno rešuje tudi najbolj komplicirane probleme in naloge s tega področja. Elektronika ima v okviru jedrske tehnike svoje specifično mesto. Njena dejavnost je usmerjena predvsem na gradnjo pospeševalnikov in elektrofizikalnih naprav, na razvoj elektronskih merilnih instrumentov za meritve v jedrski fiziki, za radiološko zaščito, za štetje in zaznamovanje radioaktivnega sevanja pri praktični uporabi radioaktivnih izotopov ter za merilne in kontrolne naprave v zvezi z delovanjem jedrskih reaktorjev. Zaradi tako obširnih področij, ki jih obsega jedrska elektronika, so na I. mednarodni konferenci o jedrski elektroniki v Beogradu obravnavali predvsem detektorje radioaktivnega sevanja, elektronske naprave za klasično in hitro impulzno tehniko, instrumente za jedrske meritve in najnovejša razvojna dela s področja dozimetrske tehnike. Niso pa obravnavali elektronike v zvezi s pogonom in delovanjem jedrskih reaktorjev in elektronskih računskih strojev. To bodo namreč teme posebnih mednarodnih konferenc. Skupno so na tej L mednarodni konferenci o jedrski elektroniki, ki se izdeluje tudi že najbolj zahtevne naprave za jedrsko elektroniko. Omenimo le elektronsko instrumentacijo, ki jo potrebujemo za delo z radioaktivnimi izotopi in njihovo praktično uporabo. Tako »Institut za elektrozveze« v Ljubljani, »Belind« iz Beograda, »Zavodi RR< v Nišu in »Vlado Bagatc v Zadru izdelujejo usmernike, ojačevalce in števce vseh vrst. V Ljubljani, Nišu in Zagrebu lahko dobijo interesenti gei-gerske števne cevi, v ljubljanskem »Inštitutu za elektroniko« pa izdelujejo celo fotopomnože-valke. Naši strokovnjaki uporabljajo danes pri izdelavi domačih jedrskih elektronskih merilnih in kontrolnih naprav najsodobnejšo tehniko. S tem v zvezi naj omenimo le pomemben uspeh sodelavca odseka za elektroniko na Nuklearnem inštitutu »J. Stefan« v Ljubljani. Pri gradnji jedrskih elektronskih instrumentov, katere so prikazali tudi na razstavi v Beogradu, so uporabili novo tranzistorsko tehniko in tehniko tiskanih vezij. Uporaba tranzistorske tehnike v gradnji jedrskih elektronskih instrumentov ima pred dosedanjo uporabo elektronk v te namene vrsto prednosti. Oglejmo si le nekatere. Tranzistorje odlikujejo predvsem majhne dimenzije, majhna poraba moči, velika vzdržljivost in obratovalna zanesljivost ter daljša življenjska doba. Zato lahko z njimi uspešno zamenjamo elektronske vezi v vseh vezjih, ki se uporabljajo pri standardnih jedrskih elektronskih instrumentih. Te prednosti tranzistorjev so enako važne tako pri manjših prenosnih instrumentih kot tudi pri večjih elektronskih napravah. Izredno majhne dimenzije tranzistorjev in drugih pohodniških elementov pa omogočajo skupno z miniaturnimi upori, kondenzatorji in drugimi elementi tudi gradnjo kompaktnih in zelo majhnih enot v tehniki tiskanih, namesto dosedanjih žičnih vezij. Tehnologija teh vezij je že tako napredovala, da lahko tiskana vezja uspešno uvajajo tudi v standardne jedrske elektronske instrumente in naprave. halne impulzne analizatorje, pogostnostne merilnike, števne naprave, scintilacijske spektrometre, večkanalne impulzne analizatorje itd. Čeprav gre predvsem za specialne jedrske elektronske instrumente, pa je nekatere izmed njih, kot n. pr. merilnik majhnih tokov, mogoče uporabiti tudi za različne namene v industriji pri merjenju gostot v flotacijskih postopkih in podobno. Linearni ojačevalniki in merilniki majhnih tokov so pomembni sestavni deli varnostnih kanalov in regulacijskih zank pri jedrskih reaktorjih. Prvi delujejo v zvezi s plinskimi števci, drugi pa z uporabo ionizacijskih celic. Enokanalni impulzni analizator je bistveni del scintilacijskega spektrometra, s katerim merimo odvisonst aktivnosti od energijskega nivoja. Pogostostne merilnike uporabljajo kot indi-kacijske instrumente in kot sestavne dele reaktorskih ter industrijskih regulacijskih naprav. Pogostostni