PRAZNIČNI DNEVI IZOLSKE OBČINE str, 5
milit:
CENA 200 SIT / POŠTNINAPLAČANAPRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA
IZOLA NA I **
ti
(Mef) Izolani se radi pohvalimo in imamo se s čim pohvaliti. V marsičem smo dobri in celo najboljši in tudi otroci nam gredo kar dobro od rok, saj smo v zadnjem času nekoliko spremenili demografsko sliko naše občine, saj smo zabeležili več rojenih kot umrlih Izolanov, kar se nam ni dogajalo že nekaj let.
Ta podatek seveda razveseljuje še posebej srečne starše pa tudi vzgojiteljice v vrtcih, osnovnošolske ravnatelje in učitelje pa tudi državo, saj se veseli vsakega novega davkoplačevalca. Zal to še najmanj veseli tiste, ki imajo na skrbi zaposlovanje naših občanov, saj je delovnih mest realno vse manj. Izolska občina je po stopnji nezaposlenosti še vedno vodilna v regiji in če ne bi bilo občine in njenih podjetij ter ustanov bi bila situacija zagotovo še slabša. In prav nič ne kaže na to, da bo v kratkem drugače, saj ni nič slišati o tem, da bi v Izolo prihajalo kakšno podjetje z zaposlitvenimi ambicijami, saj so za podjetnike naše parcele enostavno predrage, turistični apartmaji pa seveda ne prinašajo prav veliko zaposlitev. In vendar gredo ambicije investitorjev prav v to smer.
f< Banka Koper
15. iulli 2004
Vsak človek, vsaka lokalna skupnost in vsaka država išče svoje primerjalne prednosti s katerimi bi si zagotovila boljše pogoje za življenje. Izolani se zanašamo na turizem, a bi bilo morda bolje, če bi imeli tovarno otrok. Njihova cena v razvitem svetu iz dneva v dan raste, turistični paketi pa so vse bolj poceni. Da o užitkih, ki jih prinaša delanje otrok v primerjavi z delom v turizmu niti ne govorimo.
Četrtek, 15. julij-Hotel Marina
16. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Nedelja,18. julij -Manziolijev trg
FENS FESTIVAL
Sreda 21., četrtek 22.ioetek 23.7.- Shoto klub
MEDITERAN FESTIVAL • Druga Istra
IV/10X0 l\/l AXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
OBALA V MALEM
nepremičnine i m m o b i I i
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
šifra 080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
TUDI SMRAD DIŠI
V mojo pisarno pridejo le redki junaki, in se za nos držijo, ker jim menda smrdi.
A to je stvar navade, ker nismo vsi enaki, recimo jaz ne verjamem, da sardela na žaru diši. Smrad je kot starost pred katero bežiš, bolj ko jo spoznavaš, manj se je bojiš. Lahko se tudi z najbolj fino rajo družim, in vsem povem, da plačo s smradom zaslužim. Za vsako stvar je pač potrebno znanje, zato lahko poveste naokrog, da v Izoli sem prvi specialist za sranje, takorekoč visokoizobražen /ekolog.
a v r o c e n t
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
Avto Center Jereb. Izolo www.o-jereb.tl
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
DVA OBRAZA NASE ŽUPANJE
V	glasilu Dobro jutro in Mandraču sta bila objavljena pogovora z izolsko županjo Bredo Pečan. Zastavljena so ji bila naslednja vprašanja:
ZASEBNI IN JAVNI INTERES
(vprašanje novinarja) »Vendar nekateri posamezniki bijejo plat zvona, češ da svojih naložbenih namenov ne morejo udejaniti.«
(odgovor županje) »Seveda se pojavljajo tudi pripombe, ki jih ni mogoče uslišati, saj se moramo ravnati po zakonih in predpisih.Če nekdo želi graditi veliko stanovanjsko naselje na območju, ki je v razvojnih dokumentih predvideno za drugačne namene, potem preprosto ne more mimo predpisane procedure vsiljevati svojih rešitev drugim, pa četudi je lastnik zemljišča.Ko je kupoval, je vedel, za kaj je lokacija v prostorskih dokumentih predvidena.«
(komentar Civilne iniciative): Županji čestitamo, k takemu stališču, vendar dejanja žal kažejo nasprotno.Še v zadnjih številkah Mandrača je poziv županji, naj se opredeli o sporni gradnji Argoline, vendar odgovora ni dala. Za območje C 1.1 (ob starem zdravstvenem domu) v času podpisa urbanistične pogodbe med občino in gradbenim podjetnikom, to območje ni bilo opredeljeno za stanovanjsko zazidavo in je šele zdaj v sprejemanju.
Gradbena podjetnika sta v obeh primerih vedela, da sta kupila prostor, kjer svojih programov (izgradnje stanovanj) ne moreta uresničiti po veljavnih urbanističnih dokumentih.V obeh primerih (verjetno) z obljubo občinskih struktur, da bodo pomagale pri spremembi planov.Pa ne samo to: občina je podpisala pogodbo z gradbenim izvajalcem za izgradno 2700 m2 stanovanjsko -poslovnega objekta (ob starem zdravstvenem domu) in plačan je bil tudi komunalni prispevek za omenjeno površino.
V	obeh primerih je izsiljevanje lastnikov zemljišča trčilo v
nasprotovanje okoliških prebivalcev in Civilne iniciative Gibanje za Izolo, ki nasprotuje pozidavi s stanovanji.Vendar se je županja osebno in njene urbanistične službe na javni obravnavi zavzele za predlagane spremembe (za stanovanjsko pozidavo območja C 1.1). Omenjena problematika	se navezuje na naslednje vprašanje
zastavljeno v glasilu Dobro jutro:
KJE JE RESNICA O AGENDI 21
(vprašanje novinarja) »Lotevate se priprave celovitega in interdisciplinarnega dokumenta prihodnjosti vaše občine.Sodiii hi, da boste pozitivne skušnje zadnjih javnih obravnav prenesli tudi v pripravo in razpravo o Agendi 21.«
(odgovor županje): »Zagotovo.V ta dokument bomo zajeli celovit pogled družbenega okolja z vsemi sociološkimi in socialnimi elementi.K snovanju so vabljene vse oblike civilne družbc.Če ustanovljena izolska civilna iniciativa želi resnično sodelovati v dobro Izole, tedaj sc njihovega prispevka v pripravi dokumenta resnično veselim in ne dvomim, da ne bi oblikovali kakovostnega programa z vizijo razvoja.«
V	zadnjem Mandraču pa je izolska županja v pogovoru »Se vedno se ne znamo pogovarjati« o Agendi 21 (in posledično o civilni iniciativi) povedala naslednje:
...Ko se ob posameznem dogodku pojavijo različna mnenja jih enostavno ne znamo med seboj uskladiti vse do nekega kompromisa.Razprava o ZN Prešernova - Drevored l.maja je bila primer take nezmožnosti dogovarjanja, ko vsak vztraja pri svojem.Nekorektno se mi zdi, da ljudje grejo in zbirajo podpise proti enemu izmed interesov v nekem okolju. Eden od interesov je javen, drugi je interes okolice, ki seveda ni javen, tretje pa je poslovni interes...
(komentar Civilne iniciative) Županja je v tem primeru pomešala interese. Javni interes ni gradnja stanovanjsko - poslovnega objekta v območju C 1.1 (za gradnjo se zavzema županja, dve uslužbenki urada za okolje in prostor ter gradbeni izvajalec);temveč interes javnosti institucij in občanov.Javni interes je interes sveta italijanske osnovne šole, učiteljic slovenske osnovne šole, vzgojiteljic vrtca, zaposlenih v zdravstvenem domu, okoliških prebivalcev in vseh
KDO )E (SO) CIVILNA INICIATIVA
Glede na to, da je takoimenovana Civilna iniciativa Gibanje za Izolo v zadnjem obdobju zelo prisotna v javnem in posledično tudi v političnem življenju občine Izola je prav, da jih vsaj v grobem predstavimo.
Po njihovem lastnem pripovedovanju in po tem, kar je urednik Mandrača lahko opazil ob nekaj slučajnih srečanjih, gre za večjo skupino Izolanov, ki se srečujejo v galeriji Rex (v neposredni bližini Mandrača) in so bili (nekateri) pred tem že člani združenja prijateljev morja. Izhajajo iz različnih idejnih in strankarskih opcij, med njimi so mladi in tudi izkušeni strokovnjaki za različna področja, od gradenj do varstva okolja. Civilna iniciativa je nastala spontano, vzpodbudila pa so jo nekatera ravnanja občinske oblasti v zvezi z urejanjem prostora, konkretneje projekti Lonke, Ribiške osmice, svetilnika, Argoline, hitre ceste, starega Zdravstvenega doma in tako naprej. Po njihovem prepričanju že naziv Gibanje za Izolo pove, da jim gre predvsem za Izolo in ne za oblast, zato zanikajo izjave nekaterih izolskih politikov, ki bi jim radi pripisali volilne ambicije.
K sodelovanju vabijo vse, ki želijo biti subjekti urejanja te naše občine, kot civilna iniciativa pa se pri uveljavljanju interesov naslanjajo predvsem na medije in javnost nasploh. (DM)
ostalih, ki branijo svoje interese in so se s 691 podpisi o sporni pozidavi opredelili.
(civilna iniciativa): Ponovno povdarjamo, da morajo nosilci urejanja prostora upoštevati javne koristi in zasebne interese ter jih v skladu s temeljnimi cilji urejanja preotora med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnim koristim.
Zato ponovno javno sprašujemo (kot smo že v Mandraču, vendar nismo dobili odgovora): za koliko m2 hrutto zazidanih površin je bila sklenjena pogodba med občino in gradbenim izvajalcem na območju Cl.l in za koliko m2 je bil plačan komunalni prispevek?
Glede na molk vprašanih, gre po vsej verjetnosti, za pridobivanje premoženjskih koristi gradbenemu podjetniku, za stanovanjsko -poslovni objekt, ki nima podkrepitve v sprejetih urbanističnih načrtih. Višek cinizma predstavlja izjava županje:
(županja)...Mislim, da bom kar povedala:	s pogajanjem z
investitorjem sem dosegla, da bo park ostal nedotaknjen in tega mi ne more odreči nihče...
(civilna iniciativa): s pripombami na 1.javni obravnavi 2003 so zainteresirani občani opozorili na mamutske velikosti in neusklajene višine stanovanjsko - poslovnega objekta; na to, da je bil novi objekt deloma postavljen	v park, da se je površina parka drastično
zmanjšala, da je bil novi predvideni objekt postavljen na dva vodna vira, medtem, ko je županja na prvi javni obravnavi vehementno zagovarjala prezentirano rešitev.
(županja) ...Treba je najti nek kompromis, ne pa da v naprej postavimo pregrade preko katerih ne pustimo...
(civilna iniciativa) Ko pa govorimo o kompromisu, bi se le-ta glasil takole: ne pozidajte območja, temveč ga namenite parkovnim površinam, svojo napako pa popravite tako, da gradbenemu izvajalcu poiščete nadomestno parcelo.
SPRENEVEDANJE O SVETILNIKU
(vprašanje novinarja):. .Kaj bo po vaše s svetilnikom?
(odgovor županje) Ne vem, kaj se bo zgodilo. Mi nismo stranka v postopku in nismo dobili teh odločb. Hitro sprejetje zazidalnega načrta, kot predlagajo nekateri, ni mogoče, saj je treba pripraviti razgrnitev in še marsikaj, ta pospopek pa traja bistveno dlje kot je rok za odstranitev objekta. Mislim, da je predvsem treba pridobiti gradbeno dovoljenje:Če so lahko v Domu 2 topola dobili gradbeno dovoljenje za svoje obzidje, ki naj bi bilo le rekonstrukcija zaradi katere nihče ne ukrepa, sc mi zdi, da bi morali še prej dobiti gradbeno dovoljenje...
(komentar civilne iniciative): JP Komunala je v 100% lasti občine Izola, županja je predsednica nadzornega sveta Komunale, zato je sprenevedanje, ko govori, da niso dobili odločb. Ko je bila razprava o Svetilniku v sejni dvorani, je glavno besedo imela županja;ko je Komunala dobila zavrnjeno drugo stopenjsko pritožbo, je na občini odpadel kolegij (ne na Komunali) glede nadaljne strategije.
Da pa je Dom 2 topola, dobil gradbeno dovoljenje, mu je občina kot mejaš morala dati soglasje. Glede na to da zid ni rekonstruiran po pridobljenem dovoljenju (je previsok), pa bi ga lahko občina prijavila inšpekcijskim službam, vendar tega kot mejaš ni naredila. Lahko bi ga prijavila tudi glede povečanega »turističnega« programa kamp prikolic, vendar tudi tega ni naredila.
CIVILNA INICIATIVA GIBANJE ZA IZOLO
16. seja Občinskega sveta
PETERICA SPREMEMB PROSTORSKIH PLANOV
V četrtek, 15. julija bodo imeli izolski občinski savetniki vročo sejo. Če ne zaradi drugega pa zato, ker se je sezona že približala višku, pred njimi pa je obsežno gradivo, ki ne deluje nič kaj počitniško. Obravnavali bodo namreč kar vseh pet predlogov sprememb prostorskega plana Občine Izola, poleg tega pa	še predlog	dopolnitve odloka za
severovzhodno območje Izole in za zaključek morda manj zahtevne popravke odloka o taksi prevozih v občini Izola.
