Ameriška Domovina NO. 7 !^F=E3cn G]y ^OrL232 /]je/%i«i J°03j Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg £LQVfW!A* CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING. JANUARY 12, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Gilliganov režim v Ohiu je rare! delati 1*0 8 letih republikanske državne uprave j'e dobil Ohio zdaj zopet demokratskega guvernerja in večino njegovih voljenih sodelavcev. COLUMBUS, O. — Demokratski režim guvernerja J. Gil-ligana je po včeraj opravljenih slovesnosti prevzemanja obla-stii ki so se držale tradicional-nega političnega obrednika, — prevzel tudi delo v državni u-pravi. Začetna sodba je bila naravno' optimistična pri demo kratih, pesimistična pri republikancih, ki kar ne morejo pozabiti, da so po lastni krivdi tako nenadoma zgubili državno upravo. To se-' e<^a ustvarja nov političen položaj v Columbusu. Preje sta guverner J. A. Rhodes in skupščina pripadala isti stranki in pri tem še vpoštevala tradicijo, da republikanci obravnavajo svoje strankarske zadeve kolikor mogoče brez vmešavanja javnosti. Sedaj bo to drugače. Guver-ner J, Gilligan nima večine v skupščini, pa tudi njegova manjšina ni ravno preveč ustaljena. Imel bo torej težave, ka-daikoli bo navezan na sodelo-vanje s skupščino, pri tem oo iskal pomoč javnosti. Zato bo Politično življenje v Columbusu postalo bolj razburkano, zato pa predvidoma ne preveč plodno. Naloge, ki jih ima Gilliganov režim pred seboj, so pa o-čitne: ohajski državni davčni sistem je nujno potreben reforme, tudi prepih mu ne bo nič škodoval. Gilligan je že napovedal, da ga bo temeljito reformiral. Reforme je potrebna tudi prosveta na vseh ravneh, posebno na najnižji. Načrtov za reformo le dosti, le denarni viri so še neznani. Gilliganov režim jih bo moral hitro najti, ako bo hotel ohraniti simpatije politične javnosti. Ravno tako nujna je reforma sistema umobolnic. To je precej omno poglavje v ohajski soci- alm' politiki. Novi grobovi Angela Terdan V nedeljo je umrla 71 let stara Angela Terdan z 18531 Underwood Avenue, rojena Mi-helich v vasi Otavice v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1938, vdova po pok. Franku, mati Franka, Freda, 5-krat stara mati, sestra Josepha Mihelicha, France, Micke in Neže Arko (zadnje tri v Evropi). Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Sv. Vidu,''ADZ št. 18. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. in jutri popoldne od 2. do 5. ter zvečer od 7. do 9. Zamenjali bi ju radi WASHINGTON, D.C. — Liberalni kongresniki imajo posebno v želodcu načelnika odbora za District of Columbia kong. Johna McMillana, demokrata iz Južne Karoline, in načelnika Domovega odbora za pravila kong. Williama Coimer-ja. Liberalni demokratski kongresniki upajo, da bodo lahko zamenjali McMillana, med tem ko za Colmerja takih izgledov nimajo. Upajo, da bodo vendar imeli tudi proti njemu toliko glasov, da bo to vplivalo na njegova stališča in delo v novem Kongresu. Nader ustanavlja poskusno kuhinjo NEW YORK, N.Y. Ralph Nader, splošni ombudsman, je bil močno hud, ko je odkril v tuni preveliko količino živega srebra neki univerzitetni kemik in ne Zvezna administracija za hrano in droži. Odločil se je u-stanoviti lasten preskusni laboratorij, v katerem bodo pregledovali hrano vseh vrst. Ce bo v tem laboratoriju odkril v odobreni hrani kaj zdravju škodljivega, bo vložil tožbo o zanemarjanju dolžnosti proti Zvezni administraciji za hrano in droži. Predsednik podpisal zakon o povišanju plač SAN CLEMENTE, Kalif. — • M. Nixon je podpisal zakon R* dve uredbi o povišanju plač zveznega uradništva in pripadnikov oboroženih sil. Uradniki 0^° dobili povprečno 5.969c V|šje plače, pripadniki oboroženi1 SR Pa 7.9%. Povišanje velja °d h. januarja 1971. ^ed tistimi, ki so dobili po-visanja, so tudi upokojeni pred-sedniki ZDA, njihova pokojni-JL zvišana od $25,000 na ^ Vdove predsednikov ^ ^ bodo dobile v bodoče .000 pokojnine namesto do-s anjih $10,000. Živi so sedaj e bivša predsednika H. S. Tru-in L. B. Johnson ter Mrs. • D. Eisenhower. Množica oken NEW YORK, N.Y. — The Empire State poslopje v New Yorku ima okoli 6,500 oken. Pol milijona Južnih Vietnamcev mislijo naselili v nove kraje Saigonska vlada pripravlja s podporo ZDA načrte za selitev pol milijona kmetov ii severnih pokrajin Južnega Vietnama dalje na jug v r'edko naseljene pokrajine. SAIGON, J. Viet. — V zadnjih štirih letih vojne se je naselilo okoli mest v severnih predelih Južnega Vietnama okoli milijon beguncev s podeželja. Žive v zasilnih bivališčih brez stalne zaposlitve največ od javnih podpor. Njihov položaj se bo poslabšal z odhodom ameriških oboroženih sil, zato se je vlada v Saigonu odločila ob polnem sodelovanju in podpori ZDA pol milijona teh kmečkih beguncev preseliti v južnejši del republike, kjer so obsežna redko naseljena področja. To bo brez dvoma največja množična selitev prebivalstva Južnega Vietnama po načrtu. Stroške za njo bodo nosile ZDA. kot je izjavil Franklin Stewart, direktor programa za vojne žrtve v Vietnamu. Nekateri poznavalci vietnamskih razmer in ljudi se boje, da bo množična selitev težavna tako za oblasti kot za seljene množice. Vietnamski kmet je podobno kot njegovi vrstniki po večini sveta vezan na zemljo, na kateri so živeli in trpeli njegovi predniki, kjer je te častil v svojem domu. Upajo, da se bo večina radovoljno odločila zn selitev, kakor hitro ji bodo obrazložili njene prednosti. Od rodne zemlje je bila že tako alt tako odtrgana in vrnitev na njo je pretvegana. Cesta na Kanadski sever OTTAWA, Kan. — Oddelek za razvoj Severa je objavil, da upa že do konca leta 1974 zgraditi 450 milj dolgo avtomobilsko cesto do tečajnika, po kateri bodo lahko skozi vse leto vozili avtomobili v Unuvik. Tudi letaiski promet v finančnih težavah WASHINGTON, D.C. — Za železnicami in vojno industrijo prihaja na vrsto še letalski promet, tudi njega bo treba reševati! Tako trdijo tisti, ki mislijo, da poznajo njegov finančni položaj. Trdijo namreč, da bodo letos izjeme tista letalska podjetja, ki bodo mogla izkazati kaj' dobička. Večina bo izkazala izgube, ne sicer usodne, pa vendarle zgubo. Pot do zgube je pa podobna tistim v drugih gospodarskih panogah. Obratovanje v letalskem prometu je od leta do leta dražje, rastejo tudi stalno stroški za investicije v nova letala. Banke postajajo do letalstva zmeraj oolj hladne, se ne morejo vneti za nova posojila. Pri vsem tem federacija ne dovoljuje novih letalskih tarif. Letalska podjetja si trenutno pomagajo, s fuzi-i jami, priznajo pa, da je iz dveh ‘bolnih’ podjetij težko napraviti eno "zdravo” družbo. Stanje zaenkrat ni tako obupno kot v železniškem prometu. Z višjimi prevoznimi cenami za blagovni in osebni promet bi se morda našel izhod iz sedanje denarne zadrege. Kar je za podjetja nevarno, je odlaganje primernih ukrepov, posebno dovoljenja za višje prevozne cene. Krajši vojaški rok v Zahodni I^emčiji BONN, Z. Nem. — čeprav je Zahodna Nemčija tik ob železni zavesi in torej v slučaju napada z vzhoda prva na udaru, pripravljajo vendar skrajšanje vojaškega roka tam od 18 na 15 mesecev. Ameriški vojaki, ki pomagajo čuvati Zahodno Nemčijo, članico NATO, služijo sedaj in bodo sluzili še dalje 18 mesecev in več. Skrajšanje vojaškega roka v Nemčiji bo vzbudilo novo ne-voljo v ameriškem Kongresu, kjer že sedaj zahtevajo umik dela ameriških čet iz Evrope, češ naj Evropa sama v večji meri skrbi za svojo varnost. V Bonnu odgovarjajo na to, da služi sedaj vojaški rok komaj polovico vojnih obveznikov. Ce bo rok krajši, jih bodo lahko več poklicali v vojaško službo in jih več izvežbali za slučaj potrebe. ZDA SO PROTESTIRALE ¥ \ Iz Clevelanda MOSKVI ZARADI NAPADOV in okolice Včeraj je poslaništvo ZDA protestiralo v zunanjem ministrstvu ZSSR zaradi sovjetskih napadov na ameriško osobje in lastnino v Moskvi tekom preteklega tedna. Poslanik A. Dobrinin odletel v Moskvo. MOSKVA, ZSSR. — Politični svetovalec p o s 1 a n i š tva ZDA Thompson R. Buchanan je včeraj v imenu ZDA protestiral v zunanjem ministrstvu ZSSR zaradi napadov na ameriške državljane in lastnino v Moskvi v preteklem tednu. Sprejel ga je namestnik načelnika v zunanjem ministrstvu za ameriške zadeve Konstantin B. Fedosje-jev. Tekom polurnega razgovora je Rus na ameriške pritožbe zaradi poškodovanja ameriških avtomobilov in nadlegovanja in ogrožanja ameriških državljanov odgovoril, da se ne bi nič takega zgodilo, če bi bile ameriške oblasti dovolj poskrbele za varnost in nemoteno delo Rusov v ZDA. Ruski odgovor je prepričal ameriško poslaništvo, da so bili vsi napadi na ameriško lastnino in osobje v Moskvi organizirani od strani oblasti. Verjetno so jih sploh izvedli oblastni organi sami po svojem varnostnem osobju. Njihov smoter je bil prisiliti ZDA k nastopu proti Judovski obrambni