merilnik in merilnik majhnih aktivnosti imata tudi zelo majhno porabo električne energije. Dekadne števce uporabljajo kot merilnike aktivnosti, največkrat pa v zvezi z enokanal-nimi impulznimi analizatorji v scintilacijskih spektrometrih. Njihova uporabnost v laboratorijih in za industrijske namene je zelo velika in vsestranska. Lahko jih uporabimo v zvezi z meritvami kratkih čas.Qy, v digitalnih mernih napravah (voltmetrih, ampermetrih itd.), za hitro štetje v zvezi s svetlobno občutljivimi električnimi elementi itd. STANDARDIZACIJA IN ... Podobno kot v sodobni tehniki proizvodnje radijskih in televizijskih sprejemnikov, elek- L. Elektronski računski stroji predstavljajo v jedrski elektroniki najbolj zahtevne naprave. Tudi take stroje že gradijo naši strokovnjaki. Na sliki: analogni računski stroj, ki so ga izdelali v Nuklearnem inštitutu »Jožef Stefan« v Ljubljani je zaiiela 15. maja, zaključena pa bo danes, prebrali čez 180 referatov in strokovnih poročil. Posvetovanja se je udeležilo čez 300 vodilnih elektronskih strokovnjakov in znanstvenikov iz blizu 30 držav ter več mednarodnih organizacij s področja jedrske energije. Njihovim referatom se bodo pridružili tudi referati sodelavcev elektronskih oddelkov naših nuklearnih inštitutov iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Zvezna komisija za nuklearno energijo je povabila k sodelovanju na tej pomembni Mednarodni konferenci tudi naše druge ustanove in podjetja, ki se ukvarjajo z elektroniko, uporabno v jedrske namene. NAŠI USPEHI NA PODROČJU JEDRSKE ELEKTRONIKE Ob tako velikem mednarodnem zborn te aanstveno tehnične dejavnosti si je prav gotovo inimivo ogledati naše uspehe, ki smo jih do-:gli na področju jedrske elektronike. .V času, o uvajamo v našem gospodarstvu novo radio-■otnpno tehniko ter se pripravljamo na zgradi-•v novih jedrskih reaktorjev v naši državi in o stojijo pred nami številni problemi avtomati-acije naše industrije nasploh, ima naša jedrska lektronika še posebno velike in odgovorne na->ge. Zlasti bodoči razvoj naše jedrske energije ostavlja pred naše elektronske strokovnjake rsto zahtevnih nalog. To tako za razvoj in roizvodnjo standardne, kot tudi specifične elek-rouske jedrske instrumcntacije. Pred leti, v začetku razvoja naše jedrske nanos« in tehnike, smo bili glede jedrske elek-ronike popolnoma navezani na uvoz. Jedrske lektronske naprave pa niso le komplicirane, emveč tudi temu primerno na tujih tržiščih elo drage. V letih, odkar razvoj jedrske tehnike pri as napreduje s hitrimi koraki, so elektronski ddelki naših jedrskih inštitutov uspešno osvo-, ili in razvili tudi tehniko jedrske elektronike, ivoje znanje in izkušnje na tem področju so losredovali naši elektronski industriji, ki danes ..VSESTRANSKA UPORABA FUNKCIONALNIH ENOT To je kratek, toda značilen pregled le majhnega dela naše dejavnosti, prizadevanj ter dosedanjih uspehov na področju jedrske elektronike. Kateri uspeh je pri tem večji, je težko reči. Gledano v celoti pa lahko ugotovimo, da — zahvaljujoč se delu naših elektronskih strokovnjakov — ne zaostajamo za splošnimi Razvojnimi težnjami na področju jedrske elektronike v svetu. Dosedanji rezultati, ki smo jih dosegli na tem področju, pa so tudi porok za nadaljnje uspehe. Mednarodna konferenca o jedrski elektroniki v Beogradu v pogledu izmenjave mednarodnih izkušenj ni bila pomembna le za naše strokovnjake, temveč za splošen razvoj jedrske elektronike v svetu in za mirnodobno uporabo jedrske energije nasploh. f. 8. 