PROSTORSKI DOKUMENTI
Kot rečeno bodo svetniki obravnavali in odločali o usodi vseh petih predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskih planov za območja obale med Izolo in Koprom, Simonov zaliv, Marino, naselje Šared in Barede. Od naštetih sta največ odziva imela predloga dopolnitev prostorskih načrtov za območje marine (posebej gradnja Argoline) in načrtovana gradnja golf igrišča med Baredi in sv. Donatom. Pravzaprav je bilo med javno razgrnitvijo zelo malo pripomb na omenjene dokumente, zato pa se je razprava razživela v medijih in na nekaterih problemskih konferencah.
OBALA MED KOPROM IN IZOLO
Med spremembami in dopolnitvami so naslednje: Obalno območje od Kopra proti Izoli se uredi kot sprehajališče z dodatnimi kopališkimi površinami, po umiku obalne ceste pa se celotno območje nameni rekreacijskim in turističnim dejavnostim. Na območju avtokampa Jadranka je predvideno mešano območje prioritetno namenjeno zelenim in športno rekreacijskim dejavnostim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter turizmu. Nove površine se dobijo tudi gradnjo valobrana na morju. Območje Rude bo namenjeno trgovskim in storitvenim dejavnostim, turizmu, športu in javni infrastrukturi,
OBMOČJE SIMONOVEGA ZALIVA
Območje arheološkega spomenika RT Korbat je namenjeno nadaljevanju preiskav najdišča in gradnji muzejskega objekta, rekonstrukciji antičnega pomola in zaščiti apnenčaste obale. Sprehajalna pot do Podbelvederja je namenjena urejanju kopališča, na območju Simonovega zaliva bodo lahko gradili nov hotel kapacitete do 300 ležišč, hotelski apartma z največ 200 ležišči, nova parkirišča, in uredili zelene ter rekreacijske površine. Ob Moravi ulici naj bi uredili evidentirane motnje v prostoru, nad plažo pod Belvederjem pa omogočili gradnjo novega hotelo z do 300 ležišči, parkirišče, dovoz s Prešernove ceste in zelene ter rekreacijske površine. Na celotnem območju se uredijo pešpoti.
OBMOČJE MARINE
Območje ob pešpoti je namenjeno oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter kopanju, območje Lonke in parka P. Coppo je namenjeno storitvenim dejavnostim, športno rekreacijskim površinam in stanovanjski gradnji. Območje Ribe in Gostinske šole je prav tako namenjeno storitvenim dejavnostim (sem sodijo tudi hotelske kapacitete), območje Arga pa je namenjeno poslovnim in gostinskim stavbam, ni pa namenjeno stanovanjski gradnji. Park Arrigoni bo namenjen športu in rekreaciji na prostem, objekt Amfora bo hotelska in poslovna stavba, območje hotela Delfin prav tako, območje športnega parka (tenis igrišča) bo poleg igrišč omogočalo gradnjo hotela, območje morskega dela marine in pomola B ter komunalnih privezov pa je itak že določeno.
OBMOČJE ŠAREDA
Dokument predvsem ureja sedanje stanje, glede gradnje stanovanjskih hiš pa predvidevaskupaj 37 ha za gradnjo hiš, 7 ha za zelene in rekreacijske površine in manjši del za verske objekte.
BAREDI SV DONAT
Projekt predvideva gradnjo golf igrišča s spremljajočimi objekti in ureditev naselja Baredi. Golf igrišče naj bi imelo 18 polj, centralni objekt, manjši stanovanjski kompleks, servisni objekt in parkirišče. Urejanje BAredov pa predvideva dopolnilno gradnjo, zaokrožitev naselja in prometno ter komunalno ureditev naselja.
Županji in župan obalnih občin so se zbrali na zadnji koordinaciji pred počitnicami. Najbolj zanimiv zaključek srečanja: GAsilski brigadi bodo kupili 4 nova vozila.
Prejeli smo	v,
MILIJONSKE IZGUBE SO DOBIČEK!
V sestavku pod naslovom: Komunala ni predvolilna tema je g. županiji »ušla« izjava, da je družba Rižanski vodovod Koper v večstomilionskih izgubah.
Rižanski vodovod Koper posluje z dobičkom že vrsto let. Le-ta je bil v letu 2003 višji od planiranega in znaša po revidiranih računovodskih izkazih 81,9 mio SIT. V zadnjih petih letih je bil dobiček družbe skupaj 249,8 mio SIT. Našteti podatki so glede ha status družbe javni ter potrjeni s strani skupščine in kot taki odražajo edino točno sliko poslovanja podjetja.
Direktor, Zdravko Hočevar
ZAHVALA ZA PRIZNANJE
U
Zmago Višnjevec, Predsednik društva invalidov Izola, prejemnik priznanja Občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom in ustrezne listine za 2004 se prisrčno zahvaljujem predlagatelju DeSUS Izola, komisiji za mandatna
vprašanja in imenovanja, županji občine Izola gospej Bredi Pečan, vsem trem podžupanom ter članicam in članom Občinskega sveta.
Upam da bomo v društvu še naprej uspešni in realizirali vse programe, ki smo sijih zastavili.
Zmago Višnjevec
v;> *
Spletna stran Mandrača nastaja v sodelovanju i\
www.izolanka.com
r« ni ii.i.fa



v
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
v ■ r
šifra
BREZPLAČNA
TELEFONSKA
ŠTEVILKA
080 18 33
■N
OBALAVMALEM.^
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVAHIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
www.sifra-nepremicnine-sp.si
S
Zapleti pri skupnem odlagališču
v v
Projekt enotnega sistema ravnanja z odpadki južnoprimorske odpadkovne regije (GOJUP) je zašel v resne težave. Po sklepu svetnikov občine Sežana iz katerega je moč razbrati, da ne bodo pristali na možnost, da bi pri njih imeli odlagališče za ostanek komunalnih odpadkov za vseh osem občin, ki so se povezale v konzorcij GOJUP so se članice znašle v dvomih kako in kaj.
Na torkovem sestanku v hotelu Marina je bilo kar nekaj vroče debate glede skupnega nadaljevanja tega projekta. Po dosedanji varianti bi v našem primeru odpadke iz gospodinjstev ločevali že pri smetnjakih in jih tako ločene odvažali na lokalno deponijo, kjer bi jih dodatno sortirali in prepeljali do Centra za ravnanje z odpadki v Kopru, od tam pa do Sežane, kjer bi jih dokončno predelali in nerazgradljive ostanke spravili na skupno deponijo.
Zdaj ko so Sežanci projekt deponije zavrnili pa se seveda odpira vprašanje gradnje CEROV-a v Sežani, saj bi tak center potrebovali ob bodočem skupnem odlagališču, da ne bi po nepotrebnem povečevali	prevoznih stroškov. Županja Breda Pečan, ki je
predsednica sveta konzorcija GOJUP, je vztrajala na pogovorih z občino Postojna, ki lokacijo za odlagališče menda ima, tako da so na koncu udeleženci oblikovali delovno ekipo, ki se bo s Postojnčani dogovarjala o možnostih uporabe tega odlagališča tudi za osem južnoprimorskih občin. Medtem pa naj bi ustrezne inštitucije povabili tudi k izdelavi študij možnih lokacij za odlagališče v vseh omenjenih osmih občinah, torej tudi v izolski.
To seveda pomeni, da bodo aktivnosti do konca leta nekoliko zadržane, morda tudi spričo informacije, ki so jo, na povabilo koprskega župana, poslušali s strani nemških podjetnikov, ki ponujajo drugačen koncept obdelovanja odpadkov. Gre za zaprt sisem, ki je lociran lahko tudi v neposredni bližini naselij, v zaprtih hangarjih pa opravijo avtomatsko sortiranje in predelavo odpadkov ter v končni fazi izdelujejo brikete, ki jih kasneje uporabijo kot gorivo za pridobivanje električnega toka za lastno uporabo. Za takšen način predelave odpadkov so se menda že odločili naVrhniki.
Po letu 2008 naj bi po ločenem zbiranju odpadkov in biološkem razgrajevanju (kompost) v Sloveniji ostalo 16 odstotkov drugih komunalnih	odpadkov. V osmih	občinah	južnoprimorske
odpadkovne regije na leto zberemo okrog 70 tisoč kubičnih metrov odpadkov. Če bi se zgodile optimistične napovedi o ločeno zbranih frakcijah in kompostiranju, bi ob 20 odstotkih ostanka komunalnih odpadkov (14 tisoč kubičnih metrov) država v sežig prevzela sedem tisoč kubičnih metrov, sedem tisoč bi jih pa morali deponirati. To je desetkrat manj, kot jih deponirajo zdaj.
V soboto so v Izoli pripravili srečanje brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre in proslavo 17. obletnice ustanovitve kluba, ki združuje nekdanje udeležence mladinskih delovnih brigad. Zdaj jih je že kar za tri generacije, od tiste povojne do tiste, ki je gradila višinski vodovod ali sodelovala na mednarodnih delovnih brigadah po svetu. Pred Gostinsko šolo je bilo slovesno in veselo, tako-le pa so na srečanje prišli brigadirji z goriškega.
Mii
KOMU $0 NAMENJENA PARKIRIŠČA?
Živim na Velikem trgu, kar pomeni, da sem prikrajšan za brezplačna oziroma poceni parkirna mesta z nalepkami, saj je v naši bližini takšnih parkirnih mest le za okras, stanovalcev in lastnikov avtomobilov pa nas je štirikrat toliko.
Tudi zato sem se že ob uvedbi plačljivega parkiranja odločil, da bom mesečno plačeval parkiranje na Velikem trgu za kar sem redno odšteval po 1.900 tolarjev mesečno. Strošek se mi je zdel primeren, čeprav seveda ni primerljiv s tistimi, ki nimajo te nesreče, da živijo v tistem delu mesta, kjer brezplačnega parkiranja ni več. Ob tem si kar mislim, kako bi reagirali, naprimer, stanovalci Livad, če bi jim občinska oblast kar tako, čez noč, zaračunala parkirišče na katerem
arkirajo že vrsto let.
e bolj me zanima, kako bi reagirali, če bi se ta ista oblast spomnila in enostavno odločila, da bo treba za parkiranje na teh parkiriščih preko poletja namesto 1.900 odšteti kar 5.000 tolarjev na mesec, ker gre pač za elitno lokacijo, ki jo je treba zaračunati turistom, mimogrede pa še domačinom, ki sicer polnimo občinski proračun s parkirnino vseh ostalih 10 mesecev v letu.
In kako bi šele reagirali, ko bi vseeno plačali tako visoko ceno mesečne parkirnine pa hkrati ugotovili, da nimajo kje parkirati. In prav to se dogaja nam, ki živimo v tem delu mesta, plačujemo letno dovolilnico, plačujemo mesečno dovolilnico za parkiranje in plačujemo tudi dražjo poletno dovolilnico, parkirati pa nimamo kje. In, ko se v obupu, po celovečernem in nočnem delu proti jutru vračaš domov in ne najdeš nobenega prostega mesta niti na bližnji Lonki, še manj pa na Velikem trgu, pač zaparkiraš tam, kjer je še edini prostor - na mestu, rezerviranem za avtomobil komunalnih redarjev, ki je parkiran nekje drugje, saj jim je verjetno že zvečer nekdo zaparkiral njihovo rezervirano mesto. Seveda te zjutraj, po nekaj urah spanja in hitenju na parkjirišče, da bi pravočasno umaknil avto, tam že čaka listek s kaznijo v višini 5 oziroma 10 tisoč tolarjev in prav nobeno pojasnjevanje nič ne zaleže. Odlok je odlok in pika. In redarji so zato, da delajo red, tudi ob 5 uri in 15 minut zjutraj, ko so mi prilepili drug listek zaradi parkiranja na dvorišču hiše v katerem stanujem, kjer je parkiranje sicer prepovedano a je bilo neke noči zares edino prosto mesto daleč naokoli. Redarji mi svetujejo, naj odpeljem k ladjedelnici, kjer da je mesta dovolj, vendar me prav zanima ali mi bodo vrnili vnaprej plačano parkirnino za vse tiste dni, ko na parkirišču ne najdem prostega mesta in bi moral sredi noči (imam pač takšno službo), hoditi od ladjedelnice do Velikega trga, medtem ko bi bilo »moje« parkirišče zasedeno z vsemi mogočimi vozili vseh mogočih registracij, ki velikokrat nimajo plačilnega listka, saj vemo, da je parkirni avtomat velikokrat pokvarjen in tako služi tudi kot dober izgovor mnogim neplačnikom. Morda se zdi ta moj protest vsem tistim Izolanom, ki ne stanujejo v središču starega mesta, nekoliko pretiran, zato naj še enkrat ponovim: Predstavljajte si draga županja, ki ste podpisala ta odlok, da plačujete mesečno parkiranje za parkirna mesta v okolici vaše hiše, pa morate kljub temu redno parkirati pri Ladjedelnici. In predstavljajte si, spoštovani stanovalci Livad ali Jagodja, da plačujete 5 tisočakov mesečno zato, da lahko parkirate na kilometer oddaljenem brezplačnem a tudi nevarovanem in nezavarovanem parkirišču.
Ker sem po poklicu gostinec se mi zdi vaše ravnanje podobno tistim gostincem, ki se med sezono otepajo domačih pivcev na račun turistov, ko pa je sezone konec pa so jim dobri tudi domači osminkarji.
Komu so torej namenjena plačljiva parkirišča v Izoli?
Reakcije
ZAKAJ LDS "TEŽI" Z AGENDO 21 IN S KOMUNALO
Zaradi v zadnjem času pomanjkljivega razumevanja in napačnega interpretiranja stališč Liberalne demokracije Slovenije - občinski odbor Izola v javnosti, se čutimo dolžni nekaj pojasnil in komentarjev glede aktualnih dogodkov v naši občini.
