kronika 73 � 2025 1 | 21–31 � izr. prof. dr., Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana, andrej.gaspari@ff.uni-lj.si, https://orcid.org/0000-0002-8252-0258 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.73.1.02 cc by-sa andrej Gaspari� Pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu Stari Jeterbenk (Alt Hertenberg) na hribu Kašča pri Medvodah IZVLEČEK Prispevek predstavlja umetnostnozgodovinsko in arheološko pomembno visokosrednjeveško najdbo z vzhodnega pobočja hriba Kašča v Žlebeh nad Medvodami (osrednja Slovenija), na katerem je domnevno stal Stari Jeterbenk (Alt Hertenberg), grad spannheimskih ministerialov Hertenberških. Gre za pozlačeno kvadratno apliko iz bakrene pločevine, ki nosi odtisnjeno upodobitev leva ter je glede na odsotnost lukenj ali zakovic in interpretacijo funkcije sorodnih najdb iz osrednjeevropskega prostora verjetno del okrasa pasu ali drugega dela noše oziroma osebne opreme, morda torbice ali lesene skrinjice za dragocenosti. Na podlagi slogovnih primerjav in analognih najdb iz zaključenih celot lahko izdelavo serije enakih aplik, ki ji domnevno pripada obravnavana najdba, časovno okvirno umestimo med iztek 12. stoletja in začetek 14. stoletja. Predmet, ki je na mesto odkritja v zelo strmem pobočju najverjetneje spolzel z vršne kope z ostanki gradu, pritrjuje razumevanju stavbnega in kronološkega razvoja grajskega kompleksa Jeterbenk ter dopolnjuje arheološko dokumentirano podobo materialne kulture plemstva na Kranjskem. KLJUČNE BESEDE srednji vek, gradovi, Jeterbenk, vitezi Jeterbenški, arheološke najdbe, pozlačen okrasni okov, simbolizem leva, heraldika ABSTRACT GILDED MOUNT WITH THE DEPICTION OF A LION FROM STARI JETERBENK CASTLE ON KAŠČA HILL NEAR MEDVODE The article presents the art historically and archaeologically significant high medieval find from the eastern slope of Kašča Hill above the village of Žlebe near Medvode (central Slovenia), on which supposedly stood Stari Jeterbenk Castle (Germ. Alt Hertenberg), belonging to the Spanheim ministerials, the Lords of Hertenberg. The aforementioned find is a square-shaped mount made of gilded copper plate, featuring an embossed depiction of a lion. Considering the absence of holes or rivets and given the interpretation of the function of similar finds in the central European area, it was probably part of the decoration of a belt or other item of clothing or personal equipment, perhaps a bag or a wooden chest for holding valuables. Based on stylistic comparisons and analogue finds from closed contexts, the series of identical mounts, which the find under discussion supposedly formed part of, may roughly be dated between the end of the twelfth century and the early fourteenth century. The artefact, having most likely drifted to the site of discovery down the steep slope from the domed summit of the hill where the castle remains are located, confirms the understanding of the architectural and chronological development of the Jeterbenk Castle complex and adds to the archaeologically documented material culture of the nobility in Carniola. KEY WORDS Middle Ages, castles, Jeterbenk, Alt Hertenberg, knights of Hertenberg, archaeological finds, gilded decorative mount, lion symbolism, heraldry 22 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... UVOD Javne zbirke Muzeja in galerij mesta Ljublja- ne so od decembra 2023 bogatejše za majhno, a pričevalno in materialno dragoceno arheološko najdbo s konca visokega srednjega veka ali za- četka poznega srednjega veka. Gre za pozlačeno apliko iz kvadratne pločevine, ki jo je okoli leta 2005 nepooblaščeno odkril iskalec z detektor- jem kovin na vzhodnem