22 brodarskih društev in sekcij v naši republiki vključuje blizu 5000 članov* imajo na razpolago nekako 250 plovnih objektov. Ti čolni, kanuji, jadrn ,^)i kajaki, so vsi izdelani iz lesa oziroma v kombinaciji lesa in platna. Minuli ‘ pa so na Zbiljskem jezeru pri Medvodah slovesno splavili prva dva v naši vi izdelana čolna iz plastične mase. Tovrstni plovni objekti se odlikujejo po,' vs, trdnosti, v primerjavi z lesenimi so precej lažji, primerni so za serijsko il oblečen v uniformo poštnega bfadnika. Nepremično je stal ob 'estl in ko sva privozila mimo, je bgju pogledal brez zanimanja. Ko-k*®! sem ga zgubil z oči, ko se je *>rea nama že prikazal naslednji, °blečen v podobno uniformo in brav tako negiben kot kip. Skrbno *em si ga ogledal, toda čez kratek J*8 se je že izluščil Iz megle tretji b za njim četrti. Vsi so bili z razl obrnjeni proti cesti, imeli so fszizrazne oči In zbledele unifor-Ker me je začela stvar zanl-sem vstal s sedeža, da bi pre-° Pleč voznika lepše videl cesto, res — že od daleč sem zagledal slednjo zravnano postavo. Po na- slednjih dveh me Je prijela strastna radovednost. Postave so bile precej oddaljene druga od druge, vendar ne toliko, da se ne bi mogle med sabo videti; na pogled so se zdele vse enake In najin koleselj jih ni zanimal nič bolj, kot zanimajo popotniki obcestne drogove. Izbuljil sem oči, toda kar naprej se je za vsakim, ki sva ga pustila za sabo, pojavil novi. 2e sem hotel odpreti usta, da bi vprašal kočijaža, kaj naj to pomeni, ko je ta sam z bičem pokazal na naslednjega in rekel, ne da bi obrnil glavo: — V službi. In spet se je pred nama pokazala negibna postava, brezizrazno zagledana predse. — V kakšni? — sem vprašal. — V takšni kot vsak dan. V službi pač. Hijo; šimel, hijol Voznik ni skrival želje, da bi mi stvar pojasnjeval naprej, toda morda se mu je to zdelo odveč. Kričal je na konje in od časa do časa iz navade počil z bičem. Obcestno robidovje, kapelice in samotne vrbe so se nama približevale, pa spet oddaljevale, med njimi pa sem zdaj pa zdaj zagledal obrise že znane postave. — V kakšni službi so? — sem spet vprašal. — V kakšni neki? V državni. Telegrafska linija. — Kako?! — sem vzkliknil. — Za telegraf so vendar potrebiie žice; drogovi! Voznik me je pogledal in zmignil z rameni. — Vidi se, da ste od daleč, — Je rekel. — Živa duša ne trdi, da niso za telegraf potrebne žice in drogovi. Toda to je telegraf brez žice. V načrtu Je bil pni drugij z žico, toda drogove so pokradli, žice pa ni. — Kako to, da je ni? — To pa res ni nič čudnega. Ni Je. Hijo, sivi, hijo! Presenečen sem umolknil. Vendar pogovora nisem mislil končati. — Ampak kako pa gre brez žice? — Kako neki! Eden drugemu zakriči, kar je treba, ta spet zakriči tretjemu, tretji četrtemu, dokler ni telegram pa mestu. Zdaj ne telegrafijo, toda če bo kaj boste sami slišali. — Pa tak telegraf dela? — Zakaj ne bi delal? Dela. Samo, da so besede večkrat zmešajo. Najhuje je, če se kdo napije. Takrat kar sami iz fantazije dodajajo razne besede in jih pošiljajo naprej. Ampak, kaj sem že hotel reči — ta telegraf Je celo boljši kot oni z žicami in drogovi. Kot vemo, so živi ljudje zmeraj bolj pametni. Vihar jih ne poškoduje, pa les se prihrani, saj so vendar gozdovi pri nas na Poljskem strahovito iztrebljeni. Samo pozimi se zaradi volkov zveza včasih pokvari. Hijo! — Kaj pa ti ljudje, so zadovoljni? — sem vprašal začudeno. — Zakaj pa ne? Delo ni težko, samo da je treba znati tuje Izraze. Naš poštni upravnik se je zdaj zaradi njih peljal celo v Varšavo. Baje jim bodo dali sodobne tuljave, da sl ne bodo pljuč scefrali. Eeeha! — Kaj pa, če Je kdo gluh? — Gluhih in takšnih, ki imajo slab glas, ne vzamejo. Nekoč se je neki jacljavec pririnil sem po zvezah, pa so mu odpovedali, ker je blokiral linijo. Pravijo, da stoji na dvajsetem kilometru nekdo, ki je končal igralsko akademijo — ta kriči najbolj razločno. Spet sem umolknil, vrtoglav od teh dokazov. Ljudje ob cesti me niso več zanimali. Koleselj je poskakoval po kotanjah proti gozdu, ki se je zmeraj bolj bližal. — No, prav — sem vprašal previdno — pa ne bi hotel imeti novega telegrafa, na drogovih in z žicami? — Bog nas varuj! — je voznik skočil pokonci. — Zdaj je v našem kraju lahko dobiti delo, k telegrafu greš. Zraven pa lahko še