POVRŠNA PRIPRAVA GRADIV O AGENDI 21
Kaj pomeni Agenda 21 in kako naj bi se jo izvajalo je že lepo in jasno napisal v pismih bralcev (Mandrač, št.565; 01.07.2004) mag. Janez Jug tako, da ni nič za dodati. Pripravljeno gradivo glede Agende 21 za sejo občinskega sveta pa je po našem mnenju bilo pravo »skropucalo«, z naslovom »Sklep o pristopu izdelavi lokalne Agenda 21«, tako da občanke in občani Izole ne vedo ali je ptič ali miš, člani občinskega sveta pa še manj.
V dodatnem gradivu ki naj bi bilo del sklepa (na našo pobudo je bilo umaknjeno) so bile tudi točno naštete analize in strokovne podlage, ki naj bi jih bodoči pripravljalec pripravil. Naš očitek je da je gradivo slabo pripravljeno, saj je del naštetih analize, strokovnih podlag in strategij že narejenih, v izdelavi ali pa že plačanih in še ne predstavljenih javnosti. Če jih samo nekaj naštejem: Prometna študija (celo dve v zadnjih petih letih), strategija turizma (plačana že dve leti, ne more pa nikakor ugledati luči sveta), Zdravstveno stanje prebivalcev občine Izola, Evropsko okoljsko informacijsko in opazovalno omrežje (ElONET)-INDIKATORJI TREH OBALNIH OBČIN, ČAMP- Regionalna zasnova prostorskega razvoja južne Primorske, Regionalni razvojni program južne Primorske za obdobje 2002-2006 in še ogromno drugih dokumentov že obstaja oziroma so v izdelavi. Zato smo pričakovali, da bodo strokovne službe najprej zbrale, preštudirale in popisale že obstoječe dokumente in šele nato bi na podlagi analize in posvetovanja na odborih in komisijah odločili kako in kaj.
Kasneje pa iz izjav županje v medijih izvemo, da nas bo to stalo cca. 10 miljonov SIT in celo katero podjetje je zaželeno, kar je skrajno nekorektno in nedopustno, ker se ustvarja v javnosti argumenti za sum, da bo javni razpis pisan na kožo določenemu izvajalcu. Na seji občinskega sveta sploh ni bilo govora o tem koliko nas naj bi to stalo, tisti del sklepa kateri govori o izboru izvajalca na razpisu je bil celo umaknjen, pričakujemo pojasnilo na naslednji dve dilemi:
1.	Želimo uvajati v delovanje občine načela iz Agende 21 ali pa želimo dobiti razvojni dokument občine Izola ali pa Prostorsko strategijo občine Izola?
2.	Kje je v proračunu postavka za izdelavo lokalne Agende 21 ?
Na podlagi dejstev, ki smo jih nanizali zaključujemo, da je na občini Izola dovolj (če ne že preveč) strokovno podkovanega kadra zaposlenega, kateri bi bil sposoben uvesti sedem komponent procesa lokalne Agende 21 in ne potrebujemo zunanjih izvajalcev. Argument, da je občinska uprava prezasedena in strokovno nepodkovana za izvajanje procesa pa se nam poraja vprašanje: Kako je vodena četica dobro plačanih občinskih uradnikov in so bili sprejeti v službo po strokovnih kriterijih ali političnih ?________
Negujete
nepokretnega
pacienta?
Kako ste lahko takoj dosegljivi -kjerkoli doma ali na vrtu?
Prenosni opozorilni zvonec:
Sestavljen je iz oddajnika in sprejemnika. Dovolj je pritisk na gumb in vaša mala sprejemna enota vas opozori, da vas nekdo nujno potrebuje.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite ms.
Izdelki za zdravo življenje
KAJ OČITAMO VODSTVU KOMUNALE
Očitek županje, da so LDS-ove reakcije in zapleti pri obravnavi Poslovnega načrta za leto 2004 in zaključnega računa za leto 2003 JP Komunale na seji občinskega sveta le posledica dejstva, ker je direktor Marino Domio, je zmoten in očitno ne želi slišati argumentov s katerimi upravičeno izražamo skrb nad delovanjem in vodenjem podjetja. Podtaki ki skrbijo pa so naslednji:
-	da je že drugo leto zapored izguba iz poslovanja (1.2002 izguba 35.262 mil. SIT v 1.2003 pa 27.513 mil. SIT)
-	da se je število zaposlenih od prihoda direktorja povečalo od 54 na 73 in to večinoma novo zaposlenih v režiji
-	skupni dolgoročni dolg se je od prihoda direktorja 1999 povečal iz 236 miljonov SIT na 690 miljonov SIT
-strošek financiranja (obresti...) so se povečali iz 25 miljonov SIT 1.2002 na 41 miljonov SIT, kar je indeks 165
-	plačilo računov zamuja, kar posledično povzroča težave pri poslovanja koperantov podjetja
-	Nadzorni svet je že med letom 2003 ugotovil likvidnostne težave in posledično ukrepal tako, da je omejil investicije in isto se je ponovilo leta 2004, kar pomeni, da težave so, le da se v javnosti želi prikriti realno stanje in ga prikazati lepšega. Ureditev parkov in igrišč v Izoli so občinske investicije in se plačujejo iz občinskega proračuna, zato je potrebno tudi pojasniti napačen vtis, ko se ustvarja mnenje v javnosti, da je komunala investitor, komunala je le izvajalec, kar bi lahko bilo tudi kako drugo podjetje.
Ker je županja izjavila, da ne znamo brati poročil jo moramo obvestiti, da smo se pred razpravo posvetovali z večjim številom finančnih strokovnjakov, ki so potrdili naše zaključke. Naše nasprotovanje Poslovnemu načrtu za leto 2004 temelji na spoznanju, da načrt ne vsebuje resnih rešitev za likvidnostne težave podjetja in je v nasprotju s sklepom nadzornega sveta podjetja. Likvidnostne težave izvirajo, ker se v računovodskih izkazih za leto 2003 prikazuje kar 90 miljonov SIT lastnih storitev, kar je sicer v skladu z zakonom, vendar so to le računovodski prihodki ni pa to realen priliv denarja na račun. Posledično to pomeni, da se ti likvidnost slabša, pri slabem poslovanju se polepša bilanca, pri dobičkonosnem poslovanju se samo veča osnova za davek zato tega ne prikazuje nobeden pameten podjetnik. Inče seštejemo prihodke od uporabe lastnih storitev in izgubo za leti 2002 in 2003 dobimo znesek cca. 220 miljonov kjer nimamo realnega pokritja v denarju to je odgovor od kje taka nelikvidnost in zakaj je potrebno zadolževanje.
Naš namen je bil le opozoriti na kritične razmere v podjetju in podcenjevanje težav s strani vodstva podjetja. Tisti ki si naše opozarjanje razlaga kot poskus političnega obračuna z direktorjem Komunale se očitno bolj malo spozna na ekonomiko in je prepričan, da če bo tiščal glavo v pesek, bodo problemi minili sami po sebi. Žal se moti.
Igor FRANCA, Predsednik občinskega odbora LDS Izola
KAKO SE PRIPRAVLJA AGENDA 21
Glede na to, da bi morala biti izdelava strategije lokalne Agende 21 partnerski proces, bi morali občinski uradniki:
1.	kakršnokoli pisanje ali popravljanje izvesti v soglasju z drugimi partnerji v procesu lokalne Agende 21;
2.	upoštevati mnenja in pripombe zainteresiranih posameznikov in skupin
3.	se upirati skušnjavi, da bi na sestanke nosili že pripravljene osnutke;
4.	vključevati druge v snovanje strategije, kadarkoli so pripravljeni ali sposobni to storiti;
5.	snovati dele strategije kot del ustreznih faz procesa lokalne Agende 21 ne pa kot samostojne, neodvisne dele;
6.	svetovalce najeti (ce sploh) le za to, da zainteresiranim posameznikom in skupinam pomagajo oblikovati in napisati njihove predloge. Plačani zunanji sodelavci ne bi smeli pisati strategije.
Državnozborske volitve 2004
BO IZOLA TUDI LETOS IZVOLILA POSLANCA V DZ ?
Državnozborske volitve so razpisane za 4. oktober a se je, vsaj po pismih, ki jih te dni prejemamo v uredništvo, predvolilno merjenje moči že začelo.
In čeprav so pred vrati počitnice je glede kandidatov še kar precej nejasnosti.
Prvi so svoje kandidate uradno predstavili v DeSUS-u, kjer smo med kandidati spoznali tudi znano ime izolskega političnega življenja, Ivana žvan Paliska v družbi koprskega Palisko, predsednika obrtne zbornice in kandidata DeSUS-a, MirkaMiklavčiča. nekdanjega občinskega svetnika na listi ZLSD. V stranki upokojencev pričakujejo, da bodo z njim in kandidatoma iz sosednjih občin dosegli volilni prag in tako povečali število poslancev te stranke v parlamentu.
Bolj ali manj je jasno, da bo za ZLSD kandidaturo morala prevzeti županja Breda Pečan, ki bo 23. julija sicer postala poslanka namesto Boruta Pahorja, saj se poslanski funkciji ne namerava odpovedati, župansko funkcijo pa bo opravljala nepoklicno. V LDS še nimajo dokončnega kandidata, izbirali pa bodo med Evgenijem Komljancem, Igorjem Franco, ki je tudi izolski podžupan, Brankom Andrejašičem, načelnikom upravne enote in sedanjim poslancem Mariom Gasparinijem Pri SDS bodo kandidirali Sandro Letica, ki jo poznamo po zahtevi za referendum v zvezi z odpisanimi, novopečenega Izolana, Dimitrija Rupla, pa bodo verjetno kandidirali v sosednji Piranski občini, kjer je bil pred tem izvoljen kot kandidat LDS. Tudi Popovičeva stranka Slovenija je naša še ni objavila imena izolskega kandidata, zelo logično pa se zdi, da bi na listo uvrstili Aljo Brglez, ki je prav tako novopečena Izolanka.
Iz drugih strank žal še ni podatkov o tem, koga bodo kandidirali, res pa je tudi, da imajo za uspeh na volitvah bolj malo možnosti, zato se bodo bolj kot državnozborskim posvetili lokalnim volitvam čez dve leti.
KRAJEVNE SKUPNOSTI SO ZA KRAJANE
Svet Krajevne skupnosti Haliaetum se je 30. junija sestal na svoji redni seji in sprejel stališče in mnenje do predlaganih in javno obravnavanih sprememb Zazidalnega načrta »Prešernova -Drevored 1. maja«
Stališče Sveta KS je, da je treba pri predlaganem ZN upoštevati nekaj napotil in sicer:
1.	Glede na predstavljene spremembe je predvideni objekt na sedanjem parkirišču ob Zdravstvenem domu znižan in pomanjšan. Upoštevati bi morali stilsko usklajenost z drugimi zgradbami v okolici, da se primemo vklopi v širše okolje zgradb od Nove ljubljanske banke do starega Zdravstvenega doma, posebno problematičen je zid pred stavbo.
2.	Da se ohrani park z vsemi vodnimi viri in pešpot mimo starega zdravstvenega doma. Da se upošteva zakonske normative pri zunanjih igralnih površinah vrtca Možnost ureditve dostopa do jasličnega oddelka vrtca
3.	Ob Prešernovi cesti se mora z mrežo zavarovati območje med bodočo kolesarsko stezo in šolskim igriščem s čim manjšim oškodovanjem in eventualnim zmanjšanjem šolskih površin.
4.	Ohraniti čimveč zelenih površin s primerno nadomestitvijo starih, načetih dreves Preveriti usklajenost interesov območja med italijansko šolo in stanovanjskimi hišami.
Hkrati bi krajane radi spomnili, da smo kot Svet Krajevne skupnosti izvoljeni neposredno in zavezani k omogočanju reševanja problemov in pomoči krajanom, na kar večkrat opozarjamo z obvestili, naj se obrnejo tudi na nas. Zato nas je presenetila in nas čudi akcija zbiranja podpisov za postavitev hitrostnih ovir na Dantejevi ulici Problematika o kateri organizatorji niso čutili potrebe, da bi jo skupaj obravnavali na Svetu KS in morebitnem Zboru krajanov, če je že bila tako pereča. Krajani naše Krajevne skupnosti vedo, da smo vedno reagirali ob problematiki, ki jih je težila, veliko problemov smo pomagali rešiti in seveda tudi ne vedno uspešno. Prometno problematiko imamo velikokrat na dnevnem redu in rade volje bi in bomo obravnavali tudi to konkretno, če se bo pokazal problem.
Tu smo zato, da se ukvarjamo s problematiko krajanov in če je le možno in v naši pristojnosti (in tudi ne) radi ukrepamo.
Predsednik Sveta KS Haliaetum Lucio Gobbo
REAGIRANJA NA POGOVOR OB PRAZNIKU
ZAKAJ SEM O ČEM GOVORIL
Spoštovana gospa županja, Breda Pečan.
Ob prebiranju vašega intervjuja v zadnjem Mandraču sem se v odstavku, ki je bil naslovljen Komunala ni predvolilna tema, prepoznal v izrazu »svetnik LDS«. Mislim, da so se vaši odgovori nanašali na razpravo o javnem podjetju Komunala Izola na zadnjih dveh sejah občinskega sveta. V vaših odgovorih je veliko trditev, ki jih nisem izrekel. Najbrž ste me napačno razumeli, zato bi želel vam in širši javnosti še enkrat pojasniti svoja stališča.
-	Najprej o vaši trditvi, da gre pri razpravi o Komunali za nasprotovanje LDS-a, da je Marino Domio direktor Komunale.