pobočju hriba Kašča v Žlebeh nad Medvodami, in sicer kakih 30 do 70 metrov pod vršnim platojem z ruševinami jedra obodnega gradu. Rezultati zaščitnih arheoloških raziskav leta 2018 ter analize numizmatičnih in drugih najdb s te lokacije, ki jih pretežno hrani Narodni muzej Slovenije, nakazujejo, da je bila utrdba zgrajena po sredini 12. stoletja. Študija zgo- dovinskih in arheoloških virov je pokazala, da gre najverjetneje za Stari Jeterbenk (Alt Hertenberg), tj. izvorni grad vitezov Hertenberških, ki ga je v funkciji nadzora nad severno mejo ljubljanskega gospostva dopolnjeval stolp na vrhu razglednega hriba Jeterbenk (morda poznejši Newoisse oziro- ma Nebojse), njunega vojaškega uničenja v prvi četrtini 14. stoletja pa ni dolgo preživel niti Novi Jeterbenk, prepoznan v ruševinah na hribu Gra- dišče nad cerkvijo Sv. Marjete v Žlebeh, vis-à-vis Kašče. Trogradje se namreč že leta 1344 navaja kot zapuščeno.1 Po podatkih najditelja je aplika ležala v razme- roma tanki plasti gozdnega humusa, ki v veliki str- mini prehaja v plast pobočnega grušča in ruševin- skih ostankov. Na tem območju je bila v preloženi legi odkrita še množica drugih kovinskih pred- metov, zlasti železnih puščičnih osti, kosov konj- ske opreme in ostalega, ki morda enako kot aplika izvirajo z vršne kope posulih depozitov, ni pa iz- ključeno, da so kateri od njih povezani z napadom na utrdbo. Aplika je bila odkrita izolirano, brez prepoznavne zveze z drugimi predmeti, ki so ve- činoma ležali vsaksebi na nekaj deset kvadratnih metrih pregledane površine vzhodnega pobočja. Zaradi spleta okoliščin v postopku izvedbe preda- je najdb po 135. členu Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS 16/08), v skladu s katerim je najditelj prijavil najdbe, je večina najdb s Kašče, razen obravnavane aplike in novcev, še vedno v zasebni hrambi in ni strokovno ovrednotena.2 1 K vitezom Jeterbenškim v zgodovinskih virih in arheo- logiji grajskega kompleksa pregledno Gaspari in Vičar (ur.), »... alle drew Purchstal«. 2 Podatke o najditelju in okoliščinah predaje predmeta v javne zbirke hranita MGML in Ministrstvo za kulturo RS. Slika 1: Kašča v Žlebeh nad Medvodami. Poskus rekonstrukcije gradu Stari Jeterbenk (Alt Hertenberg), izdelan na podlagi terenskega dokumentiranja in zaščitnih arheoloških raziskav Oddelka za arheologijo FF UL leta 2021. Verzija prikazuje grajski kompleks z bergfridom in palacijem v izteku 12. stoletja in v 13. stoletju. Pogled proti jugovzhodu (izdelava 3D modela: Luka Slak in Alen Iršič, Digital Studio Slak; svetovanje: Andrej Gaspari in Igor Sapač). 23 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... NAJDBA Podatki o hrambi: Muzej in galerije mesta Lju- bljane; inv. št. 510:LJU;0068021. Opis: enostransko obdelana kvadratna ploče- vinasta aplika z okrašenim osrednjim poljem, ki ga obroblja privzdignjen okvir trapezastega pre- seka (Sl. 2, 3: a). Dimenzije: v. 2,05 cm; š. 2,07 cm; v. reliefa 0,3 cm; debelina pločevine 0,20–0,40 mm. Teža: 3 g. Analiza kovine: meritve z XRF napravo Niton XL5 so pokazale, da je tanka kvadratna pločevina izdelana iz skoraj čistega bakra (povprečje treh meritev v odstotkih: Cu: 97,05 / Cu - sigma 0,06; Fe 0,30 / Fe - sigma 0,01; Ni 0,70 / Ni - sigma 0,00; Pb 0,77 / Pb - sigma 0,02; Sb 0,58 / Sb - sigma 0,01), površina zgornje strani pa prekrita s tanko plastjo pozlate (Au). Okrasni motiv: osrednje polje krasi izstopajoča podoba velike mačke, ki stoji z vsemi štirimi šapa- mi na tleh, obrnjene v desno (heraldično v levo). Glavo ima glede na telo obrnjeno v desno, torej proti gledalcu. Podobo živali označujejo glava s polkrožnima ušesoma, okroglima očesoma z nad- očesnimi