postrani zaslužiš, saj če je komu posebej do tega, da mu ne bi telegrama obrnili na glavo, vzame voz, se pelje na deseti, petnajsti kilometer in po poti vsakemu stisne nekaj v roko. Veste, telegraf brez žice — to je nekaj drugega kot telegraf z žico. Bolj napredno je. Hijo! Skozi ropot koles je prišlo do naju nekaj kakor slaboten klic, na pol podoben odmevu, na pol nekam oddaljenemu stokanju. Slišalo se je bolj ali manj takole: — Oooeeeuuuaaaoooaaa .,. Voznik se Je obrnil na kozlu in nastavil ušesa. — Telegrafirajo — je rekel. Po-stojva, bova bolje slišala. Eeeha! Ko se je ustavilo enakomerno ropotanje koles, je nad poljem zavladala gluha tišina. Skozi to tišino se je vse bolj razločno bližalo neko vpitje, podobno krikom močvirnih ptic. Živi drog, ki nama je bil najbližji, je skrčil dlan in jo nastavil k ušesu. — Zdaj zdaj bo pri nas — je šepnil voznik. In res. Komaj Je izzvenel zadnji •aaa«, se je že izza grmovja, ki sva ga pravkar pustila za sabo, zateglo oglasilo: — Oooočeeee uuuumrl pooo-greeeb sreeedaaa! — Bog mu daj večni mir — je vzdihnil voznik in pognal konje. Bila sva že v gozdu. Spored RTV Ljubljana za teden od 22. do 29. maja 1961 PONEDELJEK 5,s. 82. maja Dobro jutro! (pisan Maiv^sbeni spored) Nekaj domačih 8-05Šu 0 Reklame 8.40 ftlrnfOnlčna matineja 9.00 LjPPevke se vrstijo 9.50 a®8 Podlistek , rfJ^e in dueti iz znanih 10.15 sPer evjetska zabavna glasba , °Ie Komorni zbor RTV Jl.OO pahljana JžlS jU^tet Niko Štritof '8.55 Štetijski nasveti '9*45 Q,rocnl kaleidoskop , P'esa — dva samo- 1».5o ~uvard Grieg: Variacije ek 8taro norveško roman-"■50 1° rt,,n°rami zabavnih melo- 'Vls ugeslovanske radijske po-al?je pozdravljajo sloven-„ Poslušalce — RTV Za- liSj Nat 1. in 1 posiusaic: '9-15 S, Pozdravljajo hiT,Vestlla' reklame in za- •<0 Nas?a elasba }:'90 vaS1 Potniki na tujem }-'90 LniSVetu opernih melodij 'Us gPjtalnl dnevnik jj'00 |°tariem na pot! •15 tednik Cir5ilcl Pianisti »•00 0Pyok in zdravje i« bavn51"8' reklame in za-$»•80 glasba *».00»ki dnevnik 95.]5 !agfebubeneSa bienala V ^•85 v M?»'te z nami! J* 5 Priii. u današnjih dni **•«» Zartn,611 Počitek! . Poročila in zaklju-k oddaje. TOREK poslušalci čestitajo 23. maja 5.00—8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Izberite melodijo tedna! 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Franz Schubert: Dva odlomka iz scenske glasbe »Rosamunda«. 9.40 Gorenjski vokalni kvintet 10.15 Šopek hrvatske glasbe 10.40 Utrjujte svojo angleščino! 10.55 Orgle in orglice 11.00 Iz oper Rossinija in Do- nizettija 11.30 Deset minut iz naše beležnice 11.40 Tako pojo In Igrajo v Varšavi 12.00 Drobne skladbe Borisa Kovačiča 12.25 Majhni ansambli 12.45 Trlo Rudija Bardorferja 13.30 Od polke do mamba ' 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo • 14.35 Zborovski prizori iz Wag-nerjevih oper 15.40 Listi Iz domače književnosti 16.00 Torkovo popoldne ob zabavni glasbi 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Edward Elgar: Falstaff, simfonična študija 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Godala v ritmu 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Koncert mladinskega zbora RTV Ljubljana 20.30 Radijska igra . 21.43 Kvartet Jožeta Privška 22.15 Večer češke glasbe 23.05 Godala V noči 23.55 Prijeten počitek! SREDA 24. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pis glasbeni spored) 5.10—5.30 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Mladina poje 8.30 Aram Hačaturjan: Su: iz baleta »Gayane* 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Zabavna orkestra Raphi le in Alfred Scholz 10.15 Naši operni solisti v v: gah Iz slavnih oper 11.00 Zabavni potpuri 11.30 Za cicibane 12.00 Ansambel Milana Stant« 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski sj red 13.30 Iz ustvarjanja Joaqui Turine: za klavir, glas violino 14.05 Radijska šola za sredi stopnjo 14.35 Črno In belo 