ligi, ki vodi napade na sovjetsko osobje in ustanove v ZDA zaradi preganjanja Judov v ZSSR, Prvotno so bili ti napadi redki in so hoteli opozoriti javnost na dejstvo, da ZSSR ne dovoli Judom v njej, da bi se izselili v Izrael. Ko je prišlo v Leningradu do znanega procesa proti skupini Judov, ki so hoteli ugrabiti letalo in z njim pobegniti iz ZSSR, so se nastopi Judovske obrambne lige pomnožili. To je sprožilo sovjetski odgovor, katerega smoter je bil tudi obrniti pozornost od procesov v Leningradu k nasilju judovskih organizacij v ZDA proti Sovjetski zvezi. Napadi na ameriške avtomobile in ljudi so v glavnem prestali, zadnji je bil na zastopnika Pan American preteklo nedeljo. Skupina Rusov je ustavila J. iMarkarofa pred hotelem Metro- K molitvi— Člani Društva Najsv- Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k skupni molitvi za umrlo Alice Meglich. Zbirališče ob 7. pred šolo sv Vida Vabilo k molitvi— Članice Oltarnega društva fare Sv. Vida in članice podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k skupni plomatom in trem novinarjem, molitvi za umrlo članico Alice ZDA v Moskvi. pol v Moskvi in mu grozila, da bo prevrnila njegov avto, če ne gre na poslaništvo ZDA in ne ukrene nekaj proti napadom na Ruse v ZDA. Tri dni preje se je isto zgodilo E. Corningu, načelniku Pan American v Moskvi. Koncem tedna so poškodovali avtomobile dvem di- Vremensh prerok pravi: ^hlačno in mrzlo, verjetnost Naletavanja snega. Naj višja temperatura okoli 32- ANKARA, Tur. — Pravzaprav ve svet bore malo o turški politiki. Tam vlada sicer sistem parlamentarne demokracije, toda ima turško obliko. Je mešanica turških tradicij o morali, delu, medsebojnih odnosih, predvsem pa o pomenu časa. Saj ne bi mogli reči, da Turki ne znajo politično misliti, toda imajo navado, da se jim nikamor ne mudi. V življenju je vse tako urejeno, da za vsako vprašanje nastopi trenutek, ko ga je treba hitro rešiti, drugače pa izbruhne kriza te ali one vrste. To se godi zadnje čase ravno v turški politiki. Tam vlada demokratska stranka, ki jo vodi Demirel Menda je sposoben in delaven politik, ima samo to napako, da rad dela "hitreje” kot je to v Turčiji navada To ga je spravilo v spor celo s pristaši lastne stranke, ki se jim večinoma nikamor ne mudi. Zato so zastali vsi napori po zboljšanju gospodarskega, socialnega, kulturnega in nacionalnega življenja. To Politična kriza v Turčiji se bliža vrhuncu Ker so prenehale prihajati delegacije s protesti v poslaništvo ZDA in včeraj ni bilo nobenih novih napadov, sodijo, da se je položaj nekaj umiril. V Washingtonu je bilo med tem objavljeno, da je sovjetski poslanik A. Dobrinin v nedeljo odletel v Moskvo. Nekateri ogibljejo, da bo morda zamenjan. Njegov odhod naj bi bil Meglich in k njenemu pogrebu. Se je čas— Termin za pritožbo proti previsoki davčni ocenitvi na nepremičnine je do 19. januarja. V uradu Ameriške Domovine še vedno lahko dobite potreben formular C-B of R 4-1, osebno ali ga Vam pošljemo po pošti- V Slovenijo— Zvesti naročnik lista g. Anton Škiij, 1166 E. 60 St., je sinoči po uradni sodbi državnega taj- ves ložen odp0tovai na ništva v zvezi z napetostjo med i bisk domov> v Begunje pri ZDA in ZSSR v zadnjih dneh. i Cerknici Pred odhodom lepo Predsednik Nixon je obsodil; dravlja dobre prijatelje in judovska nasilja in napade na znance_ Prijaznemu rojaku že_ sovjetske ustanove m državlja-; limo eten oddih in srečen ne v ZDA, pa izjavil, da se stri- : . , , nja z zahtevo Judov po svobodi j kulturnega in verskega Življenja | ‘“j** slm, upok(>jenccv za v ZSSR m s pravico njihove |Holmes Avenue okražJe ima izselitve, kot je to določeno v . , . , , , , , , členu 13. izjave o človeških/ pravicah ZN. ’sejo. Po seji bo važen razgovor o davkih in o veselici 7. februarja. Vse članstvo vabljeno! K molitvi— Marijina legija pri Sv. Vidu Vesoljni svet cerkva zaseda v Abesiniji ADIS ABEBA, Abes. — V ne- i vabi svoje članstvo k molitvi za deljo se je zbral tu na 12-dnev- | pok. Alice Meglich v Grdinov no zasedanje Vesoljni svet cer-1 pogrebni zavod na Lake Shore kva, v katerem so povezane ■ Blvd. nocoj ob 7. uri. protestantske in ortodoksne cer-! /;a pecivo prosi_ kve. Gostiteljica zasedanja je; Slov. športni klub se pripo- Abesinska ortodoksna cerkev. je dalo povod opoziciji v parlamentu ih izven nje, da je začelo glasno izražati svojo nezadovoljstvo. Opozicija so nahaja na obeh skrajnih mejah, na desni in na levi. Agil-nejša je levica, kjer gospodarijo delavski in študentovski voditelji. So to agilni in po-žrtovalni politični kandidat-je, ki pa še ne razumejo, da v politiki večkrat tudi poti-pežljivost vodi do cilja. Potrpežljivost manjka v vrstah nestrpnežev. To je že davno pripeljalo do manifestacij, demonstracij, nemirov in uporov, pri čemur je samo v študentovskih vrstah izgubilo 18 mladih Turkov svoje življenje. Druge struje niso sicer tako navezane na nasilne nastope, ne branijo se jih pa tudi ne. To velja posebno za delavce in njihove organizacije. Prezreti ne smemo tudi dejstva, da se turški vojaški krogi sicer ne mešajo v politiko, da pa skrbno slede političnim tokovom in, če je treba, tudi javno in brezob-1 zimo povedo svoje mnenje, ki se da zmeraj izraziti z bn« sedami: Vojaški krogi so potrpežljivi, toda njihova potrpežljivost pozna svoje meje Ko so meje dosežene, jim pa narodni interesi velevajo, da stopijo v akcijo. To se je zgodilo letos ob Novem letu. Šef generalnega štaba general Tagmac je v svojem novoletnem pozdravu povedal javnosti, da se voia-ška potrpežljivost bliža svojim mejam in da naj civilisti hitro napravijo red, če hočejo ostati na oblasti. Turška javnost je ta opomin hitro in pravilno razumela. Sam predsednik republike general Sunay je takoj začel posvetovanja s političnimi krogi, z vojaki, s študenti, da odkrije pot iz sedanje krize. Prva posvetovanja so odkrila prvo pot: treba je spremeniti vlado predsednika Demirela, ki ima v parlamentu le večino treh glasov, v javnosti pa nobene. Prišel je torej čas. da Demirelov režim odide z oblasti. Demirel in njegova okolica nista pripravljena na ta korak. Trdi, da bo takoj začela delati red in mir, kakor hitro ji parlament izglasuje potrebne zakone. Teh parlament noče izglasovati, zato pa tudi vlada ne more tako nastopati, kot bi rada. Prva posvetovanja predsednika republike gen erala Sunaya niso torej mogla u-stvariti jasnega položaja, vendar to še ne pomeni konca posvetovanj. Kmalu bo vse odvisno od tega, kaj bodo rekli generali. Vojaški krogi razumejo položaj, moti jih le vprašanje: kdo pravzaprav tiči za voditelji delavcev, študentov in drugih opozicijskih struj? Ali niso to morda temne sile, ki nimajo domovinske pravice v Turčiji? To' vprašanje bo pri poteku krize igralo zmeraj večjo vlogo. Čeprav je stanje precej napeto, se posebnih dogodkov zaenkrat ni treba bati. Ako bi zavladala zmeda, bi generali takoj napravili red. Zato turška javnost hladno presoja politično stanje, akorav-no bi rajši videla, da bi takih kriz ne bilo v turški demokraciji. Zadnje vesti SAIGOV, J. Viet. — Ameriško Skyhawk letalo je napadlo oporišče protiletalskih raket 110 milj severno od Demilitarizirane cone v Severnem Vietnamu, ko je dognalo, da je to pripravljalo napad na ameriška letala, ki so bombardirala Hočiminhova pota. —- Južnovietnamsko poveljstvo je objavilo, da so vladne čete uničile rdeče taborišče v Osrednjem višavju. Pri tem naj bi bilo 16 rdečih mrtvih, porušenih pa 16 stavb tabo- toča dekletom in ženam za pecivo za svoj zimski ples v soboto, 16. januarja v Slov. domu na Holmes Avenue- Pozdravi iz Slovenije— Znani rojak g. Jože Lah pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Kranjske gore v Sloveniji. Pravi, da je smuk krasen! Dr. L. Ukmar bo odsoten— Dr. Leopold Ukmar bo od 16. januarja pa do 31. marca letos odsoten. V tem času ga bo nadomeščal zdravnik dr. Ciril Gostič na 25100 Euclid Avenue, tel. 261-1600. K pogrebu— Članstvo Društva sv. Marije ! Magdalene št. 162 KSKJ je va- rišča. BEIRUT, Lib. — Boji med jor- j bljeno k pogrebu umrle Alice danijskimi vladnimi silami in Meglich v sredo ob 10. v cerkvi gverilci v severnem delu Jordanije so znova oživeli in obstoja velika verjetnost za ponoven splošen spopad. Zastopniki arabskih držav, ki so prišli v Aman, doslej niso uspeli sovražnih strani pomiriti. LA PAZ, Bol. — Vojaški upor proti vladi gen. Torresa v noči od nedelje na ponedeljek je bil strt, predno se je mogel prav razširiti. MONTEVIDEO, Urug- — Vlada je poslala policijo in vojaštvo iskat ugrabljenega britanskega poslanika G. Jacksona. Izjavila je, da ne bo pristala na nobene zahteve ugrabiteljev, po vsem sodeč levičarskih mestnih gverilcev Tupama-ros. CHICAGO, 111. — Učiteljska zveza je napovedala za danes splošen štrajk, ko so pogajanja za novo delovno pogodbo