oboki, samo nakazana smrček in usta, profiliran prehod v nizek vrat ter telo z velikimi šapami s kremplji in visoko nad hrbet usločenim repom z dvema izrastkoma in košatim koncem. Držo živali, v kateri lahko zanesljivo prepoznamo leva, lahko opišemo kot statant guardant, pri če- mer del starejše heraldične tradicije leve z glavo, obrnjeno proti gledalcu, označuje kot leopardizi- rane leve oziroma leoparde.3 Površina osrednjega polja ob osrednjem motivu je gladka. Tehnika izdelave: vdolbine negativa podobe na zadnji strani označujejo večje in manjše poglobi- tve zaobljenih obrisov in profilacije ter ne prinaša- jo podrobnosti motiva in obrobe s prednje strani. Izrazita razlika v obdelavi obeh strani aplike kaže, da je bila verjetno izdelana z odtiskovanjem pred- hodno pripravljenega kosa tanke bakrene pločevi- ne, morda v tehniki, podobni kovanju brakteatov, ki ima veliko skupnega z zlatarstvom.4 Po prvem 3 Fox-Davies, A Complete Guide to Heraldry, str. 172–191, sl. 280, 302. Razmerje med angleško in francosko heraldič- no tradicijo, pri čemer slednja pri specifičnih držah in usmeritvah glave loči med levi in leopardi, pojasnjuje naslednji zapis iz citiranega dela: »The French lion is our lion rampant, the French leopard is our lion passant guar- dant, whilst they term our lion passant a léopard-lionné, and our lion rampant guardant is their lion-léopardé.« K sodobni distinkciji gl. Oswald, Lexikon der Heraldik, str. 253–254. 4 Kühn, Zur mittelalterliche Prägungstechnik, str. 1–12; Svensson, Renovatio Monetae, str. 123–133. Slika 2: Kašča v Žlebeh nad Medvodami. Aplika. Baker s pozlato: a – sprednja stran; b – zadnja stran (foto: A. Gaspari). Slika 3: a – Kašča (risba: I. Murgelj); b – Höxter (po Krabath, Die hoch- und spätmittelalterlichen Buntmetallfunde, t. 33: 8) a b ba 24 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... od dveh mogočih postopkov je bila pločevina vtis- njena v matrico z zrcalno podobo motiva, vdolb- ljenega oziroma vrezanega v železno ali bronasto ploščo oziroma spodnji pečat, in sicer z uporabo svinčene plošče ali usnja kot vmesne plasti med obdelovano pločevino in golim pestičem, po ka- terem so udarili s kladivom.5 Po drugem postopku so med obdelovano pločevino in trdno podlago namestili mehko vmesno plast, motiv pa vtisnili s pečatom.6 Od sredine 13. stoletja je bil zgornji pestič navadno oblikovan kot pokrov z votlim osrednjim delom v obliki pokrovčka ali škatle, za- polnjenim s svincem ali usnjem. Obdelovano plo- čevino so položili na spodnji pečat z vdolbljenim motivom, nato pa udarili po pestiču, ki je s konič- nim (pokrov) ali navpičnim (škatla) notranjim os- tenjem fiksiral ploščico v legi in tako zagotovil viš- jo kakovost odtisa na vsej površini. Domnevno so podrobnosti motiva na odtisnjeni ploščici dodela- li s cizeliranjem (na primer dletci in puncami), ka- terega sledovi se – kot omenjeno – na hrbtni strani ploščice ne poznajo. Alternativno so za izdelavo aplike uporabili tehnološko enostavnejši posto- pek preprostega cizeliranja, v okviru katerega so pločevino položili na svinčeno ali drugo razme- roma mehko podlago (na primer smolo) in nato z notranje strani ročno, s puncami, oblikovali nega- tiv motiva.7 V obravnavanem primeru je sledila še pozlata celotne zgornje površine, ki so jo najprej kemično očistili s kislino in premazali z raztopino za izboljšanje reaktivnosti oziroma živim srebrom, nato pa nanjo s čopičem nanesli amalgam iz ene- ga dela zlata in 8 delov živega srebra. Slednje je po segrevanju izhlapelo, med površinsko plastjo zla- ta in podlago pa se je ustvarila kemična vez.8 Ohranjenost: predmet je ohranjen v celoti, po- škodbe pa obsegajo