14.40 »Eno drevce ml j® z slo« 15.45 Radijska univerza — 1 talstvo — I. del 16.00 Koncert po željah pos šalcev 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Orkester Mantovani 17.45 Jazz na koncertnem oc 10.00 Kulturna kronika 18.20 Od Gallusa do Hlndei tha 18.45 Tipke In godala 19.00 Obvestila, reklam® m bavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Sergej Prokofjev: Zalji Ijen v tri oranže, oper« 4. dejanjih 22.15 Mladim plesalcem 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni akordi 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila I ČETRTEK 25. maja 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 8.05 Glasba ob delu 6.30—6.40 Reklame 8.35 Pihalni orkester JLA 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Naši mladi virtuozi 10.15 Iz operetnega sveta 10.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domači grudi« 12.00 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad 12.25 Dva operna baleta 13.30 Zvočna mavrica 13.50 Pesmi o tovarišu Titu 14.05 Nekaj popularnih orkestralnih melodij 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Veliki zabavni orkestri in vokalni ansambli 16.20 Pri naših mladih skladateljih 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 45 minut turizma m melodij 18.00 Manon Vam Pripoveduje svojo zgodbo 18.30 Poje Olivera Markovič 18.45 Ljudski parlament 19.30 Radijski dnevnik v 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Dve domači prvi izvedbi 22.15 Po svetu jazza 22.45 Ivo Malec: P^a sonata za klavir 23.05 Zaplešite z fl®™.11 23.55 Prijeten počitek! 24.00 Zadnja poročila PETEK 26. maja 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) 8.05 Manj znana dela Ludwlga van Beethovna 8.30 S popevkami po svetu 9.20 Zbori Vilka Ukmarja 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Nekaj slovenskih skladb 10.35 Melodije za vse 11.00 Iz Bizetove Carmen 11.30 Človek in zdravje 11.40 Romunska in bolgarska zabavnna glasba 12.00 Slovenske narodne poje* Tone Kozlevčar 12.25 Zabaven opoldanski spored, 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja 13.30 Orkester Ray Conniff 13.45 Slovenske narodne 14.35 Solisti reške Opere izvajajo dela Borisa Papan-dopula 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.25 Od plesišča do plesišča 18.00 Spomini maršala Tita na začetek vstaje 18.15 Lepe melodije 18.30 V dvoranah Svobod In prosvetnih društev 20.00 Zabavni orkester RTV Beograd 20.30 Z violino skozi čas 21.10 Glasbeni Intermezzo 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih 22.15 Ljubljanski jazz ansambel In Ansambel Mojmira Sepeta 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Dela, jugoslovanskih ^skladateljev SOBOTA 27. maja 5.00—8.00 Dobro Jutro! (ptsan glasbeni spored) 5.25—5.45 Nekaj domačih 6.30—6.40 Reklame 8.05 Glasba ob delu 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Popevke. In plesni ritmi 10.15 Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in godalni orkester 10.40 Angleščina za mladino 10.55 Harfa in kitara 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Igra pihalni orkester Ljudske milice 13.50 Od arije do arije 14.20 Šport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Igramo za vas 16.40 Moški zbor France Prešeren iz Kranja 17.00 Lokalni dnevnik 17.15 Po kinu se dobimo 17.45 Iz filmov in glasbenih revij 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Bedrich Smetana: Vltava, simfonična pesnitev 18.30 Pozdrav z gora 18.45 Okno v svet 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 19.30 Radijski dnevnik 20.00 Kar si kdo želi.. . 20.20 Melodije raznih dežel 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu 24.00 Zadnja poročila NEDELJA 28. maja 6.00 Jutranji pozdrav 6.30 Veselo na pot! 