V organih izolskega LDS-a nismo do danes sprejeli nobenega sklepa, ki bi lahko potrdil vašo trditev. Razpravljali smo le o razmerah v Komunali in ugotovili, da je stanje zaskrbljujoče in da ni dovolj nadzorovano. Nismo zadovoljni s poslovanjem, kot tudi s premalo strokovno vodenimi projekti (npr. Svetilnik) ne. V upanju, da bo naša razprava razumljena kot konstruktivna kritika, smo se lotili tudi analize stanja; s tem naj bi pomagali direktorju.
-	Potem o vaši trditvi, da sem dejal, da je ugotovitev opravljene revizije v Komunali lažna, izhajajoč iz »moje« izjave, da prikazana izguba nima realne podlage v poslovnih rezultatih.
Tega nisem nikoli rekel, govoril pa sem, da izguba ne odseva dejanskega stanja na Komunali in to tudi argumentiral. Pri tem sem imel v mislih sum, da bi šlo lahko pri Komunali za posluževanje metode ustvarjalnega računovodstva (kot v razvpitem italijanskem primeru Parmalat oz., ameriškem primeru Enron), ko se še da na papirjih prikazati relativno dober poslovni rezultat. Tudi ugotovitve revizije so pozitivne, ker revizija ne ugotavlja tega, na kar želim jaz opozoriti. Moja trditev je bila, da podjetje ni samo nelikvidno, ampak je tudi nesolventno.
-	O vaši trditvi, da ne drži, da bi Komunala potrebovala sanacijski program.
Zaradi tega stališča sem precej zaskrbljen in upam, da v resnici ne mislite tako. Zakaj potrebuje sanacijski program, bom prikazal z naslednjimi argumenti:
1)	Komunala zamuja s plačili računov po več mesecev, medtem ko 12. člen zakona o finančnem poslovanju podjetij, pravi: da mora uprava nemudoma sprejeti ukrepe za zagotovitev likvidnosti, če postane podjetje nesposobno pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti in o tem obvestiti nadzorni svet. Če z ukrepi iz prejšnjega odstavka ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti, mora uprava pristojnemu sodišču predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave
2)	Nadzorni svet, ki mu predsedujete vi, županja, je obravnaval letno poročilo za leto 2003 na svoji redni seji 18. junija letos. Na končuje direktorju naložil, da v letu 2004 zaključi začete investicije, za vse ostale investicije pa mora pridobiti soglasje nadzornega sveta. Podjetje v nadaljevanju leta 2004 ne sme povečati števila zaposlenih. Nakar je čez 5 dni, 23. junija, občinski svet s preglasovanjem (in s tem z zavrnitvijo predloga, da se pripravi sanacijski načrt Komunale) sprejel Poslovni načrt javnega podjetja Komunala za leto 2004, kjer so opredeljena nova zaposlovanja, nove investicije in podobno.
3)	Komunala je leta 2003 načrtovala 25 milijonov odhodkov od financiranja (obresti), realizirala pa je 41,340 milijonov, to je povečanje od planiranega za 65%, kar pomeni, da se je prekomerno zadolževala.
4)	Komunala ima 200 milijonov kratkoročnih posojil,160 dolgoročnih, 158,5 odprtih terjatev in 28,5 milijona lizinških posojil skupaj nanese 547 milijonov tolarjev plačilnih obveznosti, kar je bistveno preveč za letni promet Komunale, ki znaša 624 milijonov.
-	O vaši trditvi, da so bile cene komunalnih storitev dvignjene le toliko, da smo ves čas spremljali rast cen v okolju.
Ta trditev ne drži. Junija leta 2000 smo v Izoli plačali odvoz smeti za stanovanje, veliko približno 77 m2, 916 tolarjev, junija 2004 pa 2155 tolarjev. To pomeni porast cen za 135%. Rast drobno prodajnih cen (inflacija) pa je bila v tem obdobju 28,9%. Razlika med 135% in 28,9% pa je kar opazna.
-	O vaši trditvi, da se nekateri zaradi sto milijonske izgube Rižanskega vodovoda prav nič ne sekirajo.
Kot predstavnica izolske občine v nadzornem odboru javnega podjetja Rižanski vodovod bi morali, če bi zaznali takšno problematiko, o tem poročati občinskemu svetu; podobno bi morali storiti tudi v primeru Komunale Izola.
O vaši trditvi, da Komunala ne more zamajati poslovanja občine.
S to trditvijo se strinjam in nasprotnega nisem nikoli trdil. V intervjuju govorite o likvidnosti občine in sam nisem niti pomislil, da bi lahko občina zaradi Komunale postala nelikvidna. V mislih sem imel predvsem Zakon o financiranju občin. Zato sem opozoril in še naprej opozarjam na problematiko previsoke zadolženosti Komunale, ker to delno omejuje tudi zadolževanje občine in javnih zavodov, ki so v njeni lasti. Vse to pa utegne ovirati občinske razvojne programe in programe njenih zavodov.
Evgenij Komljanec, predsednik kluba svetnikov LDS
Društvo za pomoč zasvojencem od nedovoljenih drog "Drevo življenja" Izola
Kmetija terapevtske skupnosti
V četrtek,	dne 8.7,	je	na izolskem Medljanu potekala
slavnostna	postavitev	temeljnega kamna na novega
terapevtskega centra,	ki	bo namenjen zdravljenju in
rehabilitaciji odvisnikov.
Center, je, kljub začetnemu skepticizmu, sedaj dobro
------sprejet med bljižnjimi
^	stanovalc'- Ti so zahvaljujoč
tu<^‘ intervencijam naše županje Brede Pečan, sedaj pripravljeni tudi širše sodelovati. Center bo v
Kmetija bo ponudila žatočišče tridesetim odvisnikom iz Slovenije in sosednjih držav.
osnovi deloval kot komuna oziroma zaščitena kmetija.
Njeni prebivalci (okoli 30 jih bo) se bodo ukvarjali z različnimi kmetijskimi dejavnostmi (oljkarstvo, sadjarstvo,vinogradništvo, itd), ki bodo istočasno vir dohodka pa tudi bistveni del same terapije oziroma zdravljenja. Celotna investicija, ki jo organizacijsko in idejno vodi društvo »Drevo življenja« bo vredna 160 milijonov tolarjev. Pomemben del sredstev pa se pričakuje predvsem s strani raznih dobrodelnežev. Tako je večji del zemljišča (3 hektarje) podaril občan Izole, kije tudi med ustanovitelji društva in želi ostati anonimen.
Med ustanovitelji društva "Drevo življenja" sta tudi Karmen in Peter Bossman.
DEŽELA SKRITIH ZAKLADOV
KISD JE POZDRAVIL POLETJE
Klub izolskih študentov in dijakov je ob zaključku šolskega leta za srednješolce in ob koncu spomladanskega izpitnega roka za študente v Shoto klubu pripravil srečanje v pozdrav poletju. Čeprav se je zgodilo sredi tedna se je na srečanju zbralo res veliko mladih dijakov in študentov, ki so si imeli marsikaj povedati. Pogovarjali so se tudi o delovanju Kluba, ki skuša z večjim
vključevanjem študentov doseči tudi večjo vlogo v jav nem in političnem življenju	občine,
predvsem pa želi dijakom in študentom olajšati težave in tudi stroške povezane s šolanjem. In če niti to ne bo mogoče pa jim vsaj dolgčas ne bo. Zabava je bila namreč prav vzorno dobra.

POLETJE JE TUDI POLLETJE
Kar malo smo zamudili s položnicami za plačilo drugega naročniškega polletja. Pred dnevi ste jih vendarle prejeli in veseli smo, da se vas je že toliko odločilo, da ostanete naši naročniki tudi vnaprej.
Kot ste opazili smo še za šest mesecev obdržali takšno naročnino kot je bila doslej, za nameček pa končno izpolnjujemo tudi obljubo, ki smo jo dali ob začetku leta. Skupaj s tem Mandračem ste v nabiralniku verjetno našli tudi CD ploščo Vlada Jeremiča - Ne mi točit pene. Verjamemo, da vam bo, skupaj z Mandračem popestrila poletne dni in vročo volilno jesen.
Vsem se za zaupanje iskreno zahvaljujemo.
V istrski vasici Nova vas so pred nekaj dnevi predstavili čezmejni projekt Po poteh dediščine brez meja v Slovenski Istri in občini Dolina. S projektom želijo povezati turistično ponudbo obmorskih krajev in krajev v Istri, hkrati pa povezati slovenske istrske kraje s kraji v italijanskem zamejstvu ob Istri. V projektu poudarjajo pomen zalednih krajev za razvoj turizma v vsej regiji. Rezultat dosedanjih prizadevanj je turistična publikacija z naslovom Dežela skritih zakladov, ki v slovenščini in italijanščini nazorno predstavlja 28 krajev in lokacij naravne in kulturne dediščine.
Projekt je prijavila piranska	občina,
sodelovale pa so še občine Izola, Koper,
Dolina,	Slovensko
gospodarsko združenje iz Trsta, vodil pa ga je Regionalni razvojni center Koper. Strokovna ekipa je projekt pripravljala deset mesecev in zanj porabila 52 tisoč evrov, od tega so 39 tisoč evrov prejeli od Phare CBC programa. Poleg publikacije so izdelali tudi presojo sprejemljivosti okolja, analizirali so podjetniške interese in možnosti in ugotavljali, s katero infrastrukturo bi lahko obogatili turistično ponudbo v regiji.
Knjižica enakovredno predstavlja Piran, Izolo, Koper (ne pa Portoroža, denimo) in Dolino, Ricmanje, Tinjan, Kubed, Gračišče, Krkavče, Hrastvolje, itd. Na enem mestu so zbrani najpomembnejši podatki o številnih zanimivostih in posebnostih ter bogastvu istrskih krajev. Tu so še slike, zemljevidi, tradicionalne krajevne prireditve in najpomembnejše turistične informacije. Po eni strani želijo dodobra spodbuditi nekoliko zaspano turistično dogajanje v zaledju Slovenske Istre. Po drugi pa opozarjajo vse turistične organizacije, podjetja in vse dejavnike turistične ponudbe z obalnega območja, da bi lahko pri oblikovanju svoje ponudbe upoštevali tudi številne možnosti in priložnosti zalednih krajev.
Predstavitev projekta in izdaja publikacije ne pomenita, da je projekt že končan. Se ta mesec naj bi se prijavili na nove razpise evropskih skladov, s pomočjo katerih bi nadaljevali začeto delo. Po zalednih istrskih krajih bi radi začeli izobraževati vodnike in ustanovili organizacijo, ki bi kot nekakšna agencija bedela nad uresničevanjem turističnega razvoja na istrskem podeželju. (Boris Šuligoj - Delo)
Nogomet
MNK Izola Argeta-Primorje
Članska ekipa MNK Izola je sredi priprav na novo prvenstvo in trener Darijo Pribac je z dosedanjim delom zadovoljen. Fantje so odigrali prijateljsko tekmo s Zagorjem, jo sicer izgubili z 1:2, vendar so prikazali dobro igro. Danes bodo ob 18.30 doma igrali z Dekančani, v soboto pa jih čaka še preizkušnja z ajdovskim Primorjem. Tekma bo ob 18.00 uri na izolskem stadionu in bo vsekakor zelo zanimiva, saj se bo z ekipo Primorja predstavil v vlogi trenerja predstavil Izolan Darko Milanič.
KAPUČINO

Rallv
Drugo letošnjo preizkušnjo državnega prvenstva sta prepričljivo dobila Darko Peljhan in Igor Kacin, ki sta vnovčila
bogate izkušnje prav v zaključku ___________
tekmovanja.
Rally se je začel v petek popoldan s superspecialom na Koroškem mostu, ki si gaje ogledalo skoraj 10.000 gledalcev..
Ekipa INI Racing teama se je po uspešnem začetku sezone v Kopru odpravila z veliko optimizma in zdravimi ambicijami. Tekmovalni avtomobil je bil izboljšan, kar je posadki Tom Nemamik -Miloš Počkaj vlivalo samozaupanje. Pripravljeni smo se bili boriti za vrh.
Na dobro organizirani prireditvi, ki jo je obiskalo zelo veliko število gledalcev smo na prvo hitrostno preizkušnjo krenili z nekaj rezerve. Kratek supespecial na Koroškem mostu je bil bolj namenjen spektaklu in gledalcem. Na njem se prav veliko ni dalo pridobiti, med visokimi pločniki pa je bilo mogoče zelo hitro izgubiti vse. Prav zato nas čas, dosežen v petek zvečer, ni obremenjeval. Veliko pomembneje je bilo voziti hitro v soboto.
Glavno dogajanje rallyja se je pričelo v soboto zjutraj. Nas pa so pričakale prve tehnične težave. Zataknjena vodila ročice menjalnika so onemogočala prestavljanje nazaj, kar pomeni, da so bile 2., 4 in 6 prestava tako rekoč neuporabne. V prvem krogu se je to poznalo na zmogljivostih, kljub temu pa smo na 6.mestu držali stik z vrhom. V servisni coni smo težave hitro odpravili in v drugem krogu sklenili uprizoriti pravi napad na vrh. Že na prvi preizkušnji po tem, sicer 4. HP rallyja, sta Tom in Miloš dosegla 3.najboljši izid in se
takoj prebila na 4.mesto v skupni razvrstitvi, z minimalnim zaostamkom za tretjeuvrščeno posadko. Napad nanjo v naslednji hitrostni preizkušnji, 23 km dolgem Pohorju je bil realen, ker prav ta brzinec, še posebej njegov prvi del, še posebej odgovarja vozniškemu stilu Toma Nemarnika. Izredno hiter začetek je realizacijo tudi obetal. V enem od zavojev pa sta Tom in Miloš naletela na veliko več peska in na izhodu izzavoja pri pospeševanju je njun VW Golf 3 lit car odneslo proti ogradi. Tom je avtomobil nekako obrnil v drugo smer, kjer pa se trčenju s pločnikom ni več mogel izogniti. Obešenje prednjega kolesa je ob trku utrpelo poškodbo, ki je onemogočila nadaljevanje dirke. Kljub odstopu pa z rallyja v Mariboru nismo odšli pretirano nezadovoljni. Res je, da se nam je izmuznil realno dosegljiv odličen rezultat, po drugi strani pa je to naša prva sezona in ponovno smo se veliko naučili.