plitvo vdrtino zgornjega ro- ba, neznatne poškodbe pozlate na glavi živali ter s tankimi črtami zdrsani polji nad repom ter med sprednjimi in zadnjimi šapami. Zadnja stran plo- čevine je zelenkasto patinirana in hrapava, pred čiščenjem v konservatorski delavnici MGML pa so bili na njej ostanki zemljine, vžrte v korozijske produkte. FUNKCIJA PREDMETA IN ANALOGIJE Iz visoko- in poznosrednjeveških upodobitev, omemb v literaturi in stvarnih predmetov materi- 5 Krabath, Schmuck im Mittelalter, str. 285, 332–333, sl. 60; Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 29, sl. 14: C. 6 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 29; Thuaduet, Les accessoires métalliques, sl. 330. 7 Glej Brepohl, Theorie und Praxis des Goldschmiedens, str. 236. 8 Krabath, Schmuck im Mittelalter, str. 285, 334; Geoff in Pri- tchard, Dress Accessories, str. 29–31. alne kulture je razvidno, da so bili z okovi in apli- kami iz ročno obdelane ali prešane pločevine v visokem in poznem srednjem veku okrašeni ele- menti plemiške noše in liturgičnih oblačil, zlas- ti razkošnejših pasov, opasja ter nožnic mečev, obrob oblačil, diademov in naglavnih pokrival, skrinjic v profanem in sakralnem okolju, platnic knjižic z voščenimi tablicami ter usnjenih torbic in mošnjičkov. V srednjeveški noši na evropskem Zahodu se pozlata pojavlja zlasti na predmetih iz čistejšega bakra, na katerega je živosrebrov amal- gam razmeroma enostavno aplicirati, značilna pa je za obdobje med sredino 12. in sredino 13. stole- tja.9 Uporaba čistejšega bakra ustreza navodilom v tehnični razpravi Teofila (Theophilus Presbyter) iz prve četrtine 12. stoletja, ki je za lažje nanašanje zlate prevleke priporočal bakrove zlitine brez do- danega svinca (aurichalcum).10 Ena najustreznejših objavljenih primerjav za najdbo s Kašče je skoraj kvadratna aplika iz pre- šane pločevine iz bakrene zlitine z upodobitvijo leva iz nemškega mesta Höxter (sl. 3: b),11 ki je sicer nekoliko večja (vel. 28 × 28 mm; v. 2 mm) od obrav- navanega primerka in prikazuje žival v drugačni drži, vendar sta si obe apliki zelo blizu tako po profilaciji okvira in obliki kot splošnih slogovnih potezah upodobitve. Aplika s prikazom proti des- ni obrnjenega leva z visoko dvignjeno levo šapo in plapolajočim repom, ki je v heraldični termi- nologiji označen s pojmom passant, je bila odkrita v žganinskem zasutju kleti, ki je vsebovalo gradi- vo iz obdobja med prvo polovico 12. in sredino 13. stoletja. Glede na odsotnost predrtin za žebljičke ali zakovice je bila obravnavana aplika morda pri- lepljena ali vpeta v nekakšen okvir. Stefan Kra- bath se nagiba k mnenju, da gre za okov lesene skrinjice, okrašene s podobnimi, tesno skupaj na- nizanimi aplikami, pri čemer se opira na ostanke lesenega ohišja iz istega depozita. Avtor opozori na tovrsten, iz nizov kvadratnih srebrnih aplik ve- likosti približno 2 × 2 cm sestavljen platiran okras relikviarija v obliki hiše iz zaklada iz baselske ka- tedrale (Münster) (d. 39,8 cm; š. 32,2 cm; v. 35 cm), katerega izdelavo datirajo v čas 1330/1340. Šele v prvi polovici 15. stoletja nameščene ploščice, ki jih krasijo reliefno odtisnjene upodobitve glave Ma- rije, Božjega Jagnjeta, lilij in listov, obrobljenih s privzdignjenim kvadratnim okvirjem, so na lese- no podlago pritrjene z žebljički z ovratniki v obliki rozet, ki utrjujejo vogale sosednjih ploščic v legi.12 9 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 27. 10 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 27. 11 Krabath, Die hoch- und spätmittelalterlichen Buntmetall- funde, str. 537, kat. št. XXXVIII.1, t. 33: 8, tab. 126. 12 Gl. https://www.muensterschatz.ch (dostopano 14. 12. 