propadla. sv. Vida. Popravek— V včerajšnjem poročilu o smrti Alice Meglich je sestra pokojne Mrs. Louis (Rose) Pizmoht navedena med pokojnimi. Mrs. Louise Pizmoht je živa in ji želimo še mnogo zdravih let, ko jo prosimo, naj oprosti neljubo pomoto. Župan objavil lansko davčno prijavo— Župan C. Stokes je objavil svojo lansko davčno prijavo potem, ko je mestni odbornik Dennis J. Kucinich predložil, naj bi vsi javni uradniki bili po zakonu obvezani dati javnosti na vpogled svoje premoženjsko stanje in svoje dohodke. Zupan je na osnovi davčne prijave imel leta 1969 $39,371 dohodkov, od katerih je plačal, $8,430.66 davka. D. Kucinich je napovedal, da bo svoje dohodke objavil danes dopoldne. p:Hl Ameriška Domovi im 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevc-c NAROČNINA: Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.0C za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.nci per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 7 Tuesday, Jan. 12, 1971 Sovjetske skrbi Odkar so Sovjeti oklicali svoj prihodnji partijski kongres, se očitno trudijo, da naslikajo vsa vprašanja v svetli luči. Optimizem je postal geslo dneva v sovjetski politiki, optimizem povsod in ob vsaki priliki. To opažajo vsi, ki imajo posla s sovjetskimi uradi in zastopstvi. Cilj je jasen: dnevi kongresa morajo biti dnevi slovesnosti, dobrega razpoloženja, dnevi upanja in poguma v bodočnost. Zato je treba naslikati domače in zunanje zadeve v kolikoi mogoče optimistični luč. To ni lahka stvar, kajti nešteto je slučajev, ko življenje kar pod roko podere vse, kar je skovala sovjetska domišljija. Vzemimo na primer mednaroden položaj. Sovjeti ne morejo trditi, da je na svetu vse v najlepšem redu, lahko pa trdijo, da bi bilo, ako bi jih svet poslušal. Zato se tudi hudujejo, kadar jim n. pr. kitajski tovariši kvarijo račune. Kvarijo jih, kjer je le mogoče, ker nočejo privoščiti Moskvi mirnih dni vsaj v letošnji pomladi. V Moskvi so pri tem v zadregi: preveč namreč ne morejo udrihati po Pei-pingu, ker bi to pomenilo, da so zveze med obema rdečima velesilama ostale take kot so: napete in sovražne. Moskva se tudi izogiba spravljati tako v vojni na Indokitajskem kot na Srednjem vzhodu na dan nove momente, ki bi zapletali položaj. Ko je bila zadnjič pri njej egiptovska delegacija v gostih, ji je rajše nekaj popustila in tako omogoči-ja poročilo o poteku in sporazumu z egiptovskimi politiki. Sovjetska diplomacija je dalje zelo vprežena v napore, ki naj preprečijo nemire v Latinski Ameriki, kar čilenski predsednik dr. Allende pridno izkorišča. Nimajo pa Sovjeti tudi za Evropo nobenih političnih načrtov, ki bi razburjali ves svet Zato lahko pričakujemo, da Moskva ne bo razpihovala strasti v mednarodni politiki vsaj do konca sovjetskega partijskega kongresa. Težje naloge jo čakajo v komunističnem svetu za železno zaveso, pa tudi doma v Sovjetiji. Med Rusi je pomlad tradicionalna pobudnica vseh mogočih misli in želja, ki kazijo udobje vsaki diktaturi, tudi sovjetski, kot svoje dni carski. Kdo se na primer pri tem ne spomni na februarsko revolucijo 1 1917? Treske za takratni politični požar je ruski narod nabiral vso prvo svetovno vojno. Že ob novem letu 1917 je ležal v zraku nemir, ki se je pojavljal med ljudmi v najrazličnejših oblikah. Nemirni so postali delavti in kmetje, nemir je zavladal v carski upravi, zmeda se je zagrizla v njene vrhove. Današnja sovjetska diktatura je preveč premišljeno dosledno izvedena, da bi dopuščala kaj takega, kar se je godilo pred februarjem 1. 1917 pod carjem, toda izbruhov sitnarjenja vendarle ne more zatreti. Ne pojavljajo se le med inteligenco in mladino v šolah, zanje se zanima vsa mvnost “ob robu”. Tega ne more preprečiti nobena cenzura, nobena kontrola tiska, radia in televizije. Sovjetski narodi so se naučili, da znajo brati tudi med vrsticami, poiskati besedam oravo pojmovanje in da pri sebi ne verjamejo, kar jim govori režim. Našli so tudi pota in načine, kako bi mogli vsaj deloma zvedeti, kaj se godi- po svetu. Vedo tudi, kje in kdaj so zaupni pogovori mogoči. Pri takem stanju je režimu te/deo igrati dvolično vlogo. Kako je na primer mogoče napadati Francov režim v Španiji, da preganja Baske, ako sovjetski režim dela isto ; vsemi narodi pod moskovsko kontrolo.-' Ali nimajo narodi v Sovjetiji istih pravic kot Baski v Španiji? Kako je na primer mogoče lomiti kopja proti diktaturam v svobodnem svetu, ker delajo prav isto, kar dela sovjetski režim v ZSSR? Sovjetski režim ve, da je v takih slučajih brez moči. Mu ne preostane drugega, kot da še dalje kritizira na tujem to, kar dela doma, pri tem pa čuti, da mu ljudje zmeraj manj verjamejo. V podobni zadregi je glede problema zračnih piratstev, Ako se godijo zunaj sovjetske meje, jih kritizira le pogojno, ako se godijo v Sovjetski zvezi, bi pa avtorje takih piratskih podvigov najrajše vse poslal na vislice ali pred puške. To so dvoličnosti, ki jih hitro dožene celo navaden razum. To režim dobro ve. Moskvo je začela skrbeti tud usoda njenih satrapov v satelitskih državah. Lep vzgled za to nudi padec moskovskega zaunika Gomulke v Varšavi. Gomulka ni bil pred 20 leti ravno ljubljenec sovjetskega politbiroja. Razmere so bile take, da ga je Moskva morala priznati za vodilnega komunista v Varšavi. Čas je pa iz Gomulke napravil pravega zaupnika sovjetskega politbiroja. Gomulka je posta! moskovski “človek”, se je zato prevzel. Kremelj je njegovo privrženost bogato plačal. Pomagal je Poljakom, da so do-biji od Zahodne Nemčije vse, kar so želeli. Gomulka je bil tisti trenutek na vrhu svoje moči in ugleda. Poteklo je le par tednov in jeza poljskega naroda ga je podrla, niti Kjre-melj ga ni mogel več rešiti. Morda ga tudi ni poskusil, saj je dobro vedel, da je sovjetska simpatija za vsakega poljskega komunista politična smrt. Poljak, ki je ugleden v Kremlju, ni v očeh poljske javnosti noben pravi Poljak. Tako je primeroma kratka gospodarsko socialna vihra podrla Gomulko, Moskvo pa opozorila, kako malo moči ima v_usodnih trenutkih zunaj mej Sovjetske zveze. Kakšne posledice bo slučaj Gomulke imel na odnose med Kremljem in sateliti, je še odprto vprašanje. Verjetno bodo taki, da Kremlja ne bodo veselili. Ali se ne utegne zgoditi, da podobna burja odnese tudi dr. Husaka v Pragi? Saj ima tam dosti tekmecev, ki mu že dolgo kopljejo političen grob. Kako bo na primer cenil moskovski vpliv Ceausescu v Bukarešti? Ali tovarišu Ulbrichtu ne bo prišlo na misel, da skuša torpedirati sporazum med Varšavo in Bonnom, ki ga tako hudo boli? Kremelj ima dosti skrbi tudi doma. Hrane res ne manjka, toda izbira je več kot pičla, pa ni tudi nobenih zalog, trenutno pomanjkanje tega ali onega pridelka ni nobena redkost. Obstoji strah, da se dobave, mesa in mesnih zalog ne bodo mogle povečati. Pri tem še prepad med cenami za deželne pridelke in za industrijsko blago nepo-voljen za potrošnika. Nezadovoljni so tudi kolhozniki in sovhozniki, ker jim rež,im odmerja prenizke cene. Ako jih bo moral povečati,, kdo ve, ali bodo potrošniki ostali mir-ni? Na tihem vre tudi med ne-ruskimi narodi Sovjetske zveze, ki tvorijo skoraj polovico prebivalstva. Režim skrbno zakriva godrnjanje med njimi, zatreti pa godrnjanja ne more Tu tiči stalen vir za nemire, ki v začetku ne bodo političnega značaja, lahko pa dobijo hitro tudi politično pobarvanost. Tudi ta nevarnost lahko moti veselje nad prihodnjim partijskim kongresom. vo miz. Čutilo se je skladje in v Chicagu in v New Yorku. Ti- BESEDA IZ NARODA Z delavnostjo m živahnostjo smo stopili na prag novega leta NEW YORK, N.Y. — Kakor že prenekaterikrat poprej sem tu i v letošnji Silvestrovi’ noči p greznil se v misel: zakaj to- noč tako nestrpno čakamo, na zadnjo minuto, da celo sekundo tega dneva in na prvo sekundo, minuto novega dne, začetka novega leta — kot pravimo in beležimo, mi ljudje, del prebivalcev planeta Zemlja. Z miselnim prodorom v obsežnost prostora in časa ne bi nikjer našli nekega takšnega trenutka, katerega bi lahko zaznamovali kot zadnjo in prvo sekundo! In vendar mi zemljani znova in znova se znajdemo v tej sekundi “naše mejnosti’’ in zategadelj tudi naše znanje in vedenje je zaznamovano z mejnost- jo! Ni važno, ali se tega zavedamo — ali ne! Tako je! In vprav zato tudi stalno doživljamo začetek, konec in spet začetek naših let! Pravzaprav je tudi v tem neka mistika naše narave in našega življenja ter pojmovanja. V našem mestu New York ta trenutek zadnji in prve minute našega merjenja časa doživljaš res z neko mistiko, če se predaš utripu ljudske mase, zbrane na Times Square-u, da vidiš svetlobna urna kazalca, ko merita te zadnje in prve sekunde. Letos sicer nisem bil tam, vendar sem nekajkrat že šel v tej noči tjakaj prav zaradi opazovanja in doživetja. Ljudem v zadnjih s e k u ndah popolnoma