Pred nadaljevanjem prvenstva v rallyju, ki bo jeseni v Velenju, se bo naša ekipa najverjetneje udeležila tudi	mednarodne
gorsko hitrostne dirke Ferrari v Ilirski Bistrici.
Jadranje
Včeraj je na	svetovno
prvenstvo, ki bo od 14. do 25. julija v daljnem	Ekvadorju,
odpotovala reprezentanca v razredu Optimist.
Sestavljajo jo:	Nik Pletikos
(Pirat Portorož), Jakob Božič (Burja), Simon	Laganis
(Olimpic), Rudi Hrvatin in Andraž Gulič (Jadro Koper), trener reperzentance je Klavdij Pletikos, vodja pa Tine Može. Reprezentanti za	Evropsko
prvenstvo med katerimi sta tudi brata Ren	in Klas
Kaligarič (Olimpic) in Claudia Mesarič (Burja) ter Ana Šteger, ki sicer jadra za koprsko Jadro. Vodja reprezentance je Jurij Dorošenko, reprezentanti pa bodo pred odhodom na Švedsko odšli na priprave na Gardsko jezero.
Balinanje
Tudi balinarke in balinarji veterani občine Izole smo obeležili 11.julij Občinski praznik. Letos je bilo posebno slovesno, saj je minilo 60 let od množičnega odhoda Izolanov v partizane.
Organizirali smo balinarski turnir, na katerega smo poleg Obalnih balinark in balinarjev povabili tudi balinarje nedavno pobratene občine Pazin ter tradicionalne goste, balinarje in balinarke občin Pivka,Postojna in Ilirska Bistrica. Sodelovalo je 18 ekip. Tekmovali smo na igriščih v parku Arigoni in na balinišču v Jagodju.Doseženi so bili naslednji rezultati:
ŽENSKE
1.	Balinarke 4.julij Semedela
2.	Balinake IZOLA
3.	Balinarke Postojna
s
MOŠKI
1.	Balinarji JAGODJE
2.	Balinarji Ilirska Bistrica
3.	BALINARJI Postojna
V bližanju je pokal dobila RITA LAKOŠELJAC iz Izole, pokal v izbijanju pa je odšel S STANETOM VIČIČEM V Ilirsko Bistrico.
Da smo turnir izpeljali in organizirali prijetno druženje se moramo zahvaliti vsem, ki so nam pomagali in sicer soorganizatorjem Centru za kulturo,šport in prireditve občine Izola,Društvu upokojencev,Društvu Invalidov in Občinski organizaciji ZZB Nov. Poleg tega bi se radi še prav lepo zahvalili donatorjem in sicer:
DROGI Portorož- IZOLA, Pekami NEPTUN, Diskont BAJT in gostilni ISTRA Izola.
Ob tej priliki bi rada povabila upokojenke naj se nam na balinišču v parku Arigoni pridružijo,saj imamo treninge zjutraj in sicer: ponedeljek,sreda in petek od 8 - 9,3o ure.
Več nas bo,lepše nam bo, zato le pridite pogledat kako treniramo in se zabavamo.
Nadja Gregorovič
POLETNI FOTO SHOW
Olimpijski danes (Dekleva - Mavčec) na pripravah in bodoči olimpijci po končani sezoni (MNK Izola)
Praznik občine Izola
BILO JE VELIKO VSEGA IN TUDI IZOLE
Praznovanje občinskega praznika je letos minilo v znamenju številnih prireditev in ob skromnem številu slavnostnih govorov. Pravzaprav bi lahko rekli, da je bil uradni del praznika le tisti na terasi Hotela Riviera, ko je o Izoli ob prazniku govorila županja Breda Pečan in ko so podelili priznanje, nagrado in dva naziva ambasador Izole štirim našim someščanom; Tatjani Kodarin, Zmagu Višnjevcu, Vesni Dekleva in Vasiliju Žbogarju.
Še pred tem pa je županja Breda Pečan na kratko govorila o dosežkih zadnjih let in tudi o načrtih za letošnje in naslednja leta, ko naj bi se lotili tudi gradnje novega kulturnega doma in mladinskega hotela. Ob tem je opozorila na to, da se Izolani vse odgovorneje obnašamo do svojega prostora in da želimo odgovrno sodelovati pri
upravljanju in gospodarjenju z njim.
partizanski pevski zbor, že dopoldne pa so se, manj številne kot je bilo pričakovati, po sprhajalni poti podale novopečene mamice z otroci v vozičkih, ob koncu sprehoda pa so sodelovale še na otvoritve Mini Izole v Simonovem zalivu.
Nekoliko razočarani so bili tudi I organizatorji pohoda 1000 korakov | okoli Izole, saj je bilo I udeležencev manj od pričakovanj a je bilo temu verjetno kriva vročina, ki pa ni bistveno motila udeležencev sprejema ob slavnostni seji občinskega sveta. Specialitete kuharskih mojstrov gostinske šole so šle v promet in sploh ni bilo moč opaziti kdo je koalicija in kdo opozicija.
UPOKOJENCI GREJO NA IZLETE
Izlet v Celovec, Beljak, Gosposvedsko polje in na Sv. Visarje bo v soboto dne 17.7.2004. Odhod iz avtobusne postaje ob 6,00 uri z jutraj.
Vsem, ki se želijo udeležiti srečanja pevskih zborov upokojencev na Mašunu sporočamo, da bo le-tov petek 23.7.2004.
Odhod iz Izole bo ob 8,00 uri. Vse informacije dobite v pisarni društva ob ponedeljkih od 9,00 do 11,00 ure in ob sredah od 15,00 do 17,00 ure.
Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da bo pisarna društva zaradi letnega dopusta zaprta od 22.7.2004 do 23.8.2004.
Gradnja hitre ceste
AGENDA V IZJAVAH, GRADIVA V PREDALIH
Ob ravnanju strokovnih služb izolske občine si nekateri, ki verjamemo v uravnotežen razvoj mesta zelo težko predstavljamo, kako bo hitra cesta Koper - Izola z vsemi priključki dobesedno razkosala, in prekrižarila še teh nekaj površin, pri čemer bomo morali za nekatere dele udobnejše vožnje plačati tudi cestnino.
Ministrstvo za okolje in prostor RS je 24. 05. 2004 posredovalo Občini Izola v zvezi z izdelavo dopolnjenega predloga lokacijskega načrta odgovore na posredovane pripombe iz javne obravnave, ki pa jih odgovorni na Občini skrbno čuvajo in se jim ne zdi
potrebno, o tem obveščati ne krajevne skupnosti ne krajanov, ki so pripombe podali.
Ali so med odgovori podatki, za katere Občina želi, da bi se o njih ne razvedelo? Zakaj so lahko krajani iz Žusterne bili obveščeni o svojih pripombah in zakaj so bile v Izoli za posredovanje odgovorov, potrebne osebne urgence? Na veliko »zakajev« v našem mestu ni več jasnih odgovorov.
KDO JE ODPISAL VARIANTI B4 in B5?
Ali širša javnost ve, kako si je Občina Izola izborila odpis variante B4 in B5, pri čemer je slednja bila predvidena z izhodom v bližini »RUDE« oz. sedanjega Merkurja?
Ministrstvo za okolje in prostor v stališču 2.1. 12. odgovarja:
»Kot osnovna pomanjkljivost obeh variant, je v študiji izpostavljen vpliv na ožji obalni pas, oz. na območje Rude, kjer načrtuje Občina Izola novo turistično- rekreacijsko območje. Varianta B4 dodatno posega na obalni pas MO Koper. Poudariti velja, da je z investicijskega vidika najugodnejša varianta B4 (najkrajši predor, navezava na obstoječi izvennivojski priključek Ruda). Varianta B5 ima sicer najdaljši predor, investicijsko pa je ugodna zaradi priključevanja na obstoječi priključek na Rudi.«
Ce odmislimo varianto B4 ob morju, ostaja varianta B5 edina sprejemljiva tako glede varčevanja z denarjem, predvsem pa se s to varianto ne ruši objektov, ne posega na vse bolj osiromašen fond kmetijskih zemljišč, saj se ohranja dolina Pivol, odpadejo pa vsi novi priključki ceste tako za Izolo, kakor tudi za Bolnišnico.
Torej kje je tu razum Občine in tudi Ministrstva za okolje in prostor? Seznanjeni smo, da so strokovne kmetijske službe že od začetka obravnavanja zagovarjale varianto B5, ki nikoli ni bila resno upoštevana, zato ne bodo držali očitki, o zakasnelosti sodelovanja.
Iz zadnjega odstavka stališča 2. IV. 1 je v novelaciji študije oblikovan tudi predlog, »da se predvidi možnost, da se za posamezne odseke, na osnovi podrobnejše tehnične, prometne in ekonomske dokumentacije, ki bi opravičevala tak ukrep, lahko določi tudi prilagojen cestninski sistem«
Torej gradimo dražje ceste, saj bodo že domačini poravnali vse te nelogične investicije. Kdo se vozi največ po teh cestah, v službo se ve? Zakaj v Ljubljani nima obvoznica cestninskega sistema?
Torej še en dokaz kdo nas komu in za koliko prodaja?. Kakšen bo turizem, če bo prevladala varianta po dolini Pivola z vsemi priključki. Ali bo Izola en sam cestni kaos?
CIVILNA INICIATIVA GIBANJE ZA IZOLO
Živele počitnice	v
DRUGAČEN KONEC ŠOLSKEGA LETA V KORTAH
V sredo 23.junija so učenci in učitelji šole iz Kort pripravili
simpatičen zaključek šolskega leta. Starši, nonoti in none smo bili povabljeni v »kulturni dom« v Korte.
Program se je pričel z »debato« petošolcev, če so četrtošolci dovolj odgovorni, da jim predajo ključe šole. Pohvale gredo učiteljici Janki, Željki in Maji pa tudi učiteljici Mili, ki je skozi celo šolsko leto skrbela, da so otroci v podaljšanem bivanju napisali nalogo in se tudi pozabavali. Učiteljica Tjaša pa je svoj mali pevski zbor enkratno pripravila. Otroci so z veseljem izvedli svoje točke in gledališka skupina ter prvi in drugi razred smo pokazali svojo gledališko žilico pa tudi otroški pevski zbor iz Kort pod vodstvom zborovodje Elene Zajc je zapel v pozdrav prihajajočim počitnicam.
Ob končanem programu smo se vsi skupaj dobili v šolskih prostorih, kjer smo ob dobrotah, ki smo jih starši pripravili poklepetali o prihajajočih počitnicah.
Ob pričetku šolskih počitnic želimo našim otrokom obilo brezskrbnih in razigranih dni, učiteljicam zahvalo za vso potrpljenje v šolskem letu in sproščene poletne dni nam staršem pa kar se da umirjeno počitniško dopustovanje.
PA
HAUAETUM USPEŠNO NASTOPIL V MARIBORU
Med gostovanji po Sloveniji, je v nedeljo 13. junija, na dan volitev v evropski parlament, v župnijski cerkvi na Pobrežju v Mariboru gostoval in se predstavil s svojim bogatim in kvalitetnim repertoarjem Mešani pevski zbor italijanske skupnosti iz Izole - Halieatum.
Vsi, ki smo bili kakorkoli povezani z organizacijo gostovanja, smo z ščepcem negotovosti in bojazni pričakovali predvsem odziv poslušalcev na izvajanje tega kvalitetnega zbora in zahteven program.
Pet minut pred začetkom maše se običajno na kratko oglasijo zvonovi v župnijski cerkvi in povabijo župljane v cerkev. Tokrat so zvonovi, kot le ob naj večjih praznikih, z zvonjenjem izpolnili vseh teh pet minut in pozdravili goste, nam domačinom pa nakazali, da se nam obeta nekaj velikega, kar bo nedeljsko dopoldne dvignilo na nivo praznika.
Pellegrinova latinska maša, ki jo je zbor občuteno izvajal med nedeljskim bogoslužjem, je pritegnila pozornost vseh prisotnih, da ni bilo slišati nobenih, sicer običajnih, odvečnih šumov in presedanj.
Po maši je zbor zapel še sedem pesmi iz svojega bogatega repertoarja in za to bil nagrajen z dolgim in spontanim aplavzom. Vsem, ki smo s ščepcem negotovosti in bojazni pričakovali odziv poslušalcev na tako zahteven in veliki večini manj znan izbor pesmi, pa nam je bilo v zadoščenje, da je konec nastopa pričakalo 249 poslušalcev.
Nastop zbora Haliaetum je bilo doživetje, ki ga bomo mnogi še dolgo pomnili. Hkrati pa je nastop poglobil zavest, da na Obali živi italijanska skupnost, ki še kako zelo bogati to našo skupno evropsko hišo in kulturni prostor.