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva 7.35 Igra Pihalni orkester LM 8.00 Mladinska radijska igra 8.50 Iz albuma skladb za otroke 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden 9.40 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi 10.00 Se pomnite, tovariši. .. 10.30 Lepe melodije 11.00 Iz oper Petra Iljiča Čajkovskega 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -—I. 13.30 Za našo vas 13.45 Zabavni potpuri 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —II. 15.30 Arije, ki jih radi poslušate 16.00 Humoreska tega tedna 16.40 Iz operetnega sveta 16.40 *Peli so jih mati moja-« 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.15 Boris Papandopulo: Va- riacije na popularno temo 18.27 Četrt ure s pevcema Lolo Novakovič in Rafkom Irgoličem 18.42 Polke in valčki za ume pete 20.05 Izberite melodijo tedna! 20.50 Hammond orgle 21.00 Spominu Slavka Osterca 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Antonin Dvofak: Klavirski trio »Durnkv« 23.37 František Kramar: Har- monija op. 71 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje 1 2 3 4 5 6 Ik ? 8 9 10 11 12 tj m 14 iS a 16 17 18 II 19 20 a 21 H 22 23 m 24 25 m 26 m 2? a 28 a m 29 30 ■ 31 32 a 33 3t. m 35 36 a 37 38 59 40 n 41 42 m 43 41» 1 4S Križanka št 18 Vodoravno: 1. razvojna stopnja pri žuželkah, 7. naprave, 13. ljubkovalni naziv za očeta, 14. modro barvilo, 15. arabski knez, 17. orjak, močan človek, 19. žensko ime, 21. starogrška boginja jeze, 22. država v zahodnem delu ZDA, 24. mesto v Perziji z največjo rafinerijo nafte na svetu, 27. strateška prvina, 23. rimski • bog ljubezni,29. iznajditelj motorja na nafto, 31. nepremični del generatorja, 34. tuja črka, 35. lovska ptica, 37. pražival, 39. splošen izraz za naš planet, 41. voditelj severnoafriške države, 43. vrsta kazni, 44. vrsta šahovske obrambe pri otvoritvi, 45. silen zračni vrtinec. Navpično: 1. posest, 2. hoditi, 3. vrsta godala, 4. bajeslovni letalec, 5. oziralni zaimek, 6. negativno nabit delec elektrolita, 7. ptiči, ki žive ob severnih morjih in odlično plavajo, 8. ameri- ška država, 9. izraz pri igri, 10. vrsta derivata organskih kislin, 11. trinog, nasilnik, 12. dežela Srednjega vzhoda, 15. bodica, 18. sovjetski šahovski velemojster, 20. neumnost, 23. zahodna votla mera, 25. pristaš naše narodne manjšine, 28, buča, 28. telovadec, 29. športno orodje, 30. pristaš kontrarevolucionarne stranke med oktobrsko revolucijo, 31. klic na pomoč, 32. naše pristanišče na Jadranu, 33. igralna barva, 38. mongolski poglavar, 38. zbadanje, 40. kazalni zaimek, 32. grška črka. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE Vodoravno: 1. Pregelj, 7. muškete, 13. riba, 14. Laten, 16. strt, 17. omela, 19. hrček, 2i. ion, d, 22. nihati, 24. sablja, a, 27. capa, 28. jela, e, 29. ograja, 31. Peking, s, 34. tam, 35. atest, 37. narek, 39. oval, 41. Iliri, 43. Nora, 44. kantina, 45. alfabet. HUMORESKA GEORGE M1KES: KAKO BOSTE UMRLI? Umiranje je veliko veselje v Združenih državah Amerike. Predvsem je to veliko veselje za podjetnike, ki iz tega vlečejo dobiček, prav tako pa tudi za pokojnika, ki nenadoma postane središče pozornosti, trušča in hrušča. Ameriški časniki so polni pogrebnih oglasov. »Pogrebni obred, ki bo dal vaši duši večno olajšanje.« »Pogrebni obred, v katerem boste resnično uživali.« Ali: »Dostojanstven pogreb«. Ali: »Udoben pogreb«. Ali; »Nepozaben pogreb, samo 150 dolarjev. Enak s tropskim cvetjem 200 dolarjev. Enak z dvema palmama 215 dolarjev.« Ali: »Pogreb z ' indirektno neonsko osvetljavo iz sob Ludvika XIV.« Ali: »Pridite k nam! Mi vas bomo bolje pokopali!