zastane dih in v prvih močan izdih. Temu pa sledi skoraj dilirična razposajenost, ki ga vpodobi v najrazličnejših čustvenih izraznostih. V tej masi njujorškega sil-vesterskega Times Square-a se ti veliko bolj vsiljuje razmišljanje o odnosu človek in priroda kot pa: človek in Bog! V zaprtem, omejenem prostoru, je ta slika cisto drugačna, čeprav začutiš splošno nervoznost v vsakem, ko poslednja minuta dneva prihaja in prva nastopa. Ob zadnjih trenutkih je župnik, oče Richard nekaj besed spregovoril in se podal med omizja v dvorani ter segal faranom v roke, želeč jim sreče. In že je prišla prva minuta “novega” leta 1971. Godba zaigra dolg plesni komad. Plesalci se vrte, se polj ul bujejo in smeje... vse se vrti, tudi mi smo se vrteli v svojih mislih, mi vsi, ki smo ostali in opazovali vrteče se po udarih plesne melodije. Prišla je pavza. Premiki ljudi sem in tja in delali smo tako še večjo gnečo v čisto zasedeni dvorani na “Osmi”. V tem oziru je bilo letos drugače kot silvestrovanja zadnjih let. : V tem hudem direndaju godba spet udarja za ples. Del ljudi posede za mizami, del pa hajd na plesišče in ta se spremeni: v džunglo, da v pravcato džunglo... Jaz sem ob strani stal, opazoval im premišljeval o odnosu: človek in priroda, človek in napredek, kultura in dekadenca, človek in civilizacija s svojo modernostjo in s svojim potiskanjem človekovega duha ob mrtvo steno ... Godci so se upehali — ne plesalci — in ufihnili, hvala bodi Bogu, in džungla je izginila z “Osme”, kot je prišla. Vendar meni je dala občutje in spoznanje človeka, kot sem ga dobil kajpakdaj tam zunaj na slovitem Times Square-u. Kaj hočemo, vsi smo bitja, kb moramo iti prek tega trga ČASA! Letošnje silvestrovanje na “Osmi” so pripravili in vodili izključno Savani in nekaj njihovih prijateljev. Ti slednji so bili v glavnem godbeniki. In reči moram: za dobre krajcarje so imeli tudi dobro muziko. Po-ganjevalci starega leta so bili z njo zadovoljni. In to je menda najvažnejše pri vsaki zabavi s plesom. Še enega pomočnika so si Savani dobili. To je bil g. John Stiber, ki je prevzel vlogo kuharja in jo je dobro rešil. Sicer je bila mala zakasnitev z ozirom na poprejšnjo objavo, kdaj bodo začeli večerjo servirati. Ta zakasnitev je rodila prikrito godrnjavost gostov, ..zlasti starejših — in vse je splahnelo, ko je svinjska pečenka na mizah zadišala in s poštenimi porcijami vrnila poprejšnje razpoloženje. To razpoloženje je ustvarila čedno, lepo in prijetno pripravljena dvorana. Za vso prireditev je bila spiritus agens tajnica njujorškega odseka SAVE Anči Martinčič. Skazalo se je, da v njej tiči organizatorski duh. In tako menim, da je z njenim prihodom v New York veliko pridobila krajevna organizacija Save, kakor tudi po tej poti vsa naša slovenska srenja. Drugače je Anči mirna in skromna! Tehnično izvedbo je imel v glavnem p r e d s e d nik Vinko Burgar, ki je imel dobre pomočnike. Naj omenim Ludvika Burgarja, Henrija Stalzerja za učinkovito razsvetljavo, kateri je skladno dodala Francka Babnike va s svojimi pomočnicami učinkovito dekoracijo in pripra- dih Lepote. Mlad človek se mora prav v tem do kraja izživeti! Silvestrovanje na “Osmi” je bilo letos poln uspeh in se je pokazalo, da mladi rod, če ni ž obema nogama v današnjem tjavendan svetu, lahko prinese v skupnost začetek novega življenja, ki najde povezavo s poprejšnjim še neodmrtim! Tudi božičevali smo lepo! V poprejšnjem poročilu sem o božičnih dneh menil takole: — Sveti yečer bo in njemu bo sledil Božični dan. Obakrat bomo spoznali, koliko smo skupnost poživeli in utrdili in spoznali, koliko je v nas poleg verske zavesti tudi narodnega čutenja. Le-ta nam narekuje, da pravega božiča za Slovenca ne more biti, če se v teh prazničnih dneh izmika narodni skupnosti ... Na Sveti večer smo domačo cerkvico sv. Cirila lepo posedli in tako tudi na Sveti dan. Da, celo na pobožično nedeljo je bilo lepo. Kar dosti nas je bilo in pevci na koru so na to nedeljo veliko lepše in ubrane j še peli — morda, ker ni bilo gostov brez vaje — tako, da sem doživljal spet mal božič. Verjetno še kdo drugi prav tako! Na Silvestrov večer nas je bilo precej pri maši, predno smo šli v cerkveno dvorano! Novega leta dan pa je župnika p. Richarda stisnilo v duši in srcu, ker faranov še ni bilo iz silve-sterskega veseljačenja in snežnih zametov. ‘ Na prvo januarsko nedeljo nam je ta greh v uč vrgel in vem, da nam ga bo odpustil, ko bomo skesani svojega greha zopet pridno obiskovali domačo slovensko cerkvico na “Osmi”. Tam se bo srenja spet zbrala, ko bo prišla poslušat svoje “fan te”. Že se pripravljajo, da ji bodo spet zapeli, čeprav so jim prazniki ukradli dve vaji. To bodo pod skrbnim vodstvom g. Delaka nadoknadili, če bodo od-' slej znali si zagotoviti čas petkovih večerov za fantovske vaje. Druge napovedi še nočem napraviti, ker sem se za december z napovedjo kar obnesel. Ne bi rad iz srenj skega poročevalca in napovedovalca postal nju-jorški “vremenski možic”,, ki pride ven s takšno, da skoraj nikdar ne drži. Tone Osovnik ni, ki me veže do domovine srce Letna seja Dramatičnega društva “Kaša zvezda” EUCLID, O. — članstvo Društva “Naša zvezda” tem potom obveščamo, da bo letna seja v četrtek, 14. januarja, ob 6.30 zvečer v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Toplo pozivam naše člane in članice, da se vsi udeležijo te letne seje. Izvolili si bomo društveni odbor za 1. 1971, da bo dalje vodil naše delo. Po seji bomo servirali brezplačen prigrizek in pijačo, potem pa se bo razvilo veselo razpoloženje. Želimo vso srečo odboru, ki bo prevzel vodstvo društva v novem letu. Želimo nove člane in članice, da bo društveno in kulturno delo živahnejše. Moj soprog Louis Modic je 40 let član “Naše zvezde”, 50 let član SNPJ in ADZ (Ribnica), je v Cleveland Clinic bolnici prestal težko operacijo na nogi. Želimo, da se kmalu vrne na svoj dom ter se popolnopna pozdravi. Prav lepo se zahvali vsem sorodnikom in prijateljem za darila, karte in obiske. Hvala! Frances Modic, zapisnikarica Pripravlja se na povratek v Slovenijo NICA, Fr. — V maju mesecu leta 1967 sem bil pri vas v A-meriki, dragi ameriški Slovenci. Imel sem predavanja v Clevelandu pri Sv. Vidu, pri Mariji Vnebovzeti, v Washingtonu, soči in tisoči Slovencev me tam poznajo. Kako pač ne, saj smo skupno doživljali Vetrinjsko polje, ker sem vam — kot ostali dragi duhovniki — govoril in govoril in vas tolažil, četudi je mene samega “grabilo” srce... Potem smo se hranili skupno z begunskim kruhom v Lienzu in Spittalu. Obiskoval sem vas po taboriščih štajerske sam ali skupno s takratnim papeževim delegatom msgr. Jagodicem. Leta 1959 sem prišel v Nico (Francija) ter tu pomagal o-nim, ki so pač nujno in takoj pomoč potrebovali. Govoril sem vam o tem delu pri predavanjih. S skrajno nezadostnimi sredstvi delati v pomoč bližnjemu, se je zdelo, da bi moral začeti delati čudeže ... Povedal sem vam pri predavanjih, kako globoko so bili hvaležni mnogi. Povedal sem pa tudi, kako da so me tisti, ki sem zanje bil najbolj odkrito dober, nekateri tudi — najgloblje zatajili. Kakor Peter nekoč Gospoda ... Vse to je sedaj za nami. Begunci ne prihajajo več. Bogu, večnemu Dobrotniku, in vam, ameriški rojaki, ki ste mi pomagali takrat z vašimi darovi, naj bo večna hvala in zahvala. Razen te zahvale vam, podane iz globine moje duše, imam še dvojni namen s tem svojim pismom danes: : Prvič: Kako bi mogel pač drugače, kot da vam iz vse moje zveste duše zaželim ves nebeški ib zeniski blagoslov za novo leto, ki se je začelo! Poleg izredne zahvale vsem dobrotnikom in voščila vsem a-meriških Slovencem imam še namen, da skupno odgovorim vsem številnim onim, ki me pač sprašujejo, kaj in kako je sedaj z mano. Sami veste, da so tisoči in tisočeri primorani dolgih 25 It* živeti izven domovine — po nedolžnem. In vendar so Sloven-trditi da je to, kar je slovenskega, samo njegova lastnina. Slo-ci! Nihče ne more in ne sme venci, primorani živeti v tujini, smo enako globoko čuteči Slo venci, kakor oni, danes v Celju, Mariboru in Ljubljani ali kjerkoli na celini naše skupne nam slovenske zemlje. Vem, da so nekateri pridobili domače potne liste, drugi so prevzeli potne liste držav, kjer žive ter si tako omogočili vsaj obisk v svoj “stari kraj”. Prisilno bivanje v tujini ni moglo u-ničiti ljubezni do slovenske rodne grude. Slovenstvo teh je še nekaj več! Preizkušeno je in u trjeno. Kot skala, kot jeklo je postalo trdno! Nekaterim teh se nič ne očita javno, drugi še ne vedo, kaj se jim očita. Radi so pohiteli, četudi morda tvegano domov, da le spet enkrat vidijo svoj dom. ■ ‘f Kaj naj rečemo oni, ki so nas doma obsojali in nam nasilno pripisovali stvari in krivde, jih nikdar, nikdar .nismo bili krivi?! Ali naj zares na vekomaj prisilno trpimo? Noben zares socialno čuteč človek ne more zahtevati od svojega bližnjega češ: če ti mi hočemo očitati četudi krivično, ti moraš to prenesti ...! Z neosnovanim očita' njem bi se mogla delati krivica za ves tok življenja na zemlji. Tudi meni so očitali. Kaj so mi očitali, v podrobnosti se ne bom spuščal, toda, oni vsi, ki ste bili na hribu pri Sv. Urhu v Ljubljani, to veste. Tudi oni, ki ste brali knjigo, izdano 1. 