Jože Raduha, Maribor
POHLEP IN PREVARE NA MANZIOUJEVEM TRGU
V	petek zvečer so na Manziolijevem trgu uprizorili drugo premiero letošnjega Primorskega poletnega festivala. Igralci Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so namreč uprizorili renesančno komedijo Volpone avtorja Bena Jonsona, d jo je režiral in priredil Vito Taufer.
Gre za zgodbo o ji ; čfdjjl jrevari in pohlepu, ki 'i ’>] j je s svojo vsebino '	■ J j'J h
zagotovo aktualna tudi ^ danes. V igri se beneški plemič Volpone (Radoš	Bolčina)
pretvarja, da je hudo bolan. S prevaro privablja in zavaja [VI lovce na dediščino in denar, pri čemer mu pomaga prisklednik Mosca (Vojko Belšak).
Morebitni dediči, ki so jih uprizorili Iztok Mlakar, Ivo Barišič in Primož Pirnat, tekmujejo za Volponejevo naklonjenost, se mu prilizujejo in mu prinašajo različna darila. Na koncu je Volponejeva prevara razkrita, poleg tega pa še vse kaj drugega.
V	kateri so igralci imeli dovolj možnosti za izražanje, hkrati pa jim je bila v pomoč zelo domiselna scena in številni scenski efekti.
Te so vzdržljivi stanovalci Manziolijevega trga lahko spoznavali tudi že večer pred premiero, ko so si gledališčniki	privoščili
generalko tja do druge ure zjutraj, kar je nekatere sosede tako razjezilo, da so na pomoč poklicali policiste, ki pa so z razumevanjem sprejeli dejstvo, da igralci pač potrebujejo generalko pred premierno uprizoritvijo predstave na prostem.
SE SEST FESTIVALSKIH VEČEROV
četrtek, 15. julij: CAESARob 21.30 na dvorišču Pretorske palače v Kopru sobota, 17. julij:CAESAR ob 21.30 na dvorišču Pretorske palače v Kopru sreda, 25. avgust:TIRI ob 21.30 na Titovem trgu v Kopru četrtek, 26. avgust:TIRIob 21.30 na Titovem trgu v Kopru |J sobota, 28. avgust:QRK ZOR^Aob 21.30 v Avditoriju Portorož nedelja, 29. avgust BUZEC ON, BUSCA JAZ ob 21.30 v atriju TV Koper, Ul. OF
ll .rnmonki roletai Id im
It FifUh\il	M l llorji
FENS TUDI LETOS V IZOLI
Tudi letošnji FENS festival je razdeljen na tri kategorije:
Otroški FENS (do 13 let), Najstniški FENS (13-16 let) in N scena (odrasli)
Otroški in Najstniški FENS bosta 18.7. ob 20.00, na Manziolijevem trgu. Oddajo Otroški FENS in oddajo Najstniški FENS bo predvajala TV Primorka in druge lokalne TV postaje. Festival Nova scena (odrasli) pa bo 22.7. ob 21.00 v Kopru, na Titovem trgu. Oddajo Nove scene bo predvajala TV Slovenija - 2 program in TV Koper ter Radio Koper in Radio Slovenija.
Nagrade (plakete) se podelijo prvim trem uvrščenim na vseh treh kategorijah. Prva nagrada pri vseh treh kategorijah je studijsko snemanje (Otroški in Najstniški FENS - nagrado podeli studio Hendrix Radia Koper, Novi sceni -(snemanje glasbenega projekta) Radio Slovenija). Nagrado za najboljše besedilo pesmi v kategoriji Nove scene (odrasli) podeljujejo Primorske novice.
Gostje na Novi sceni bodo Vika Zore (lanska zmagovalka) in skupina Kalamari. Prireditev bo vodila Lorella Flego. Gostji na Otroškem in Najstniškem FENSu v Izoli pa bosta Damjana Golavšek in Stefica Stipančevič. Prireditev bo vodila Damjana Golavšek.
na Najstniškem FENSu bo nastopilo 15, na Otroškem FENSu pa 17 mladih izvajalcev.
Spored oddaj na televizijah: OTROŠKI FENS Oddaja na TV Primorki 23.7. ob 21.00, NAJSTNIŠKI FENS Oddaja na TV Primorki 30.7. ob 21.00
PMETNE PRIREDITVE
; OBČINA IZOLA IN KULTURNI CENTER IZOLA ■
Četrtek, 15. julija ob 19.00 - Manziolijev trg
Otroški program ^
glasbena animacija
Nedelja, 18. julija ob 21.00 - Manziolijev trg
FENS FESTIVAL
Sreda, 21. julija ob 21.00 - Manziolijev trg
KESUKOZI
večer afriške glasbe s plesalko
Četrtek,22. jillija ob 19.00 - Manziolijev trg
RAP KARAOKE
Otroški program
praznik kreativnosti
Poletna plesna šola praznuje 25. obletnico, zato smo vam za letos pripravili prav posebno pester in zanimiv program.
PPŠ kot uveljavljena oblika kreativnosti sledi duhu časa in se povezuje, raste ter ponuja nove plesne možnosti in priložnosti. Obletnico proslavljamo ob morju - v Izoli. Združena s Plesnim kampusom predstavlja še širši prostor za nabiranje plesnih doživetij, kvalitetnega znanja in prijetnega poletnega druženje mladih plesnih navdušencev.
Poleti leta 1979 je bil v Sloveniji prvič izveden desetdnevni program seminarjev za različne plesne tehnike, s poudarkom na sodobnih smereh in razvijanju ustvarjalnosti, z imenom Poletna plesna šola - PPŠ.Takrat v Sloveniji ni bilo možnosti za redno sodobno plesno izobraževanje, zato je PPŠ skupaj z Zimsko plesno šolo in Plesnim izzivom dolgo zapolnjevala to vrzel. V vseh teh letih so številni priznani plesni pedagogi in umetniki iz tujine ter domači plesalci in učitelji poučevali vse znane sodobne plesne tehnike.
Namen Poletne plesne šole in ostalih plesnih seminarjev v organizaciji JSKD je širiti plesna obzorja ter razvijati ples kot instrument umetniškega izražanja. Poletna plesna šola JSKD je odkrila in spodbujala vrsto plesnih talentov, ki jih danes poznamo kot uspešne profesionalne umetnike slovenske sodobne plesne scene.
Petek,16. julija 04 ob 21. uri - Manziolijev trg
Večer sodobnega plesa
Z avtorskimi plesi in novimi koreografijami se bodo predstavili slovenski plesalci mlajše generacije- nekateri so se šolali ali pa še vedno študirajo ples v tujini in doma- in sicer: Siniša Bukinac, Tomaž Simatovič, Tina Bačič, Ingrid Radman, Nastja Bremec, Katarina Zupan, Aja Zupan, Marija Slavec in Sabrina Železnik. Pridružili se jim bodo še plesalci iz tujine Manon Greiner, Arianna Marcoulides, Maiko Arai, Saša Blagojevič, Laurence Levasseur in Daša Grgič.
Sobota, 17. julij 2004 ob 21. uri - Manziolijev trg
Produkdia Poletne plesne šole -
plesnega kampusa 2004
Udeleženci bodo pokazali, kaj so se naučili v osmih dneh intenzivnega plesnega študija in ustvarjanja.
galeri jalN SUL A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Skupinska razstava
ŠTUDENTOV AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST
Razstava je postavljena vzporedno v treh razstaviščih, v Avditoriju v Portorožu, v Galeriji Insula v Izoli in Pretorski palači v Kopru in je na ogled do 22. julija 2004.
galerija ALGA
razstava nagrajenih slik
15. EX-TEMPORE 2004
umik galerije: 10.00- 12.00/ 18.00-20.00 / vsakdan razstava bo odprta do 11. 8.2004
razstava ostalih - nenagrajenih slik 15. EX-TEMPORA 2004 je v začasnem razstavišču v Gregorčičevi ulici
umik : 10.00 - 12.00 / 18.00 - 20.00 / vsak dan / razstava bo odprta do 23. 7. 2
Nedeljski mednarodni slikarski ex-tempore je privabil v Izolo 66 slikarjev iz različnih koncev Slovenije in tudi iz sosednje Italije. Bilo bi jih zagotovo še več, če bi bilo vreme drugačno, tako pa so nekateri v strahu pred dežjem ostali doma. Kljub vsemu so senčniki in slikarski štafelaji napolnili staro mesto in slikarska nedelja se je zaključila z dobrim koncertom Vitalija Osmačka in skupine Mar Django kvartet.
SEZNAM NAGRAD ZA 15. EX-TEMPORE 2004
1.	NAGRADA ZA PRINEŠENO SLIKO Avtorica: TEREZA PAVLOVIČ
Nagrado je podelilo podjetje: PORT1NG d.o.o Izola
2.	NAGRADA ZA PRINEŠENO SLIKOAvtorica: VILI M TOPLAK
Nagrado je podelil: PORT1NG d.o.o Izola
3.	NAGRADA ZA PRINEŠENO SLIKO Avtorica: BANDI BEHRIČ
Nagrado je podelilo podjetje: BITERMO d.o.o. Portorož
4.	NAGRADA ZA PRINEŠENO SLIKOAvtorica: MAGDA POSEDEL Nagrado je podelila: HTP BELVEDERE d.o.o Izola L NAGRADA ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 AvtorBORIS ŠTRUE L J Nagrado je podelilo javno podjetje: KOMUNALA IZOLA d.o.o.
2.	NAGRADA ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 Avtor: ZDENKA PETEK
Nagrado je podelilo podjetje: PRIMORJE - STAVBENIK d.o.o. Koper 3. NAGRADA ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 AvtonM AJA KUHAR Nagrado je podelilo podjetje: CKŠP Izola
4.	NAGRADA ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 Avtor: MIRANA RUMINA
Nagrado je podelilo podjetje: HTP SIMONOV ZALIV Izola
NAGRADA SKRIVNOSTNEGA SPONZORJA ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 Avtor: DARE BREZAVŠČEK NAGRADA PUBLIKE 2004 Avtor: NEVINA PEČARIČ
NAGRADA GRAND PRIX ZA SLIKO EX TEMPORE 2004 Avtorica: DENIS SENEGAČNIK Nagrado je podelila: OBČINA IZOLA
KINO ODEON - Art kino
14.In 15.7.on 19.00 PRIJETNO POTOVANJE-BOHVOISGE Režija:Jean-PaulRappeneau 15.7.oh2L30 ter 16.7.oli2100Z DRUGE STRANI POSTELJERežila:Emilio NartinezUzaro
16.	-18.7.OP 19.00 LOV NA SREČO-COOIER
17.	in 18.7. ob2100 ter 19.lo20.7.ob 19.00 KRISTUSOV PASION Režija:MelGibson 19.7.ob21.30ob:21.30 HLADNE KAPLJE NA VROČE KAMNE 20.7.ob 21.30 OTROCI SREČE - SREIbO DUETE Režila: Igor Mirkovič
21 In 22.7. ob 2100 PESNIKOV PORTRET Z DVOJNI KOM Režija: Franci Slak
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
PRIJAZNO VABLJENI!
Organizatorji PPŠ-plesnega kampusa 2004: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava JSKD Izola, KUD Erato,Društvo modemih umetnosti Ljubljana
Nedelja, 18. julij ob 10.30 - Park Pietro Coppo
KOPALNA GODBA
Pihalni orkester TRŽIČ
Mestna knjižnica Izola obvešča, da bo knjižnica od l.julija do 31.avgusta 2004 odprta za obiskovalce:
TOREK, SREDA, PETEK od 8.00 do 15.00 ure.
PONEDELJEK, ČETRTEK	od 8.00 do 12.00 ure
in od 18.00 do 20.00 ure.
SOBOTA	ZAPRTO
21. 7.
MEF & NOB
Po daljši odsotnosti se bodo narodno-osvobodilnibendovci ponovno pokazali in predstavil obalnemu občinstvu s pravim koncertom na katerem bo Mefa temeljito .podprl zvesti sodelavec in prijatelj, kitarist Armando Šturman, ob njem pa še basistka Kate Hoskin (Avstralija), morda pa tudi bobnar Andjelko Stupar (Dele) iz Beograda. Ponovili in na novo preigrali bodo nekaj pesmi iz prvega albuma Najboljše so padle in predstavili večino skladb z nastajajočega albuma Svoboda. Istrskim harmonijam Daria Marušiča bodo dodali nekaj kantavtorske izpovednosti in morda še kaj malega združili moči.
22. 7.
Kariera Livija Morosina je zagotovo ena najbolj raznovrstnih na hrvaški estradi. Začel je kot alternativec v vodnjanskih Gustaf i njegovi dobri duhovi, predhodnikih današnjih Gustafov, nato pa je autsajderski “ča val" v tandemu z Alenom Vitasovičem spremenil v enega najbolj glamuroznih domačih glazbenih blitzkriegov. Morasinov prvi samostojni album I Anelidi su bili cmci je bil poslashca za kritike, z albumom Bura tramuntana, ki ga je posnel ob pomoči Darija Marušiča, pa se je Morosin še bolj ambiciozno lotil reinterpretacije istrske glazbene dediščine. Leta 2002 je sodeloval z Radetom Serbedzijo, za katerega je napisal glasbo in s svojo skupino posnel album Orihi Orihi, leta 2003 pa je izšel njegov album Best of Livio Morosin band, ki ga bo tudi predstavil na Mediteran festivalu.
21. 7.
Etnomuzikolog in multiinstrumentalist, soustanovitelj Istranove, ustanovil IsTrio, sodeloval s Tolovaj Mataji in celo vrsto slovenskih, hrvaških in italijanskih skupin, posnel izvrsten album Bura tramuntana z Liviom Morosinom, ter popeljal istrsko ljudsko godbo tudi v elektronske vode.