« In ljudje gredo. Zelo veselo razpravljajo o svojih pogrebnih sprevodih, izbirajo krsto (najprej se v ta namen vzame mera), izbirajo okraske zanjo, pesmi, ki se bodo pele, palme, ki se bodo postavile, razpravljajo o tem, kako bodo balzamirani. Plačujejo v obrokih in pričakujejo veliki dan. Ne želim opisovati podrobnosti te pogrebne, a cvetoče in- dustrije, čeprav je v veselje podjetnikov nekaj, kar preseneča. To so edini trgovci na svetu, ki lahko vsakega na zemlji smatrajo za svojega bodočega potrošnika. Z veščim očesom in pobožno prikritim samopre-magovanjem opazujejo stare ljudi. Lahko se opazi, da jim sije v očeh upanje, da bodo ti starci morda naročili pogreb s tropskim cvetjem in dvema palmama. Vredno je omeniti, da pomivanje posode ni edina zaposlitev za Človeka, ki je popolnoma propadel. Postanete lahko še vedno profesionalni objokova-lec. Podjetnik vam bo plačal 25 odstotkov. Njegov cenik je naslednji: Stati pri truplu sklonjene glave in zelo žalostnega obraza — 5 dolarjev. Isto z občasnimi solzami — 10 dolarjev. Isto z jokanjem, stokanjem in žalovanjem — 25 dolarjev. Za 75 dolarjev morate za truplom skočiti v grob. Naročila te vrste so se v zadnjem času zmanjšala. (Ljudje, menijo, da je cena razmeroma visoka.) ŠAH % Š AH# S A H Teden dni nazaj smo se seznanili s kopico šahovskih pojmov. Ste si jih dobro utrdili in zapisali v spomin1’ To so reči, s katerimi se šahist kar naprej srečuje, ko igra bodi v čisto zabavo bodi zares. Danes imamo pred seboj enkrat le slabo zasedeno desko. Beli, ki je tudi na potezi, ima v trdnjavski končnici, ki smo jit nekaj že videli, dva kmeta več in ju je tudi že pripeljal do predzadnje vrste. Toda tam je na straži črna trdnjava, ki tema dvema kmetoma ne pusti naprej. Nasprotno pa ima edini preostali kmet prosto pot v novo damo. Kaj naj torej beli stori? Osnovna ideja je jasna: trdnjavo bo žrtvoval za tega nezadržnega begunca, potem pa poskušal za napredovanjem svojega kralja uveljaviti enega svojih kmetov na sedmi vrsti, ker je črna trdnjava negibčna. Najprej pa se bo s trdnjavo umaknil še na prvo vrsto, torej Tf2-fl, kajti gre se mu za tako imenovani tempo. Cmi kralj bo moral jemati trdnjavo šele na dl in ne na d2, se pravi bo njegov »start« poznejši, da z belim vojskovodjo ne bosta poravnana. Zakaj je to važno, bomo spoznali, ko bo čas za to. Tako sledita, najbolj normalno igrano, Še potezi Ke2 (črni) in h4 (beli) nakar se po dlD (črni) po žrtvi trdnjave postavi na to polje črni kralj. Zdaj imamo matematično razmerje treh kmetov proti trdnjavi. Učili so nas, da velja trdnjava štiri kmete (figura tri, trdnjava pa figuro in kmeta). Potemtakem bi bila tu bela stran na slabšem. Toda vrednost materiala velikokrat ni odločilna, ampak odloča pozicija, tempo ali kaj podobnega. Tu vidimo, da je prav tempo, ki smo si ga doslej pridobili, vreden več kot vse drugo. Zakaj beli doseže šesto vrsto, ko je črni šele s kraljem na pota (v tem je vsa stvar!) in še potezo ima, ki z njo napade ubogo trdnjavo. To pa pomeni, da je zdai f-kmetu odprta not na osmo vrsto, v damo in beli zlahka dobi. Zapomnite si še enkrat — tempo! To je izmenična elektronska centrifuga za mešanje juhe. Delo nadzorujeta samo dva strokovnjaka. BREZ BESED Avtomatizacija BREZ BESED OBVESTILA BRALCEM V preteklem tednu nas je presenetilo obvestilo na »Sporočilu lastniku tekočega računa« s katerim nam je obrat »TOVARNE PLETENIN RAŠICA — obrat Moravče« nakazal naročnino, hkrati pa odpovedal 17 od skupno 20 naročenih izvodov našega lista. Sporočilo nas je spodbudilo, da smo se oglasili v moravskem obratu. V razgovoru s kolektivom sicer nismo mogli ugotoviti vzroka odpovedi, vendar pa smo ponovno dobili vseh 17 odpovedanih naročnikov, hkrati pa še 6 novih. Tako ima sedaj obrat RAŠICE v Moravčah ne samo 20, ampak celo 26 naročnikov. Predstavnica sindikalne podružnice pa zagotavlja, da bo v prihodnje pridobila še nekaj novih naročnikov. Ker je primerov naglih skupinskih odpovedi na naš list precej, želimo, da bi kolektivi v prihodnje obvestili našo upravo o problemih, ki jih imajo glede Delavske enotnosti. Primera iz Ambrusa in Moravč sta dokazala, da se dajo stvari kaj lahko in obojestransko ugodno urediti, če se s kolektivom pomenimo neposredno. Obrat našega podjetja »CANKARJEVA ZALOŽBA« bo