1960 enako pod naslovom “Sv. Urh’ v založbi slovenskega “kulturnega” zavoda Borec — enako veste. Jasno je, da morem vsak čas pred Bogom in častjo slovenskega naroda, pred vsako vestjo humanega človeka človeškega rodu izjaviti, da nikdar nisem bil protinaroden, ne morilec, ali pomočnik morilcev ter so očitanja, ki šo se mi v teku let preteklosti izražala, zares krivica, velika krivica. Toda, to je novo: svest si svoje nedolžnosti in zaradi Ijubez- ter po želji svojih predstojnikov doma, sem z dnem 17. novembra 1970 poslal na predsednika slovenske vlade v Ljubljano' prošnjo, da naj se mi omogoči vrnitev v domovino. To glejte, je novo z ozirom name. Če bi k očitkom, ki so bili V preteklosti, molčal, bi s tem pač dal povod mnogim, da bi morda verovali v hude stvari, ki jih prav gotovo nikdar zakrivil nisem. Stari Latinci so rekli: “Qui tacet, consentire videtur,” kar se pravi: Kdor molči, se zdi, da priznava. Kako, joj, kako bi vendar mogel priznavati nekaj, ža kar nikdar nisem bil kriv! Z zaupanjem v dobrega Boga, da, prav s tem zaupanjem u-smerjam torej svoje korake. Obljubljam vam, da vam bom zopet pisal, zelo rad pisal, prav zaradi tega, da bo moje sporočilo vsem onim, ki enako trpe, brez vsake podlage trpe, dajalo olažbo njih dušam. Tisočerim manim ponoven novoletni po-:drav! p. Jakob Vučina Obilica soli Računajo, da je v svetovnih nor j ih skupno okoli 4.5 milijo-iov kubičnih milj soli. O raznih zimskih nadlogah (Ponatis) S hladnejšo letno dobo začnejo tudi razni prehladi. Za en-crat se v zdravilstvu še ni po-:rečilo iznajti enotnega sred-;tva, ki bi ga uporabljali proti prehladom, kakor n. pr. insulin pri diabetikih (sladkorno bol-lih), ali penicilin proti gnojnim met jem. Nimamo torej še spe-ufičnega sredstva, s katerim bi nogli, recimo, cepiti bolnika proti nahodu, hripi in sploh raznim vrstam prehjajenja, jih zaustaviti ali vsaj skrajšati. Niti točnih povzročiteljev prehladov niso še dognali. Vendar se dado razne prehlajenosti večinoma preprečiti, posebno nahod.' Ljudje so najbolj prehlajeni, ko nastopi hladno vreme, to je oktobra in novembra, in pa ko se bliža toplejše, to je februarja in marca. Torej je sigurno prehlad z zvezi s hladnim vremenom. Toda ne samo vreme, nego razne bakterije so tudi povzročitelji prehladov. Hud mraz ni tako nevaren kot pa skugno bivanje s prehlajenimi osebami. Fritjof Nansen, slavni polami raizskovalec, večkrat trdi v svojih spisih, da ni bil nikdar prehlajen v arktičnih krajih. Seveda je bil temu primerno oblečen. Stotine milj daleč od drugih ljudi in proč od bakterij ter bolezenskih klic, se bo vsak prehladil in zbolel, ako se bo izpostavljal mrazu prelahko oblečen. Še nekaj je zanimivo: dognano je, da največ prehlajenj začenja v ponedeljkih! Vzrok temu ni popolnoma jasen, toda zdi se, da je to posledica raznih ekscesov, ki se dogajajo ob nedeljah, kot prekomerno pitje, preobilno napolnjen žedolček in bivanje na prostem, kar vse telesno odpornost slabi. Naj tukaj omenim troje pripomočkov, ki pri večini navadno preprečijo prehlad. Predvsem pazite, da so vam noge vedno tople in suhe. Drugič: pazite, da vas mraz nikoli ne stresa, skratka, da vas nikoli ne zebe. Ko v mrazu in vlagi čakate na bus, ne stojte, ampak hodite naglo gor in doT. da se ogrejete. Posebno se varujte prepiha, zlasti ako ste potni. Prepih ima nešteto nabodov, če ne kaj hujšega na vesti. (Dalje prihodnjič) KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Novoletne želje “Srečno novo leto”; tako se je glasila želja, ki smo jo drug drugemu izrazili, ko smo stopili v novo leto. Ali bo leto 1971 srečno, ali vsaj zadovoljno tako za posameznika kot za našo skupnost, je mnogo odvisno od tega, kako iskreno je bilo novoletno voščilo. Če je bilo to voščilo samo lepo zveneča fraza, potem bo ostalo vse pri starem. Če je bila pa na novoletno jutro izrečena iskreno mišljena želja, tedaj bo vsakdo, ki jo je izrekel, v letu 1971 naredil vse, da bo njegov sosed, prijatelj, sorojak in pa sodelavec ob njem res srečen. Cesto se premalo zavedamo, kako vsak posameznik more vplivati na bližnjega in na njegovo notranje zadovoljstvo. V zadovoljstvu je vir notranje sreče, srečni pcedinci pa ustvarjajo srečno srenjo. “Srečno novo leto” moramo želeti tudi našim ustanovam, ki skupaj sestavljajo našo skupnost, bodisi po slovenskih naselbinah v Kanadi ali pa drugje po svobodnem svetu. Ta skupnost bo srečna, če bo poživila delo za tiste ideale; ki šo nas pred 25 leti peljali, od , doma. Takrat so nam bili tako sveti, da smo dali domovino, samo da smo mogli obdržati svobodo, vero in izgrajevanje lastne osebnosti. Svobodno odločanje, svobodno verovanje in svobodne gospodarjenje so bili naši ide-ali-biseri tiste dni, ki so bili dnevi stiske. Danes, ko imamo vsega tega v izobilju, pa smo začeli pozabljati, da je še vedne treba truda, odpovedi in dela, da se bodo v družbi, v kateri živimo, mogli ti ideali ohraniti da bo mogoče po njih živeti. Reševati nas more samo delo v naših lastnih ustanovah, ki nas povezuje med seboj in nas obenem vežejo na zunanji svet, v katerega smo bili vrženi in v katerem se kot Slovenci vraščamo. Novoletno voščilo naši skupnosti bi torej bilo: Več delavcev, večja povezanost, večjt zavzetnost, več aktivnosti! “Srečno novo leto” tudi našemu narodu v Sloveniji. Govorice in vesti gredo po svetu, da se bližajo državi, pod katere streho vedri Slovenija, težki časi; nevarni časi. “Stavba” da st in da je možna njena porušitev. Kaj bo s Slovenijo, če ®e vse to zgodi? Sosedje komaj čakajo, da jo zopet razkosajo. -A-li ni torej na mestu novoletno voščilo Sloveniji, da bi leto 1971 bilo tudi zanjo srečno. Marsikaj moremo za njeno srečo narediti tudi zunaj. Kdor ne Ve’ kako bi ji pomagal, naj moli za njeno rešitev. Nekje sem kral, da je danes na svetu take hudo in tako zelo vse narobe, ker ljudje hočejo vse urediti sami brez Tistega, ki je ljudi in svet ustvaril. Stvarnikove pomoči premalo kličemo, zato nas le pa tudi On prepustil samim sebi in čim bolj urejamo, tem Več je nereda na svetu. Misel na bodočnost Slovenije naj nas spremlja v novem letu in naj nam navdihuje tisto delo zanjo, ki ga vsak more opraviti. red vsem je treba za Slovenijo ^hraniti našo mladino. Pri tem ni zadosti, da ta mladina zua deklamirati “Slovenec sem” a 1 Pa da jo navdušujemo z lepotami naših dolin, hribov in £°ra. To so zadeve čustvenega nagnjenja, ki po slovenski zave-prav malo ali nič ne koristi- °' hlaši mladini je treba dati te- ka> kar smo sami nesli čez Lju-bel-i leta 1945. In v tem duhu ^udi naši mladini: SREČNO ^°VO LETO! Slovo od stiškega svobodnjaka Na dan pred Božičem smo pokopali Genorjevega očeta. Kar silila je misel v človeka: Kako nenavaden dan za pogreb. Kaj ima smrt opraviti ob rojstnem dnevu božjega Sina? A je vera prihitela na pomoč z odgovorom. Ali ni bil Kristus rojen za smrt in je umrl za življenje! S to mislijo smo spremljali na pokopališče tudi Genorjevega očeta v četrtek, 24. decembra, dopoldne. Tudi on je umrl za življenje. Sicer je pa bilo njegovo življenje, kakor je življenje vsakega kristjana, stalno umiranje, ki pa vodi v življenje brez konca. G. Jože Genorja je bil rojen v mali vasici Metnaja v župniji Stična. Življenje na malih slovenskih kmetijah je bilo vedno težko, borba za obstanek neprestana. V zakonu z ženo Angelo je dal življenje trem hčeram in trem sinovom. Pa ne samo življenje, od njega so prejeli tudi vzgojo, versko in narodno. Pokojni Genorjev oče je bil pravi stiški podložnik. Vse svoje življenje je bil prostovoljno podložen besedi in naukom, ki ;o jih učili beli menihi v Stični. Duh vere, ki so jo oznanjali, je bil tudi njegov duh. Božje upa-ije, ki so ga sejali stiški patri, je bilo upanje tudi zanj. Ljube-:en, ki so jo oznanjali, je bila tudi del njegovega duhovnega življenja. Bil je zvest “podložnik” smernicam, ki so izhajale iz verskega središča v Stični. Tem smernicam je ostal zvest io smrti, ki ga je pričakala daleč stran od samostana belih nenihov in ga popeljala v druž-3o k pokojnemu stiškemu opa-u Kostelcu. Če je bil pokojni po svojem merskem prepričanju zvest podložnik Cerkve, je bil pa kot o-;ebnost pravi stiški svobodnjak, ri je v prosvetnem in narodno-Dolitičnem oziru storil veliko iobrega za sorojake. Bil je vedro odkrita duša in je vedno hold pokonci in ravna pota. Bil je delaven v gasilski organizaciji n do zadnjega vlakna zvest pridaš slovenske krščanske demo-cracije. Vedno se je bojeval za epšo narodovo bodočnost v vr-;tah SLS. Zaradi tega ga je tudi Iruga svetovna vojna tako tež-co prizadela. Laški okupator ga je med prvimi poslal na Rab, c j er je ostal do zadnjega. Stal je že tudi pred okupatorjevimi ouškami. Po življenju so mu dregli tudi Nemci in komunisti. 