FRANCI BLA/KOVIČ
GORI U/l NVINNETOU
Kariera Francija Blaškoviča najbolj nevsakdanja, saj je na glasbeno sceno stopil kot glasbenik klasične pop skupine Tingl Tangi, potem pa je skupini in tej glasbi obrnil hrbet, ter na samo njemu lasten zabavljaško zappovski način v vsako istrsko vas pripeljal rock alternativo. Začel je s trdim kantavtorskim rockom in legendarno Addio Pola, potem pa posnel še 14 albumov, od katerih je vsak drugačen, vsak poglavje zase in vsak predstavlja pomemben del istrske, ne le glasbene zgodovine. Z izvrstno skupino Gori Uši Winnetou je že dve desetletji pravi guru celotne istrske etno alter oziroma alter etno scene.
PODBELVEDERE
Sobota, 24.7.	,	^
ob 22.00 /S?f Ska-punk žurka v Shoto KIubrJ P.O.BOK
2003 je bilo izjemno leto za P.O.BOX, ko so ob svojem drugem nastopu zmagali na rock lycee festivalu v damačem Nancy-ju pred 1500 gledalci in izdali deljen cd z Belgijsko ska-punk zasedbo Madskat. Po več kot 120 koncertih po vsej Evropi, jih bo letošnje poletje pripeljalo, preko Francije, Litve, Latvije, Poljske, Nemčije, Luksemburga, Nizozemnske, Velike Britanije in Madžarske, tudi v Slovenijo. Bolj natančno v Izolo, v Shoto Klub.
Predskupina bodo izolski mladci Jebiga, skupina, ki bo v prihodnje še kaj povedala na tej glasbeni sceni.
Četrtek, 29.7. ob 21.00
LIARS
Liars so skupina
(USA)
$
tranziciji, skupina, gl ki se je odločila B pretrgati vse vezi z I aktualno sceno, ki so jo na nekakšen .. način ustvarili in jo ^ zdaj,	namensko,
prerasli. Skupina se j je od teh začetkov ■ zelo	spremenila;
(leta 2002 sta odšla Pat in Ron), vendar se je izkazala z | izjemnimi nastopi v,
živo, z izdajo enega I	___________________
albuma ter dveh ep-jev (od katerih je eden “split” z prav tako njujorškimi Yeah Yeah Yeahs) in z nabiranjem dragocenih izkušenj.
Med drugim so koncertirali s Sonic Youth in Jon Spencer Blues Explosion. Rezultat vseh teh sprememb je nova plošča “They Were Wrong, So We Drowned”, posneta v lastni klcti/vadnici in pri kateri je pomagal tretji član sedanje zasedbe, Julian Gross.
Koncert v Shoto Klubu bodo odprli izolski Sensation, prav tako skupina, ki je ni moe oprcdalčkati z njihovo mešanico rapa, punka, duba, funka in mladostniške nekontrolirane enegije.
Prispevek bo znašal 1200 sit.
DOVOLJENJA ZA RABO VODE
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je konec letošnjega maja posredovalo občinam dopis, s katerim je občine zaprosilo za pomoč pri obveščanju glede pridobitve vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Glede na to, da je v Izoli kar nekaj vodnih virov, ki so jih nekoč že uporabljali kot vodne vire s pitno vodo in so za to primerni še danes, je informacija zanimiva tudi za naše krajane.
Lastna oskrba s pitno vodo pomeni, da se iz enega vodnega vira oskrbuje 50 prebivalcev (pri tem niso šteti objekti, kot so npr. šole, gostilne ipd.), ali pa se iz enega vodnega vira načrpa dnevno manj kot 10 m3 pitne vode
Tista gospodinjstva, katerih oskrba s pitno vodo ni pokrita z gospodarsko javno službo, pa morajo po zakonu o vodah pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo. Za obstoječe vodne objekte in naprave, s katerimi se brez vodnega dovoljenja že odvzema in rabi pitna voda, je tako treba, na podlagi 199. člena zakona o vodah, do 10. avgusta 2004 vložiti vlogo za izdajo vodnega dovoljenja. Ker je Agencija RS za okolje do sedaj prejela le približno 100 takšnih vlog, gospodinjstva, ki so zavezana pridobiti tovrstno dovoljenje, ponovno pozivajo k pravočasni vložitvi vlog.
MOJE IZKUŠNJE V GOSPODINJSTVU
GOSPODINJSKA OPRAVILA SO VČASIH ZABAVNA, VČASIH PA NAPORNA. SO TRENUTKI, KO MI JE VSAKO DELO ODVEČ IN TRENUTKI, KO SE PRAV RADA ČESA LOTIM.
NAJRAJŠI	OPLETAM	OKROG ŠTEDILNIKA.	MOJE PRVO
SREČANJE S	PEČICO JE
OBRODILO KEKSE TRDE KOT KAMEN.
TAKRAT SEM IMELA PET LET IN NISEM MOGLA RAZUMETI, ZAKAJ SO NONINI PIŠKOTI USPELI, MOJI PA NE.
VEDNO SEM LEZLA V NJENE LONCE IN JI	GLEDALA POD
PRSTE, KO	JE PEKLA
SLADICE. OD	NJE SEM SE
VELIKO NAUČILA, SEM SE PA DOSTI NAUČILA TUDI SAMA, KO SEM KAJ IMPROVIZIRALA.
MOJA SPECIALITETA JE ZAJEC. KAR SE TIČE ČIŠČENJA, SEM ZELO NEPREDVIDLJIVA. VČASIH SE LOTIM ČIŠČENJA SREDI NOČI IN MI JE UŽITEK, VČASIH PA POČISTIM SAMO TISTO KAR JE RES NUJNO, PA ŠE TISTO NA SILO.
VSEENO PA IMAM VELIKO LEPIH SPOMINOV NA KUHARSKE PODVIGE. V PRIHODNOSTI BI RADA PREVZELA VEČ ODGOVORNOSTI	V	GOSPODINJSTVU IN	BILA BOLJ
SAMOSTOJNA. TO JE ODVISNO OD MENE IN OD MOJE VOLJE. (DAMJANA)
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
V spomin
Lilijana Benčič
Dolgo se je upirala, premagovala težko bolezen z neverjetnim optimizmom, presenečala zdravnike in alternativce z neverjetno željo po življenju in bila do zadnjega trenutka trden steber družine. Potem enostavno ni več zmogla in je v krogu najbližjih odšla.
Mnogo ljudi se je prišlo posloviti od nje, ko se je poslovila v senci cipres in nihče ni	pozabil	njene delavnosti	in volje	do življenja. Najbližji se
posebej zahvaljujejo	zdravstvenemu	osebju	Onkološkega inštituta v
Ljubljani, dr.	Pešiču,	Bolnišnici Izola,	pogrebni	službi in župniku Andreju
za pogrebni	obred,	Centru za usposabljanje	Elvire Vatovec Strunjan,
Osnovni šoli Dante Alighieri Izola, Jadralnemu klubu Burja Izola, Jadralnemu klubu Čupa Sesljan in sosedom iz Aškerčeve, Trubatjeve in Kosovelove ulice.
Spomin nanjo bo dolgo živ.____________________________________________
KRIMINAL! JE
KAJ GA JE PIČILO?
Kaj se je »kuhalo« v glavi voznika Opel Corsa ljubljanskega registrskega območja LJ še ni čisto jasno. Voznik navedenega avtomobila je vozil po Sončnem nabrežju, se na Trgu republike ustavil pred vozilom občana Pirana, izstopil iz svojega vozila in pristopil do Pirančana, ter ga s pestjo udaril v glavo in nato z nogo brcnil še v žaromet vozila. Po dejanju je sedel nazaj v vozilo in odpeljal. Vzroke dejanja bo pojasnil na sodišču in pri sodniku za prekrške.
MOJSTER ZA PARKIRIŠČA
V	sredo popoldne je bil zelo aktiven, za sedaj še neznanec, ki je vlomil v tri osebna vozila parkirana na parkiriščih Tomažičeve in Morove ulice. Na škodo občana Logatca in dveh občank Jesenic je iz vozil odtujil denar, osebne dokumente in bančne kartice. Za storilcem še poizvedujejo.
DOBER ZAČETEK
Odzvali smo se na klic iz Livad, ki je tukajšnjo policijsko postajo obvestil, da se sliši kričanje, pretepanje in klici na pomoč. Policisti so ugotovili, da je prišlo do spora med mlajšim parom. Nastradalo je tudi steklo vhodnih vrat objekta. O dogajanju bo obveščen sodnik za prekrške, ugotavljajo pa tudi morebitne elemente za obstoj kaznivega dejanja.
ZAPORNICA JE NASTRADALA
Kot posledica objestnosti, je v Livadah pri osnovni šoli ostala zvita kovinska zapornica, ki preprečuje vožnjo po dvorišču šole. Kdo bi lahko bil kriv je jasno, saj se na tem območju zbira okoliška mladina in okoliškim stanovalcem s povzročanjem hrupa v večernem času že dolgo dela sive lase.
BICIKLIZEM VLEČE
V	soboto popoldne je neznani storilec vstopil v večstanovanjski objekt na ulici Oktobrske revolucije in iz skupnega hodnika ukradel moško gorsko kolo. Lastnika je oškodoval za 50.000,00 sit. Gre za kolo znamke Merida. Sledi kazenska ovadba po NN storilcu.
POBRALI SO VSE ŽIVO
Neznani storilci so med vikendom v Livadah vlomili v pomožni gospodarski objekt in dve kleti večstanovanjskega objekta. Ukradli so nahrbtno kosilnico, motorno žago. samokolnico, ribiške palice in še nekaj manjših predmetov. Za storilci še poizvedujejo.
BRESKVE PA BATINE
Lastnik nasada breskev je pri tatvini sadežev zalotil neznanca. Ko ga je pobaral zakaj brez dovoljenja hodi po nasadu in pobira sadeže, ga je neznanec s pestjo udaril v obraz sedel v osevbni avtomobil, registriran v občini Koper in se odpeljal s kraja dejanja. Zoper storilca dejanja sledijo ukrepi - napotitev do sodnih oblasti.
DRUGAČNI OBIČAJI
V	Livadah so kot podnajemniki nastanjeni tuji državljani, ki se po izjavah sosedov ne obnašajo primemo, saj različne smeti do tal pridejo po najbližji možni poti -preko balkona. Vsake toliko časa se jim pridruži tudi kakšna steklenica. Ker se stvar ponavlja, opozorila pa ne zaležejo, bodo policisti posegli z represivnimi sredstvi.
PREGLASNO VESELJE OB ZMAGI
Policisti so prejeli tudi več klicev občanov,, da so moteni zaradi glasnih pogovorov, smejanja in tudi kričanja v času Evrofesta. Dejanja so bila v glavnem posledica zmag določenih ekip. Primere so reševali s pogovori in opozorili saj niso bile zaznane hujše kršitve predpisov.
STATISTIKA
Prejšnji teden so izolski policisti opravili še devet ogledov krajev prometnih nesreč, pet poškodb parkiranih vozil, dve prometni nesreči s pobegom (obe sta raziskani), obravnavali še tri različne kršitve javnega reda in miru (sledijo predlogi sodniku za prekrške), napisali dva plačilna naloga zaradi povzročanja hrupa v bivalnem okolju, opravili dva zasega manjših količin prepovedanih substanc in zoper posestnike napisali predloge sodniku za prekrške in odredili dva strokovna pregleda zaradi suma, da vozniki vozijo pod vplivom prepovedanih substanc.
POLJE IN TRAVNIK KLIČETA
V	zadnjih 14 dneh je nekdo prišel do zidanega objekta med vinogradi v Livadah (kraj imenovan Ricorvo). Tam je ukrivil železni okvir vrat, odlomil zatič ključavnice in stopil v notranjost objekta iz katerega je ukradel nahrbtno kosilnico, motorno žago in samokolnico. 49-letnega Izolana je z vlomom oškodoval za 100 tisočakov.
ZATEMNITEV ZA SLAB MILIJON
V	zgodnjih jutranjih urah je nekdo ob sprehajalni poti v Simonovem zalivu razbil sedem svetilk. Podjetje HTP Simonov zaliv je oškodovano za 800.000'SIT.
ŠE ENA NESREČA NA OBVOZNICI
Ob 7.30 se je na magistralni cesti Izola Portorož v bližini benzinske črpalke pri Belvederju zgodila huda prometna nesreča. Kot prometni policisti ugotavljajo je nezgodo povzročil 44 letni voznik osebnega v avtomobila, doma iz okolice Kopra. Vozil je iz smeri Kopra proti Portorožu in v bližini benzinske črpalke na Belvederju iz neznanega vzroka zapeljal v levo, na nasproti vozni pas, kjer je najprej oplazil avtobus, v katerem ni bilo potnikov, nato pa čelno trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil, ki ga je vozila 26 letna voznica iz Pirana. Huje ranjena voznika, ki sta bila v vozilih sama, so iz razbitin izvlekli gasilci. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer sta s hudimi poškdbami ostala na zdravljenju.
IZOLANI NA TUJEM
-	Ob 21.00 uri se je na lokalni cesti v Vanganelu pripetila prometna nesreča zaradi neprilagojene hitrosti 25-letne Ljubljančanke, ki je vozila iz Marezig proti Kopru in s svojim Passatom po zaključenem prehitevanju drugega vozila izgubila oblast nad vozilom ter zapeljala v vinograd. Voznica je bila v nezgodi lažje telesno poškodovana. Huje telesno poškodovana je bila njena 36-letna sopotnica iz Izole. Lažje telesno poškodovanje bil še 21-letni sopotnik, kije sedel na zadnjem sedežu.