maja in junija v znani zbirki »NASI AKTUALNI PROBLEMI« izdal tri brošure. V teh brošurah bodo razpravljali o nekaterih najpomembnejših družbeno-ekonomskih dogajanjih pri nas. Dr. France Bučar: NAS BODOČI RAZVOJ Avtor razmišlja, kako bo zvezni in republiški perspektivni načrt razvoja našega gospodarstva vplival v prihodnjih letih na nadaljnjo rast naše družbe in s tem na položaj in mesto državljana. NOVO V ZDRAVSTVENI SLUŽBI Avtorji: Niko Šilih, dr. Saša Cvahte in ostali sodelavci Sveta za zdravstvo LRS obravnavajo, kakšne naloge čakajo komune, zdravstvene ustanove, zdravstvene delavce in državljane v zvezi z novima zakonoma o organizaciji in finansiranju zdravstvene službe. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE V NOVEM SISTEMU DELITVE DOHODKA Avtorji: Ing. Anton Tribušon, Rado Miklič, Boris Saina in drugi. Brošura obravnava aktualno problematiko delitve dohodka tako med delovnimi kolektivi v gospodarskih organizacijah in družbo, kot samo delitev znotraj delovnih kolektivov. Naročila za brošure sprejemajo vse knjigarne v Sloveniji do 15. junija, lahko pa jih naročite tudi neposredno pri CANKARJEVI ZALOŽBI, Ljubljana, Kopitarjeva 2/II. Posamezna brošura bo veljala 150 din, naročnina za vse tri brošure pa je 400 dinarjev. — ... Skozi tale mali televizijski sprejemnik pa opazujem, kaj se dogaja na platnu! 1. Sem eden izmed dve sto sedemindvajset ljudi, ki so zapustili Zemljo in se odpravili izven meja sončnega sistema. Skušal vam bom povedati, kako smo premagali črno tišino brez meja, kako smo se bojevali z nevarnostmi praznine in s prepadi prostora. Govoril bom o dogodkih v ljudeh in izven njih, kako so slabeli naši najdražji spomini spričo črne neskončnosti. 4. Po nekaj dneh potovanja, ko smo že pluli mimo Meseca in se bližali nevarni Jupitrovi krogli, sva stala z Ano na razgledni palubi. Ana je bila lepo dekle, svetlih las. Oba sva bila v odpravo sprejeta kot zdravnika, zato sva se sprijateljila že prvo uro poleta. Ta hip sva z zanosom občudovala vrtinčenje kopastih plinov, nagrmadenih okoli Jupitrove površine. 5. Tedaj pa so se nenadoma prižgale signalne luči. Raketa se je zaustavila. Svoje odprtine je obrnila naravnost proti Jupitrovemu krogu in enkrat, pa še enkrat izpuhnila proti njem?i kratek plamen. Nekaj se je zgodilo. Nisva se upala povezati s krmarnico, da ne bi motila astrogatorjev. Takoj nato so zabrneli avtomati in čez nekaj sekund so se oglasili zvočniki: 2. Vsako noč teh let so se z vseh zemeljskih kontinentov, iz umetnih satelitov, iz observatorijev na Mesecu, iz raket, upirali milijoni pogledov v delček neba, kjer sije slabotna zvezda, ki je bila naš cilj. Potovali smo deset let z veliko in za vse pripravljeno vsemirsko ladjo. Tej ladji, ime ji je bilo Gea, smo zaupali naša življenja in našo bodočnost. 6. Po^or! Poseben poziv. Zdravniki na svoja mesta. -“-'NiPlanila sva k dvigalu. Glavni kirurg Schrey nama je stopil nasproti. — Kaj se je zgodilo? — sem vprašal. — Nesreča, bržčas huda. ždaj ni časa za pojasnjevanje, pojdita dol v visokotlačno celico, takoj bom tam! — Dvigalo je švignilo navzdol in se ustavilo v drugem nadstropju. S strahom sva odprla vrata. 3. Ob enajstih po zemeljskem času se je PrIt_ naš polet. Astfogatorji so še enkrat pregledali aP rate in kontrolne luči. Profesor Goobar, vodja prave, je nato brez odlašanja preklopil ro^lCsj Ladja se je stresla, avtomati so zabrneli, na' obrazi so otrpnili v nemem pričakovanju. Na ckt nu smo videli le še odmikajočo se Zemljo. Ples s je pričel. 7. Na operacijski mizi je ležal mlad in než.n.,j fant z bujnimi, s krvjo zlepljenimi lasmi. ^lSt3l se še prav znašla, ko je vstopil Schrey in obs' tik naju. Fant je ležal nepremično, raiprosU.^ roke so mu visele s plošče; obraz je bil brez kt z odtenkom modrine. — Najbrž ne živi več, —- s a, pomislil in hkrati zaslišal Sehrcyev glas, ki je ^ ganjal k delu: — Ne odlašajmo!