2024). 25 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... Med predmeti, ki naj bi podpirali omenjeno raz- lago najdbe iz Höxtra, Krabath navede podolgovat trakast okov z Montségurja v departmaju Ariège na jugu Francije. Ohranjen del okova, izdelanega iz enega kosa 1,7 cm široke pločevine iz bakrene zlitine, označuje pet izmenjujočih se zvišanih in nižjih polj, vseh okrašenih s pozlačenimi in okvir- jenimi kvadratnimi polji, znotraj katerih so vtis- njene podobe levov, ki hodijo v desno in imajo frontalno upodobljeno glavo (passant guardant). Na robovih zvišanih delov okova, pripisanega za- piralnemu mehanizmu, so pari predrtin za žeblje. Okov je bil najden v depozitih prigrajskega zasel- ka na terasah neposredno pod severovzhodnim delom obzidja gradu, postavljenega na mestu znane katarske utrdbe, in okvirno datiran v 13./14. stoletje.13 Po drugi strani Krabath ne izključuje možnos- ti, da je aplika iz Höxtra pločevinast okras pasne garniture. Kot pasne obloge oziroma aplike razla- gajo tudi štiri med 1,9 in 2,4 cm široke kvadratne in pravokotne aplike iz bakrene zlitine s prešani- mi upodobitvami levov in drugih živali iz najdišč v zgornji Avstriji, od katerih so tri pripisane viso- kemu srednjemu veku, ena pa 13. stoletju. Predr- tine na primerkih z ohranjenimi vogali kažejo, da so bile na pasove pritrjene z zakovicami.14 Olivi- er Thuaduet, avtor obsežne študije o kovinskih delih visoko- in poznosrednjeveške noše iz Pro- vanse, enako domneva za kvadratne in pravoko- tne aplike, pripisane tipu D4. Trije od štirih pri- merkov imajo vtisnjene podobe levov med hojo,15 med analogijami iz sosednjih regij pa opozori še na poškodovano pločevinasto apliko iz bakrene zlitine z Montségurja, pri kateri pa je motiv leva obdan z zvišano okroglo obrobo.16 Ena od aplik s provansalskih najdišč je bila odkrita skupaj z drugo pločevino enake velikosti, na podlagi česar avtor s pridržkom sklepa, da sta bili speti z zako- vicami, čeprav ustrezne odprtine na sicer nepo- polno ohranjenih predmetih niso bile odkrite. Zaradi delikatnosti aplik se mu zdi njihova upo- raba v pohištvu manj verjetna. Na podlagi data- cij primerka iz Castruma Saint-Jean v Rougiersu (Var) in najdbe iz Motte de la Plaine de la Grande Bastide v Saint-Paul-lès-Durance (Bouches-du- -Rhône) aplike tipa D4 okvirno umešča v iztek 12. stoletja in prvo polovico 13. stoletja.17 Dilema o načinu pritrditve (prilepljena ali vstavljena v 13 Archéologie, str. 32, 153, kat. št. 145. 14 Theune et al., Das Land an der March im Mittelalter, kat. št. 130–133; sl. 13a–d. 15 Thuaduet, Les accessoires métalliques, str. 805–806, sl. 348: 3–5. 16 Thuaduet, Les accessoires métalliques, str. 805. 17 Thuaduet, Les accessoires métalliques, str. 806. okvir) in uporabe nasploh (obloga pasu?) obstaja tudi pri natančneje nedatirani uliti svinčeni plo- čevini, ponovno z upodobitvijo leva, ki jo objav- ljata Egan Geoff in Frances Pritchard v študiji o delih srednjeveške noše iz Londona.18 V primeru, da gre pri najdbi s Kašče za del pasne garniture, lahko o njeni uporabi sklepamo na podlagi kvadratnih aplik podobnih dimenzij, ki so bile tesno skupaj nanizane na pasove iz po- znosrednjeveških grobov na Madžarskem in jih prikazujejo tudi sočasne upodobitve.19 Izpostav- ljamo dvakrat večji srebrni apliki z upodobitva- ma leva in profilirano obrobo iz groba št. LI na nekropoli pri nekdanji vasi Bene (Kecskemét) (sl. 4: b)20 ter serijo druga drugi zelo podobnih aplik, prikovičenih na usnjen pas iz moškega groba št. 70 na nekropoli ob ustju potoka Csele pri Moha- ču (Mohács) v madžarskem delu Baranje (sl. 4: a). Slednje krasijo na levo obrnjeni levi s frontalno upodobljeno