-	Ob 16.30 smo bili obveščeni o naletu treh vozil na koncu hitre ceste pred Žustemo. Prometni policisti so ugotovili, da je nesrečo povzročil 54 letni Izolan, ki je zaradi neprimerne hitrosti s svojo Alfo trčil v zadnji del AX-a, ki ga je vozil prav tako 54 letni Izolan. Povzročitelja so policisti preizkusili z alkotestom in namerili kar 2,52 promila alkohola čeprav ima vozniško dovoljenje šele dva meseca. Udeleženec je bil nekoliko boljši pri njem so policisti v organizmu namerili le 1,19 promila alkohola. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrške.
-	Ob 03.40 uri smo bili obveščeni, da se je voznik osebnega avtomobila zaletel v restavracijo pod tribunami tenis igrišč v Portorožu. 22. letni Izolan je vozil svoj osebni avtomobil iz Portoroža proti Luciji. V levem blagem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal na pločnik in trčil v mizo za katero so sedele 3 osebe. Vozilo je za tem odbilo v drevo. V nezgodi so v si trije utrpeli hude telesna poškodbe in bili odpeljani v bolnico Izola. V vozilu se je zaradi trčenja v drevo izredno hudo telesno poškodoval 22. letni domačin. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnico Izola, kjer se zdravniki bojujejo za njegovo življenje. Povzročitelj je na kraju opravil preizkus alkoholiziranosti, katerega test je pokazal 0.68 promila alkohola v izdihanem zraku. Povzročitelj prometne nezgode bo zaradi povzročenih telesnih poškodb ovaden okrožnemu državnemu tožilstvu.
NASTRADAL JE ZID
Nekaj po 20.00 uri	smo	odhiteli v Izolo, kjer sta se sprla	soseda.	En od njiju se je
z večjim kladivom	lotil	sosedovega zidu in ga poškodoval. Pri početju je bil pijan.
Policija ju je pomirila, tisti, ki je mahal s kladivom si je prislužil predlog sodniku za prekrške in kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari.
LEP PLEN
Preko noči je NN storilec vlomil v pisarniške prostore enega od podjetij v Izoli in ukradel bankovec tuje valute in računalniški terminal Router. Lastnika je oškodoval za 285.000 SIT.
ŽEPARJI SO TUDI TUKAJ
Neznani storilec je iz žepa hlač potniku na avtobusu, ki se je vozil med Izolo in Koprom ukradel denarnico. Lastnik, ki dejanja sumi približno 30 let starega moškega, visokega	180	cm, blond do ramen segajočih	las, ki	je bil oblečen v
zeleno majico brez	rokavov in v kratke hlače bele barve,	je imel	v denarnici večjo
vsoto denarja, bančne kartice ter ostale dokumente.
IZOLAN NA DELU V TUJINI
Piranski policisti so ovadili 45 letnega Izdana, ki ga sumijo storitve kaznivega dejanja tatvine in goljufije. Policisti ugotavljajo, da je izkoristil prijateljstvo oškodovanca iz okolice Lucije in si protipravno prilastil kreditno kartico, s katero je kar petkrat opravil dvig denarja iz bankomatov in "prijatelju" iz računa porabil skoraj 200 tisočakov.
ALKO LESTVICA
prejšnjega tedna pa je naslednja
Zlato: 1.85, Srebro: 1.68, Bron: 1.48 (delitev medalje med dva voznika) itd.
BANKOMAT MOJSTER JE ODKRIT
Neznani storilec je dne 04.07.2004 v popoldanskih urah pristopil do bančnega avtomata pred poslovalnico Nove Ljubljanske banke d.d. na naslovu Lucija, Obala št. 112, občina Piran, kjer se je do 17.18 ure zadrževal v bližini bankomata, nakar je ob 17.18 uri pristopil do njega ter na kamero bankomata položil dlan ter na neugotovljen način preprečil beleženje transakcij na bankomatu. Nadalje je na steno bankomata namestil bel list papirja A5 formata z računalniško natisnjenim pojasnilom: OPROŠČAMO SE, ČE BANKOMAT ZADNJE ČASE POZIRA KARTICE.	PRITISNITE ZAPOREDOMA TRI KRTA PIN KODO IN ČE
KARTICA NE PRIDE VEN, SE OGLASITE NA MATIČNI BANKI.
Ob 17.30 uri je do bankomata pristopil oškodovanec in v bankomat vstavil svojo bančno kartico Banke Koper, nakar je opazil, da je na ekranu izpisano, da bankomat ne deluje, zato se je ravnal po navodilu na nameščenem listu papirja. V tem času se je neposredno za njim nahajal neznani storilec, kateri je opazoval njegovo početje. Ker oškodovanec ni dobil kartico ven iz bankomata, je kraj zapustil, neznani storilec pa je po njegovem odhodu ob 17.48 uri z njegovo bančno kartico opravil dvig denarja v znesku 30.000,00 SIT, na neugotovljen način odstranil bančno kartico iz bankomata in kraj r jr	TF’	^ 4IH TT
zapustil in s protipravno prilaščeno bančno I kartico opravil še tri dvige denarja OPIS STORILCA:	.
Policije pa jc na svoji spletni strani objavila tudi fotografijo storilca. lo je moški star okoli 50 let, visok okoli 170 cm, čokate postave, krajših sivih las, obrit, brez vidne pleše, nosil je očala in slamnat klobuk, oblečen športno v kratke hlače in srajco.____________________________________
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■	TRIČLANSKA DRUŽINA išče majhno eno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje v Izoli, tel 041 821 569
-	Prodam dro-nadslropnollišov Hrvatinih, tel 031 406 739 (popravljamo napačno telefonsko številko)
• POSlOVIli prostor VOlikOSti 28 m2za opravljanje mirne dejavnosti, v Premrlovi ulici št. 11, oddam. Pokličite preko telefona številka 031 235 319.
■	IŠČemO SObO S kopalnico oz.garsonjero za nekaj mesecev. Nujnol Tel 041 544 428
-	Kupim StarOjŠOStanovanje, (lahko) potrebno obnove. Tel 041 608 765
-	Opremljeno dvo ali trisobno stanovanje v Izoli, Kopru ali okolici najamem za dobo najmanj enega leta. Plačilo v naprej. Tel:. 040 756 629
-V Izoli kupim garažo. Tel: 041 616 557
-	Oddam poslovni prostor, 40m2 na tržnici v Izoli, tel 041 345 605
-	UGODNO PRODAMO gradbeno zemljišče- Otok Ugljen, mesto Ugljen,, 610 m2,150 m od morja, voda, telefon, elektrika, asfalt, tel. -H-385/91/58 11 069
■	Iščemo dvo ali trisobno Stanovanje^ daljše obdobje. Opremljeno ali ne tel.: 041 504 487 -DvosobnoStanovanje v Šalari prodam, infp 041 233 451
-	V Ljubljani prodam Stanovanje (30 m2). Tel.: 031 418 254
-	Zakonski par šestdesetih letKUPI svetlo in zdravo 11/2 do dvosobno Stanovanje V IZOlL do 2. nadstropja (balkon,klet), najraje neopremljeno, ni pa pogoj. Ni za počitnice. Brez posrednikov. Ponudbe na tel: 040 800 345.
-Tričlanska družina najame opremljeno (2-3 sobno) stanovanje za daljše obdobje, tel 041 730 721
-M ladaštiričlanska družina išče tri ali štirisobno opremljeno stanovanjev Izoli za daljše obdobje. Ponudbe na tel.: 040 895304
Motoma vozila
-	PRODAM PASARO 4,15 M l MOTORJEM TOMOS 10 INFORMACIJE NA TEL. 041 756 520. -ProdamElanT400 info: 041 241 080
-PRODAM kopačicoTomos s plugom, tel zVečer 641 44 53
-	Prodam Audi A6, letnik 1995, cme barve, z vso pripadajočo opremo in klimo, v zelo dobrem stanju, za samo 1.000.000 sit! pokličite 040 736 127 za ogled!
-	JADRNICO 8m. UGODNO PRODAM, tel 041 361 825 -Prodam lord fiesto Umodelno leto 1998, letnik 99,3-vrata, bela, garažirana, l.lastnik, 20000km, deljiva zadnja klop, avtoradio. Nekaramboliran.
Cena 820.000SIT. Tel.: 041 597 551
-	Kupim izvenkrmm motor od 10 - 20 KS (po možnosti prvi lastnik) Tel.: 05 6240 376
-	Prodam R 4 (Katrco)registrirano do 15. aprila za 100.000 SiL Tel.-. 031 815 554 -Prodam v paketu IrezoLampadanaSkiiv in kopačicoza 400.00 sit. Tei.:04i 908046
Delo
-	Zaposlimo KV natakarja ali natakarico za delo v lokalu Istra, tel 041 345 605
-Študentinstniira matematiko ter italijanski jezik tudi na domu. 041 567 555 -Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862579
-	Zaposlimo natakarico ali natakarja v gostilni istra. Tel: 041345 605
Razno
■	Prodam: zmrzovalno omarico (cca 801) 40X40X85cm, 3 predali, nerabljeno za 30.000 SIT; 2 mobilni postelji promemi za predprostor v bivalni prikolici za 8.000 SIT kom; 3 stoječe obešalnike za garderobo za 3.000 SIT. tel 031/ 343 803 ali 05/ 641 3186
■Podarim risalno desko za tehnično risanje, tel 070 405 006
-	Ras kitara Jim Harlen - jazz s kovčkom, torbo in stojalom, prodam. Naprodaj tudi bas Ojačevalec Yamaha100W. Cena po dogovoru. Tel.: 041724209.
-OPREMO ZA TRGOVINO PRODAMjiiimo sanyo, blagajno, obešala premična gasilni aparat sesalec, opremo ugodno tel 031672 851
STE NAŠLI MOBILNI TELEFON
V starem delu mesta (ob tržnici) sem izgubil prenosni telefon Mobitel SAMSUNG 700.
Za najditelja je telefon že neuporaben, zato ga prosim, da ga, proti nagradi, vrne.
Pokliče naj na telefon 041 512 783 ali ga prinese v gostilno Ribič.
HH/liJSsiLit E|/Wl je tednik Izolanov «rmficrfrgTOT?ola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika® mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT. Založnik elektronski prelom: GRAFFIT LINE d.o.o, Izola; tel.05 6400010
elektr.naslov: http://www.mandrac.coni; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
TEMELINI KAMEN ZA DREVO ŽIVLIENIA
Na parceli blizu Šareda bo kmalu začela rasti stavba terapevtske skupnosti Drevo življenja, ki bo po mnogočem drugačna od običajnih skupnosti v katerih se odvisnosti odvajajo tisti mladi, ki se odločijo za življenje. V tej skupnosti naj bi našli prostor predvsem mladi s tega območja, člani terapevtske skupnosti pa bodo na kmetiji tudi sami pridelovali hrano za vsakdanje življenje.
PARTIZANSKA PESEM IN BIVŠI PREDSEDNIK
Ob občinskem prazniku so pripravili svoje srečanje tudi primorski brigadirji in ob njih tudi udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz naše občine. Pravzaprav so se družili že od dopoldneva pred Gostinsko šolo, zvečer pa so na Lonki navdušeno zaploskali Partizanskemu pevskemu zbom iz Trsta in nekdanjemu predsedniku Milanu Kučanu, ki je zatrdil, da se partizani nimajo za kaj opravičevati, za razliko od tistih, ki so kolaborirali z okupatorjem. Županja Breda Pečan pa je izrazila željo, da bi bila Izola najbolj prijazna občina na svetu.
DAN KO JE IZOLA ZARES PICCOLO PARIGI
Izolski slikarski ex tempore je res nekaj posebnega. S svojo preprostostjo in živahnostjo je vse bolj vabljiv za številne amaterske a tudi poklicne slikarje, ki na ulicah starega mesta dobijo svoj dežnik in potem iščejo navdih in motiv za svojo ustvarjalnost. No ja, v glavnem že vedo kaj bodo slikali, kljub temu pa je sprehod med njihovimi platni lahko zelo zanimiv in to so ugotovili tudi številni turisti, ki so se v nedeljo dopoldne sprehodili po Ljubljanski in Koprski ulici ter sosednjih trgih in mimogrede glasovali za njim najboljše delo, kije seveda dobilo ustrezno nagrado.
MALO DRUGAČEN KONEC ŠOLSKEGA LETA
Bil je konec šolskega leta in v osnovni šoli Korte so petošolci preverili kako so na napredovanje pripravljeni četrtošolci. Mimogrede pa so še malo peli in igrali. Skratka, šole je konec, živela šola.
NAGRADA IN PRIZNANJE V DOBRIH ROKAH
Tatjana Kodarin in Zmago Višnjevec sta letošnja nagrajenca izolske občine. Na svečani seji sta prejela priznanje in nagrado iz rok županje Brede Pečan, žal pa na slovesnosti ni bilo obeh ambasadorjev Izole, Vesne Dekleva in Vasilija Žbogarja, ki sta bila takrat na pripravah nekje v tujini.
GLOBOKO ŠKRLATNO IE BILO PREPRICLIIVO
Rock in Izola je bil dogodek	vreden
pozornosti in kakšnih 3.000 obiskovalcev se je lahko prepričalo, da stari mački še niso za odmet. Presenetljivo dobri so bili Status Quo, pa tudi Deep Purple so bili menda boljši kot na nedavnem koncertu v Ljubljani. To potrjuje tudi fotografija našega fotoreporterja.