5e ne bi bil odločen slovenski rvobodnjak, kdo bi se bil menil canj. In ko je bilo vojske ko-rec, je odšel z drugimi desetiso-:i iz domovine, ker je hotel o-stati svobodnjak. V Kanado je prišel med prvimi leta 1948. Svoje pogodbeno leto je odslužil na progi v severnem Ontari-ju. Vsa leta v Kanadi je bil zaposlen pri železnici CNR do svoje upokojitve pred dvemi leti in pol. Leta 1954 je prišla za njim žena Angela, pozneje pa še ostali člani družine. Doma je ostal samo sin Ivan. Genorjev oče je tudi v Kanadi ostal to, kar je bil vse življenje: Zvest podložnik Bogu iu zaveden slovenski svobodnjak. Redno smo ga videli ob nedeljah in tudi ob prvih petkih v cerkvi Marije Pomagaj. Njegova hiša v Torontu je bila gostoljuben dom mnogim prijateljem. In danes mnogi žalujejo za njim. Njegova borba je pa končana za vedno. Iž borbe je izšel kot zmagovalec. Iz onostranstva sedaj tolaži svojo ženo Angelo, hčere Marino, por. Slokar, Pepco, por. Ratnik, Rezi, por. Brkopec, sinove Ivana, Lojzeta in Karla ter njihove družine. Hvala vam, Genorjev oče, za zgled dela, zvestobe in premočrtnosti. Prosite za tiste, ki svoje naloge na tem svetu še niso izpolnili! j P. M. Zima je draga Letošnji december je bil silno radodaren, kar se tiče padavin. Samo v Torontu je v tem mesecu padlo 26.7 inč snega. Dosedanji decembrski rekord je bil 38 inč, kar se je zgodilo skoraj pred 100 leti (1872!). Ker je letos večina tega snega padlo ob koncu tedna, sobote in nedelje, je čiščenje cest veliko dražje, kot če bi snežilo sredi tedna. Delavci, ki čistijo ceste, imajo za svoje delo plačane nadure. V deljah in praznikih zaslužijo na uro dvojno urno plačo. Torontsko metropolo stane čiščenje cest pozimi blizu tri miiljone in pol dolarjev. Težko pa bi bilo zračunati, koliko znašajo škode na osebnih avtomobili,h ko jih zaradi soli uničuje rja. Najbolj prizadete zaradi letošnje zime pa so vzhodne province ob Atlantiku. Po naravi niso bogate, snega imajo pa trikrat več kot mi v Torontu. Novega voditelja iščejo TORONTO, Ont. — Konservativna stranka v Ontariju je na vladi že dolga leta, več kot 20 let. Sedanji politični voditelj J. P. Robarts je predsednik vlade 9 let. Daši ima samo nekaj malega več kot 50 let, zapušča voditeljsko mesto in odhaja, kot pravi, v zasebno življenje. Javnost malo ve in piše ter govori o pravem vzroku njegovega odstopa. Ve pa se, da so v stranki med vrhovi trenja, ker mnogim ni bilo po volji samosvoje postopanje sedanjega predsednika vlade. Priznati pa je treba, da je bila njegova administracija, kot tudi administracija njegovega prednika Prosta, uspešna in je danes Ontario pokrajina največjega blagostanja. Seveda to ni samo zasluga konservativcev. V februarju bo imela stranka konvencijo z edino nalogo, da izbere sedanjemu voditelju naslednika. Do sedaj se je prijavilo je pet kandidatov. Javna občila delajo vtis, kot da je najbolj resen kandidat sedanji prosvetni minister Davis. Vprašanje je, če je v javnosti priljubljen. Kaj bodo odločili strankini delegati, bo pa pokazala konvencija. Vsekakor danes v Kanadi zmagujejo mladi politični kandidati in Mr. Davis ni najmlajši med priglašenci. ‘‘Naša meč” V Torontu je izšla že druga tiskana številka lista z imenom “Naša moč”. Je to periodično glasilo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij, ki je do pred kratkim izhajalo kot razmnože-nina. Vsega skupaj je v 13 letih izšlo 57 številk, med njimi do sedaj dve tiskani na štirih straneh. Zadnja je izšla za božič 1970. V uvodnem članku je govora o ekonomski demokraciji, katere načela vladajo v kreditnih zvezah (Credit Union). Demokratično načelo je poudarjeno v pravici članov voliti in biti izvoljen v katerikoli odbor. Dalje odločati na občnem zboru o razdelitvi dobička. Člani imajo tudi vso pravico do informacij o stanju svoje denarne imovine. To se pravi: odprtost uprave do članov. Na drugi strani je objavljen kratek pregled dela in uspebov H.P.S.Z. v 13 letih njenega obstoja in delovanja. Tej rubriki sledijo “Vprašanja in odgovori”, voščila in opis 25-letnice največje Hranilnice in Posojilnice, ki so jo pred kratkim praznova- li Poljaki v Torontu. Zadnja stran lista govori o slovenski knjigi, ki jo nudi Slovenska pisarna, in o slovenskem radio programu ‘Triglav’, ki ima redne nedeljske oddaje na postaji CHIC 790 AM od štirih do pol petih popoldne. Program vzdržujejo slovenski podjetniki in trgovci. Revolucionarje sodijo MONTREAL, Que. — V pokrajini Kvebek so se sicer oddahnili, ker so prijeli tri člane t. zv. Osvobodilne fronte brata Rose in Simard-a. Vsi trije in še Lortie so bili obdolženi, da so u-grabili in umorili pokrajinskega ministra za delo P. Laporta. Oni tega ne zanikajo, a sami sebe imajo za vojne ujetnike in ne za zločince. Pravijo, da je minister moral umreti, ker so njegovo smrt narekovali njihovi politični vidiki. Vsekakor bodo obtožehci skušali iz sodnega postopka narediti čim večjo reklamo za svojo politično ideologijo, ki ni nič drugega kot zakrinkana komunistična revolucija. Kanada se je oddahnila Najlepše darilo za božične dni je dobila Kanada v dejstvu, da je policija izvohala skrivališče tiste trojke, ki je osumljena, da je ugrabila pokrajinskega ministra za delo Pierre Laporte-a. Brata Rose in pomočnik Simard so za zapahi in čakajo na sodni postopek. Tako je Kvibeška o-svobodilna fronta izgubila dve celici, verjetno dve najbolj bo-, jeviti in brezobzirni. Koliko so policijske racije raztrgale mrežo te zarotniške organizacije, je pa še skrivnost, zapisana v policijskih preiskavah. Poznavalci pravijo, da v pokrajini Kvebek terorja še ni konec. Mogoče je nastopilo začasno zatišje. Obstoj Kanade je zaenkrat rešen. Verjetno se njena bodočnost ne bo odločala z nasiljem, temveč na voliščih. Pri tej krizi, skozi katero je šla Kanada zaradi dveh ugrabitev, se je vendarle pokazal močan demokratičen duh in duh krščanskega človečanstva. Nihče ne more reči, da se z zločinci m postopalo z vso obzirnostjo. Slišijo se celo glasovi, da so bile oblasti premehke in so premilo postopale, tako s prvo skupino, ki so jo poslale v emigracijo, kot z drugo, s katero so se pogajali tri ure, namesto, da bi jih na mestu aretirali. Nasilje je ljudem v Kanadi tuje in odvratno. Kvibeška osvobodilna fronta si z nasiljem ni pridobila simpatij, čeprav je na drugi strani postala znana po vsej Kanadi in tudi v zunanjem svetu. —-----o----- fz Siiisbisryja se oglašajo SUDBURY, Ont. — Staro lete* se je od nas poslovilo, novo nas je komaj pozdravilo. Kaj nam bo prineslo, tega še ne vemo. U-' parno pač na najboljše. Naj Vam malo opišem, kako smo Sudburyčani preživeli preteklo leto. Od nas se je za vedno poslovil vsem Slovencem dobro znani g. F. Marolt. Ostali Slovenci smo novo leto srečno pričakali in še nekaj novih elanov smo sprejeli v našo sredo, Leto 1970 se nam je posebno vtisnilo v spomin zaradi velikega viharja, ki smo ga doživeli avgustu mesecu. To je bil vrtinčasti vihar ali toronado, o kakršnih slišimo, da se dogajajo po južnih krajih. V približno 20 minutah je porušil dober del mesta. Na stotine hiš je bilo porušenih, nešteto odkritih in poškodovanih. Zgledalo je, kakor da je prišel sodni dan. Sonce je kmalu posijalo in ko so si ljud je ogledali posledice viharja, so se na vso silo lotili dela. Kdo* je imel streho nad glavo, je pri- skočil na pomoč sosedu ali prijateljem. Nekateri so imeli hiše prav do tal porušene. Takim jt tudi mesto prišlo na pomoč. Ta ko smo s skupnimi močmi kmalu spravili ljudi pod streho. Kaj takega tukaj še nismo do živeli in upamo, da ne bomo več. Mesto Sudbury je znano po svojih velikih in številnih rudnikih. Saj ga ne kličejo zastonj svetovno središče niklja. Zato se ne boste preveč čudili, če vam povem, da je v preteklem letu tukaj zrastel naj višji dimnik na svetu, visok 1250 čevljev.. Služil nam bo v borbi proti po-luciji zraka, ki nam povsod gro zi. Škodljivi plini naj bi se raz pršili čim višje pod nebo, da prebivalcem čim manj škodijo. Zelo zanimivo si je ogledati tega velikana. Če pridete v Sudbury, ga ne morete zgrešiti. Tudi Društvo Slove ncev v Sudburyju je bilo preteklo leto precej aktivno. Marsikdaj nas je razveselilo s svojimi prireditvami. Tako nam še v naprej obeta. Vsem rojakom po svetu želi srečno in uspeha polno novo leto 1971 za društvo: Marija Sluban -----o— — Nove podmornice WASHINGTON, D. C. — O-brambno tajništvo je podpisalo preko vojne mornarice pogodbi za gradnjo nove vrste napadalnih atomskih podmornic za vojno