glavo in dvignjeno desno šapo.21 Za razliko od aplik iz groba z lokacije Csele-patak načina pritrditve aplik iz grobišča Bene s fotogra- fije v objavi ni mogoče razbrati. Šest identičnih kvadratnih aplik z vtisnjenim rastlinskim okra- som znotraj privzdignjenega okvirja iz grobišča Sály-Lator v severovzhodni Madžarski je bilo na pas glede na fotografijo pritrjenih s sredinsko umeščeno zakovico.22 Drobno razčlenjeni zuna- nji robovi, oblikovani v biserne nize, to garnituro približujejo aplikam tipa D2a iz provansalskih najdišč, datiranih v 14. in na začetek 15. stoletja.23 Domnevo ali, bolje, ugibanje, da je bila aplika s Kašče del niza več identičnih aplik, prilepljenih na pas, bi lahko s precej pridržka gradili na ohra- njenih primerih srednjeveških usnjenih pasov s serijami vtisov, kot je na primer pas iz Londona, odkrit v depozitu iz poznega 14. stoletja,24 pri ka- terem bi lahko bili vtisi štirilistnih motivov tudi podlaga za prilegajoče, pozneje izpadle okove. Ob tem velja izpostaviti, da so kovinski okovi teh oblik iz Londona vedno opremljeni s trnom ozi- roma zakovico.25 Noši pripadajoče pasove z zlatimi oziroma poz- lačenimi in srebrnimi oblogami ter vložki iz dra- gih kamnov dokumentira srednjeveška literatura, 18 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 239. 19 Baráth, The belt in late-medieval Hungary, str. 68, sl. 149– 151. 20 Szabó, Az alföldi magyar nép müvelődéstörténeti emlékei, str. 64, sl. 345. 21 Fehér, évi Mohács-Csele-pataki mentöásatás, str. 228, tab. XL: 1–3. 22 Gádor in Hellebrandt, A Herman Ottó Múzeum, str. 605, sl. 4. 23 Thuaduet, Les accessoires métalliques, str. 798–799. 24 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 43, sl. 24. 25 Geoff in Pritchard, Dress Accessories, str. 43. 26 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... ki poudarja njihovo dragocenost, redkost in pripi- sane numinozne lastnosti ter praviloma zanemar- ja rokodelsko dovršenost izdelkov.26 Po drugi stra- ni dominikanec Étienne de Bourbon (Stephanus de Bellavilla, 1180 ali 1190/95–1261) izpostavlja zlate in srebrne obloge ter okove pasov, katerih terio- morfen okras (lev, zmaj, ptice in podobne živali) prepoznava kot znak prevzetnosti in nečimrnosti (superbia), nanašajoč se na kazen, ki čaka njihove nosilce v peklu. Splošni interes za modno in lu- ksuzno nošo je v 13. stoletju očitno dosegel tudi duhovščino, saj so sklepi z več sinod in koncilov, na primer lateranskega koncila leta 1215, klerikom prepovedovali rabo pasov z zlatim in srebrnim ok- rasom, sponk in prstanov, razen tistih, ki odsevajo njihov položaj v cerkveni hierarhiji.27 Če sprejmemo interpretacijo, da gre pri obrav- navani apliki za del pasne garniture, v grajskem okolju pasu s tovrstnim okrasom ni mogoče eno- značno povezati bodisi z odraslo, mladeniško ali celo otroško nošo. Aplika bi bila prav lahko na- meščena na okrasni pas za obleko – cingulum, ki je bil zelo pomemben simbolni element v okviru 26 Schopphoff, Der Gürtel, str. 50–53. O tem, ali se v citira- nem delu izpostavljene navedbe, kot sta »er was ninder lare / von gesteine noch von golde« in »einen gurtel hate er umbe geleit, / der was mit golde wol durchslagen«, nanašajo na zlate ali pozlačene obloge, je težko soditi. 