brodovje ZDA. Nove podmornice, uradno označene “688 Class”, bodo sposobne za boj z naj hitrejšimi sovjetskimi podmornicami, pa tudi za napade na ladje na površini. ‘ Nove podmornice bosta gradili Newport News Shipbuilding & Dry Dock Co. v Newport News, Va., katera je, podpisala pogodbo za 332.5 milijonov, ter General Dynamics Co^p., Electric Boat Division, Groton, Conn., ki je dobila naročilo za 7 podmornic v skupni vrednosti 428 milijonov dolarjev. To je šele prvo naročilo, ki obsega 7 novih podmornic v celoti, za 5 pa pripravo. Kolikšno bo celotno število nove vrste podmornic, trenutno še ni določeno. Sodijo, da jih bo najmanj 17, največ pa nekje okoli 25. Kot so sedaj naročili gradnjo novih, napadalnih atomskih podmornic, tako so v teku tudi priprave za gradnjo novih a-tomskih podmornic za strateške rakete namesto sedanjih, ki so opremljene s Polaris in Pozejdon raketami. Kljub vsemu go- PRI PREPEVANJU — V Magnitogorsku na Uralu so pred enim letom ustanovili deški zbor, ki se je že lepo uveljavil in žel lepe uspehe. Na sliki vidimo skupino dečkov pri petju. vorjenju o varčevanju ZDA ne mislijo zaostati v oboroževalni tekmi! ------o---- Podpore za volivne fonde še zmeraj zameglene COLUMBUS, O. — Ameri-kanci radi vidijo, da se njihova imena svetijo v javnosti. V nekaterih slučajih se jih prime neverjetna skromnost. Vidijo najrajše, da javnost pozabi nanje. Med take slučaje spadajo’ podpore v volivne fonde posameznih kandidatov ali pa tudi strank. Zakon zahteva, da kandidat j e' odkrijejo, odkod so dobili denar za kritje volivnih stroškov, skušajo se pa tej dolžnosti kolikor mogoče ogniti. To je sedaj ugotovil tudi pristojni organ državnega tajništva v Ohiu, ki bi moral dobiti vse podatke o podporah. Dobil jih je, toda ne ve, ali so v spiskih res navedena vsa imena. Darovi prihajajo namreč pogosto od volivnih odborov, ti pa navajajo sicer vsote, ne pa imen. posameznih dobrotnikov. Tako je na primer akcijski odbor avtomobilske unije za področje Lima-Troy v Ohiu poročal, da je nabral denar od 9,000 članov unije, ni pa povedal imen in naslovov. Medicinski akcijski odbor za našo državo je navedel v svoji prijavi vseh 4.620 svojih članov z imeni in naslovi ter zneski, ni pa povedal, kateri zneski se nanašajo na podpiranje volitev. V državni upravi ,v Columbusu si sedaj belijo glave, ali naj kandidate prisilijo, da povedo imena in naslove pravih podpornikov. ---—o------- Zavarovanje za ‘^katastrofalne” bolezni SAN CLEMENTE, Kalif. — Nekateri svetovalci poziv ajo predsednika, naj z vso odločnostjo poskuša spraviti skozi Kongres zavarovanje za “katastrofalne bolezni”. Pod tem so mišljene bolezni, ki so zvezane z velikimi stroški. Nekateri predlagajo, naj bi zavarovanje krilo stroške preko $2,000 na leto, drugi hočejo to mejo nekaj višje. Predlog je bil že lani pred Kongresom, pa je obtičal. Njegovi zagovorniki trdijo, da stroški za zdravljenje tako naglo rastejo, da dežela potrebuje nujno neke vrste splošno zavarovanje proti boleznim v dopolnilo k sedanjemu za 65 in več let stare. Zavarovanje za “katastrofalne” bolezni naj bi vsaj začasno zavrlo zahtevo po splošnem, javnem bolniškem zavarovanju, ki se ga brani Zdravniška zveza, boji pa se ga tudi Kongres zaradi velikih izdatkov. Duvaiier si določil sina za naslednika WASHINGTON, D.C. — Diplomatski krogi so dobili zanesljiva poročila, da je haitski diktator dr. Duvaiier postavil svojega 20-letnega sina Jeana Clauda za svojega naslednika. Jean Claud študira sedaj pravo na haitski univerzi. Kaj je Duvaiier j a pripravilo k temu koraku, še ni dognano. Govori se, da je bil lani v novembru precej bolan. Najbrže ga je takrat že tretjič na lahko oplazila srčna kap. Ima tudi težko sladkorno bolezen in živi pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. Potrjena je tudi vest, da je šef generalnega štaba general Raymong v imenu armade pristal na diktatorjevo odločitev. Ako bo diktator hotel dati svojemu koraku pravno podlago, bo moral spremeniti v nekaterih točkah sedanjo haitsko u-stavo, ki na primer predvideva, da mora biti predsednik najmanj 40 let star, kar Duvali-erov sin še dolgo ne bo. Ustava določa tudi predsednika naj višjega sodišča za začasnega Duva-lierovega naslednika. Odnosi naše dežele z diktatorjem Duvalierom so hladni, toda korektni. Na Haitiju živi okoli 1,000 naših rojakov, večinoma delajo na misijonskih postajah. Kdo bo nadziral CIA? "WASHINGTON, D.C. — Kongresnik F. E. Hebert, demokrat iz Louisiane, ki je nasledil umrlega kong. L. M. Riversa kot načelnik Domovega odbora za o-borožene sile, je dobil s tem tudi pravico imenovanja načelnika posebnega pododbora, ki nadzira delovanje CIA (Osrednje obveščevalne službe). Trdijo, da ni izključeno, da bo kong. F. E. Hebert prevzel načelstvo tega pododbora kar sam. Debeli zidovi SANTA FE, N. Mex. — Zidovi v indijanskih pueblih v New Mexico so do dva čevlja debeli in sposobni varovati pred vročino in mrazom. CLEVELAND, O. Žensk* dobijo eteio Iščemo snažilko Iščemo snažilko za stanovanjsko hišo, po enkrat na teden, ob ponedeljkih. Kličite PO 1-0478. (10) Male Help Wanted Need all around body man in auto collision shop. Experienced. Clean shop. Good paying. 6808 Carnegie. 391-5565 GO) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj, linijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 (x) MALI OGLASi Hiša naprodaj v Euclidu Lep bungalow, 2 spalnice, na Lloyd Rd. Se lahko razširi na drugem. Polna klet- Priključena garaža. Velik lep lot. Blizu E. 260 - fara sv. Viljema zidan duplex, 6-6, dve priključeni garaži, patio, sedem let star, v St. Williams fari. Dohodninski bungalow Pri E. 200 St. Hiša za dve družini, na novo dekorirana v spodnjih dvajsetih. UPS0N 499 E. 260 St. Realtor RE 1-1070 UMLS __________________ GO) Stanovanje v najem Pet lepih sob, zgoraj, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-7909 po 9.30 dopoldne. ______________ GO) Hišo prodajo Hišo z 2 garažama za eno veliko družino ali dve mali prodajo v fari Marije Vnebovzete. Kličite po 5- zvečer tel. 481-1114. -GO) Hiša naprodaj 4-sobna hiša se proda blizu E. 185 St. Cena po dogovoru. Kličite 481-2214. O) Ženitna ponudba Blizu Toronta živeči Slovenec, star 37 let, z lastnim domom in stalno službo, želi spoznati pošteno dekle, Slovenko, Avstrijko ali Nemko v svrho ženitbe. Resne ponudbe s sliko poslati na Ameriško Domovino pod značko: “Dober mož”. ______________ GO) Stanovanjc oddajo Štirisobno stanovanje s kopalnico in ogrevom oddajo Kličite po 4. popoldne tel. 432-3193. 3 ' •...................................... “Baš zato me je pooblastil, da razjaspim njegovo usodo, ki je ostala njemu samemu nejasna, in očistim njegov spomin, če bi ne bil čist, vsakega madeža.” In abbejev pogled postaja vedno ostrejši ter skoro požira o-Pupni izraz na Caderousseovem obličju. “Bogat Anglež,” nadaljuje abbe, “ki je delil njegovo žalostno usodo in je za qasa druge restavracije zapustil ječo, je imel demant velike vrednosti. Ko je zapuščal ječo, je hotel pustiti Dantesu, ki mu je stregel tekom dolge bolezni z bratovsko požrtvovalnostjo, kak spomin ter mu je podaril demant. Mesto da bi podkupil z njim svoje stražnike, ki bi bili morda demant vzeli, a ga vendar izdali, ga je hranil kot veliko dragocenost za slučaj, da mu vrnejo prostost; če bi se bilo namreč zgodilo to, bi bil prodal samo ta demant in bil bi bogat mož.” “To je bil torej demant velike vrednosti?” vpraša Cade-rousse z žarečimi očmi. “Vsaka stvar ima več stranij,” odvrne abbe; “za Edmonda je imel veliko vrednost: cenjen je bil namreč na petdeset tisoč frankov.” “Petdeset tisoč frankov!7’ vsklikne Caderousse. “Torej je moral biti pač velik kakor oreh?” “Ne tako zelo,” pravi abbe; “sicer pa lahko presodite sami, kajti imam ga pri sebi.” Caderousse je bil videti, kakor da išče s svojimi očmi mesta, na katerem ima abbe spravljen demant. Abbe potegne iz svojega žepa majhno škatljico ter jo odpre, in pred iznenadenimi Cade-rousseovimi očmi se zalesketa kamen, vdelan v krasen prstan. “In ta je vreden petdeset tisoč frankov?” “Brez prstana, ki je tudi precejšne vrednosti,” pravi abbe.— In s temi besedami zapre škatljico ter jo zopet vtakne v žep. Toda Caderousse si predo-čuje v svoji domišljiji še naprej lesketajoči se demant. “Pa kako ste postali vi lastnik tega demanta?” vpraša Caderousse. “Ali vam ga je zapustil CHICAGO, ILL Dantes kot svojemu dediču?” “Ne, ampak pooblastil me je, da izvršim njegovo poslednjo voljo- ‘Imel sem tri dobre prijatelje in nevesto’, mi je rekel, ‘in prepričan sem, da se vsi štirje za menoj silno žalostijo. Prvi izmed teh dobrih prijateljev se je imenoval Caderousse.’ ” Caderousse vstrepeta. “ ‘Drugi,’ ” nadaljuje abbe in se dela, kakor da ni opazil Ca-derousseovga nemira, “ ‘drugi se je imenoval Danglars; tretji,’ ” pristavi, “ ‘je bil moj tekmec, a me je vendar ljubil.’” Vražji nasmeh zaigra na obličju Caderousseovem, ki hoče abbeja prekiniti. “Čakajte,” pravi abbe, “pustite me, da končam, in če imate kaj pripomniti, povejte to pozneje. ‘Tretji je bil moj tekmec, a me je ljubil tudi, in se je imenoval Fernand. Moja nevesta se je imenovala .. .’ Ah,” pravi abbe, “nevestinega imena se ne morem spomniti.” “Mercedes,” pravi Caderousse. “Da, da,” pravi abbe in globoko vzdihne, “nevesta se je imenovala Mercedes.” “In naprej?” vpraša Caderousse. “Dajte mi steklenico vode”, pravi abbe. Caderousse jo hitro prinese. Abbe si nalije kozarec in pije nekaj požirkov. “Kje sva nehala?” vpraša nato in postavi kozarec na mizo. “Nevesta se je imenovala Mercedes,” “Da, tako je- ‘Pojdite v Marseille’, mi je rekel Dantes, prodajte ta demant, razdelite to, kar dobite zanj, na pet delov, in dajte onim peterim bitjem na svetu, ki so me ljubila, vsakemu jednega’. ” “Kako? Na pet delov?” pravi Cadervusse. “Ali mi niste imenovali le štirih oseb?” “Ker je peta mrtva, kakor sdm izvedel... To je namreč Dantesov oče.” “Ah, da”, pravi Caderousse, v katerega duši so vstajali najrazličnejši občutki, “ah, da, ubogi mož je mrtev.” “To sem izvedel v Marseil-leu”, pravi abbe, ki se silno težko premaguje, da ostane ravnodušen-vsaj na zunaj; “toda izza CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP — 4628 N. Pulaski Rd. Well establ., good going business. $1,000 cash. Illness forces sale. By Owner. 777-3846 (7) NEWSSTAND Open 7 days weekly. 18th & Paulina. Good net return. Nr. St. •Adalbert's Church. $600. By Owner. 268-2343 (8> 4 RESTAURANT $2,000 fully equipped. 8532 N. Waukegan Rd. 967-8331 (7) REAL ESTATE FOR SALE HINSDALE Low maintenance. 2 bdrms. Walk to trains. Newly dec. Cent, air cond. $23,900. By appt. Call owner. 323-5861 (8) CRYSTAL LAKE AREA — 5 rm. home, full fin. bsmt., compl. crptd., up and down. Util rm., 2 baths, compl. cent. htg. + A.C. Pvt. beach on Silver Lake. 2 kitchs. furn or unfum. Leaving state. Exceptionally beaut. Close to schls., churches, ehpg. In $30’s. 639-9883 FEMALE HELP NURSES - L.P.N. For charge position in home for aged with infirmary. Permanent. Days & P.M. Salary commensurate with experience and education. Call Mrs. Adams 561-3950 (9) HOUSEHOLD HELP GENERAL HOUSEKEEPING 1 — COOKING Live in North sub. home. Family of 2 adults & 4 schl. age children. Own room, board, TV & bath. Experienced only. 432-6564 (7) HOUSEKEEPER 2 days. Prefer Mon & Fri. or Thurs. & Fri. N. Oak Park. Nr. Lake L. $25 wk. 383-5863 MATRON — To care for old couple in Edison Pk. Live in. $75. Call 825-2101 or 825-8146. HOUSEKEEPER 2 in family. No cleaning, no windows, no laundry. Excellent transportation. Own rm. & board + $70, 5-6 days. BU 1-0957 ! (8) le smrti je minulo že toliko časa, da nisem mogel izvedeti o nji čisto nič natančnejšega ... Ali veste morda vi kaj več o smrti ubogega starca?” “Ej”, pravi Caderousse, “kdo naj bi pač Vedel to boljše kakor jaz!... Saj sem stanoval z dobrim možem v isti hiši. Ah da, ubogi starec je umrl komaj leto pozneje, ko je izginil njegov sin.” “In kakšna bolezen je bila vzrok njegove smrti?” “Zdravniki, ki imajo ime za vsako bolezen, so jo imenovali imetje črev, njegovi znanci so rekli, da je umrl vsled bolesti, in jaz, ki sem ga videl urmrati, menim .. Caderousse se prekine-“Kaj menite vi?” vpraša duhovnik nestrpno. “Da je umrl lakote.” “Lakote!” vsklikne abbe in plane kvišku. “Lakote! “Najnižje živali imajo toliko živeža, kolikor ga potrebujejo; psi, ki se potepajo po ulicah, najdejo usmiljeno roko, ki jim podari košček kruha! In človek, ki je bil zraven še kristjan, je umrl lakote sredi tolikega števila Iju-dij, ki so se tudi imenovali kristjane, kakor on! Nemogoče, o to je nemogoče!” “Kar sem rekel, sem rekel”, odvrne, Caderousse. “In tega nisi storil prav”, se začuje glas na stopnicah. “Zakaj se mešaš v to zadevo?” Moža se okreneta in zagledata bolehno obličje Carcon-tihe, Približala se je, da bi poslušala pogovor, in sedla na vrhnjo stopnico. “Kaj skrbiš za to ti, žena?” pravi Caderousse. “Gospod me je prosil pojasnila, in uljudnost zahteva, da mu ugodim.” “Da, toda previdnost zahteva, da mu ne ugodiš. Tepec, kdo pa ti je povedal, zakaj te izprašuje?” “Iz najugodnejšega vzroka, gospa, to vam jamčim”, pravi abbe. “Vaš mož se nima bati ničesar, zlasti, če mi pove vse naravnost in odkritosrčno.” “Ničesar bati se! Da, človek prične z lepimi obljubami, nato pravi: “Ničesar se nimate bati!” odide, ne da bi se brigal za to, kar je obljubil, in lepega dne pride v hišo nesreča, da človek sam ne ve, odkod je prišla.” “Bodite brez skrbi, dobra žena”, odvrne abbe. “Od moje strani se vam ni bati nobene nesreče, to mi lahko verjamete.” Carconte zamrmra nekaj nerazumljivih besed, na kar nasloni svojo glavo, katero je dvignila za nekaj hipov, zopet na kolena; in mrzlično trepetajoča pusti svojemu možu popolno prostost, da nadaljuje svoje pri-povedanje, a vendar sede tako, da lahko razume vsako besedico- Med tem je popil abbe nekaj požirkov vode in se nekoliko okrepčal. “Toda,” vpraša naprej, “ali je zapustil ubogega starca čisto atMMA hoir6vmA ves svet, da je moral umreti take smrti?” “O, gospod, zapustila ga ni niti Katalonka Mercedes, niti gospod Morrel; toda ubogi starec je črtil Fernanda, onega”, nadaljuje Caderousse ironično, “o katerem vam je rekel Dantes, da je bil jeden njegovih prijateljev?” “Ali ni bil njegov prijatelj?” vpraša abbe. “Gaspard, Gaspard,” se oglasi vrh stopnic žena, “pomisli, kaj hočeš povedati.” Caderousseu potemni obličje nestrpnosti, a ne da bi se brigal za ženine besede, nadaljuje: “Ali more biti kdo prijatelj onega, katerega ženo si želi. Dantes, ki je imel zlato srce, je imenoval vse te ljudi svoje prijatelje ... Ubogi Edmond!... Pravzaprav je pa najboljše, da tega ni izvedel; sicer bi mu bilo v hipu, ko se mu je bližala smrt, težko odpustiti... In recite, kar hočete,” nadaljuje nekako poetično, “jaz se bolj bojim prekletstva mrtvečevega kakor jeze živih.” “Tepec!” pravi Carconte. “Ali veste, kaj je ta Fernand pravzaprav zagrešil proti Dantesu?” nadaljuje abbe. “O, to mi je znano predobre!” “Torej govorite.” “Stori, kar hočeš, Gaspard, ne morem ti braniti; toda če bi hotel ubogati mene, bi molčal.” “To pot menim, da imaš prav, žena,” odvrne Caderousse-“Torej mi nočete povedati?” pravi abbe. “Zakaj naj bi vam to pravil?” odvrne Caderousse. “Če bi bil mladenič še živ in bi me prišel I vprašat, da bi spoznal svoje prijatelje in Sovražnike, tedaj bi bilo to kaj drugega; toda povedali ste mi, da že počiva pod zemljo, in zato pustiva ta predmet, kajti mladenič zdaj ne more niti sovražiti, niti mašče- vati se.” “Torej hočete,” pravi abbe, “naj dam ljudem, katere imenujete vi nevredne i nezveste prijatelje, to, kar je bilo določeno zaplačilo njihove zvestobe?” “Prav imate, to je res”, pravi Caderousse. “Toda kaj bi si napravili ti zdaj iz oporoke ubogega Edmonda? To bi bila ka- APOLLO 14 ČAKA — Raketa Apollo 14 že stoji na svojem mestu na Cape Kennedy in čaka na polet proti Luni. GROMOVA POGREBA ZAV00A 1053 East 62 SL 431-2088 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 GRDINGVA TRGOVMA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 mum POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 15Cth St. KE 1-9411 it Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. it Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. ■ . - -________________________________________ JADRA SO PREŠLA IZ RABE — Slika kaže skupino jadrnic v pristanišču Hong Konga. Nekdaj so plule z jadri, sedaj so jambori prazni, jadra so speta in zavita, če jih sploh še imajo, kajti čolne gonijo motorji. I plja vode, ki kane v morje.” “In tebe uničijo lahko z jed-nim samim migljajem,” pravi žena. “Kako? Ali so postali ti ljudje bogati in mogočni?” “Torej ne veste njihove povesti?” “Ne, povejte mi jo.” Caderousse si nekaj trenotkov pomišlja. “Ne,” pravi :predolga je.” “Kakor hočete, prijatelj,” pravi abbe z najbolj ravnodušnim obrazom na svetu; “vaše j pomisleke spoštujem. Delate j pač kot zelo previden mož, torej I ne govoriva o tem. In kaj je bila I moja naloga? Gola formalnost. I Ta demant torej prodam.” K S K j AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K..I.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ................................................ NASLOV ............................................... MESTO ..........-..................................... DR2AVA ............................... CODE Mi?- ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO V “NOVI SLUŽBI” — Radar, ki je bil preje v rabi oboroženih sil ZDA, so nedavno postavili v preskuševališču letalskega razvojnega središča Verona pri Romu v državi New York.