27 Schopphoff, Der Gürtel, str. 82–83. ritualnega pripasanja meča in slavnostne noše v obredju povitezitve ter je zaznamoval tudi vsak- danjo moško plemiško nošo. Funkcionalni pas za meč kot del bojne opreme je bil ločen od cingulu- ma ter glede na upodobitve iz nemškega prostora praviloma širok in brez kakršnega koli kovinske- ga okrasa, pogosto celo brez spone.28 K MOTIVU Od visokega srednjega veka je lev, ki so ga že v antiki dojemali kot kralja živali, služil tudi kot moralna alegorija in vzor posvetnega vladarja, na splošno pa je veljal za utelešenje moških vrlin, časti in viteštva. O posebnem pomenu leva oziro- ma njegove simbolike na latinskem Zahodu, zlas- ti od 12. stoletja naprej, govori že poimenovanje številnih vladarjev po levih oziroma metaforično enačenje vladarjev s to zverjo, dimenzije simbo- like leva, ki korenini v visokih kulturah Starega Vzhoda in Egipta ter je v dvorsko kulturo na za- hodu vstopila preko bizantinske in islamske iko- nografije in krščansko-vzhodnjaških besedil, pa so bistveno širše in raznovrstnejše, zato ne prese- neča ocena, da v evropskem srednjem veku leva srečamo povsod. Evropska umetnostna zgodovi- na, vključno s heraldiko in numizmatiko, ter fi- lološka medievistika dokumentirata skoraj neob- 28 Schopphoff, Der Gürtel, str. 236–237. Slika 4: Izbor aplik s pasu iz groba 70 na nekropoli ob ustju potoka Csele pri Mohaču – Mohács (a) in pasu iz groba LI na nekropoli Bene - Kecskemét (b) (a – po Fehér, évi Mohács-Csele- pataki mentöásatás, str. 228, tab. XL: 1; b – po Szabó, Az alföldi magyar nép müvelődéstörténeti emlékei, sl. 345). a b 27 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... vladljivo število upodobitev in omemb leva v lite- rarnih zgodovinskih virih, bestiarijih in teoloških spisih,29 simbolika leva in njegova navezava na viteško ideologijo pa presevata zlasti skozi viso- kosrednjeveške epe in romane.30 Lev kot simbol vladanja je praviloma poosebljal monarhično ali avtogeno oblast, legitimnost nosilca, ki jo je bilo treba praviloma utemeljevati ob vzpostavitvi ob- lasti oziroma v času konkurenčnih izzivov, pa je temeljila na promociji levu podobnih pozitivnih lastnosti ter karizme posameznega vladarja in/ali njegovega celotnega rodu.31 Priljubljenost simbolike te eksotične živali v viteškem in dvornem okolju odseva podatek, da kar 70 % vseh živali, upodobljenih na pečatih iz časa pred letom 1170, prikazuje leve.32 Na ščitih, pečatih in novcih 12. in 13. stoletja so levi najpo- gosteje prikazani bodisi v vzpenjajoči drži (ram- pant), z različno dvignjenima sprednjima šapama in eno zadnjo šapo ter z grozeče se režečim gob- cem, občasno iztegnjenim jezikom, bodisi med premikom v eno ali drugo stran (passant), z dvig- njenim repom in praviloma dvignjeno levo oziro- ma desno sprednjo šapo. To velja tudi za novce s celopostavnimi upodobitvami levov kovnic iz slovenskih dežel, tako takih s krščanskimi atribu- ti kot takih brez njih.33 Za slednje Andrej Štekar 29 Jäckel, Der Herrscher als Löwe, str. 5. 30 Na primer roman v verzih Chrétiena de Troyesa Yvain ou le Chevalier au Lion, ok. 1177–1181 (Chrétien de Troyes, Vitez z levom ali Roman o Yvainu. Poslovenila Marija Javor- šek (Celjska Mohorjeva družba, 2009)). 31 Jäckel, Der Herrscher als Löwe, str. 328–329. 32 Eser, Löwenbilder, Löwenmähren, str. 30; gl. tudi Oswald, Lexikon der Heraldik, str. 259–269. 33 Štekar, Krščanska simbologija, str. 685–686. domneva, da bi lahko imeli na njih upodobljeni levi heraldični značaj oziroma bi lahko kazali na rodbino, ki je imela leva ali leve v svojem ščitu. Zaradi nejasnosti v zvezi z razvojem grbov v 12. in 13. stoletju opozori na potrebno previdnost in možnost, da gre pri prikazih leva na novcih samo za simbol knežje oblasti in dostojanstva.34 V obravnavanem primeru ne smemo mimo dejstva, da so motiv eksotične zveri, v kateri bolj kot leva prepoznavamo heraldičnega panterja, v svojem grbu uporabljali tudi Jeterbenški.35 Iz de- lov različnih živali sestavljen in po posameznih območjih zelo različno upodabljan heraldični panter je domišljijsko bitje, ki z živaljo (leopard – Panthera pardus) nima veliko skupnega. Naivne predstave o naravi in pripovedna epika visokega srednjega veka so mu skozi krščanske interpre- tacije antične mitologije pripisovale posebne alegorične lastnosti. Prve heraldične upodobitve zaznamuje še relativno naravna oblika telesa, poznejši grbi pa ga prikazujejo kot krilato žival, nekakšno mešanico med levom in zmajem. Pan- terja naj bi zaznamoval dišeč izdah, ki so na upo- dobitvah skušali ponazoriti z iz ust švigajočimi plameni. Glave in noge panterjev na posameznih grbih spominjajo na konjske, od druge polovi- ce 14. stoletja pa so sprednje okončine pogosto oblikovane kot orlovske.36 Ta fantazijska žival je bila že od začetkov rabe grbov kot svobodno iz- branega »rodbinskega znaka« od druge polovice 12. stoletja priljubljena izbira za osrednjo figuro 34 Štekar, Krščanska simbologija, str. 684–685. 35 Kos, Vitez in grad, str. 144. Gl. tudi »... alle drew Purchstal«, str. 16–17, 129. 36 Oswald, Lexikon der Heraldik, str. 295. Slika 5: Pečat Otona I. Jeterbenškega na listini iz leta 1316 (a) ter izreza pečatov Ulrika II. Spanheima na listini iz leta 1193 (b) in Ulrika III. Spanheima na listini iz leta 1256 (c) (a – po »... alle drew Purchstal«, sl. 2.1: a; b, c – po Leitner, Zur Geschichte, sl. 4 in 11). a b c 28 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... na ščitih, grbih in pečatih, na širšem območju obravnave zlasti pri plemstvu iz bavarsko-karan- tanskega prostora, ter je še danes osrednji motiv grbov države Bavarske (Bayerisches Staatswappen), upravne regije Spodnje Bavarske in štajerskega deželnega grba.37 Iz trohriba vzpenjajočega se panterja srečamo na pečatu predstavnika tretje generacije Jeter- benških Otona (pred 1292–po 1327) na listini iz le- ta 1316 (sl. 5: a)38 in pečatu njegovega sina Nikolaja I. (pred 1330–po 1354) na listini iz leta 1344, s katero je prodal vse tri takrat že opuščene gradove (Stari Jeterbenk, Novi Jeterbenk in stolp Nebojse).39 V prvem primeru gre za grb v obliki zgoraj rahlo zožanega ščita z napetima stranicama, katerega obod na notranji strani obroblja pas z napisom OTTONIS DE HERTENBERCH. Koničasto dno osrednjega polja ščita zapolnjuje heraldični mo- tiv trohriba z enakomerno visokimi zaobljenimi vrhovi, ki odstopa od bolj razširjenega trohriba z višjo osrednjo izboklino.40 Iz trohriba izhaja zgor- nja polovica dokaj verodostojno upodobljene 37 Purkarthofer, Das Wappen der Steiermark, str. 77–81; Baumert, Der Panther – das alte Wappentier; Leitner, Zur Geschichte; Bele, Štajerski grb, str. 637–638. 38 »... alle drew Purchstal«, str. 30, sl. 2.1 (a). 39 »... alle drew Purchstal«, str. 32, sl. 2.3 (a). 40 Oswald, Lexikon der Heraldik, str. 60. živali slokega trupa, z dvignjenima šapama z raz- maknjenimi kremplji, glavo z odprtim gobcem, očmi in ušesi ter razcepljenim repom. Drža ži- vali spominja na celopostavne panterje na grbih koroških vojvod Spanheimov, ene najmočnejših rodbin na Spodnjem Bavarskem, in morda kaže na izvor rodbine Hertenberških. Panterje sreča- mo na ščitih na pečatih Ulrika II. Spanheima, in sicer na listinah iz let 1192 in približno 1193 (sl. 5: b) ter pečatih njegovega brata in naslednika, vojvo- de Bernarda na listinah iz let 1209 in 1253.41 Po drži (rampant), upodobitvi živali in slogu iz- delave podrobnosti se podobi z obeh pečatov Je- terbenških bistveno ločita od leva na obravnavani apliki, po drugi strani pa so ji zelo blizu podobe (»leopardiziranih«) levov s pečatov takratnega gospoda Kranjske, poznejšega koroškega vojvode Ulrika III. Spanheima,42 na primer z listin, izda- nih v letih 1247, 1248 (sl. 6: b) in 1253 (sl. 6: a),43 ki so osnova današnjemu koroškemu deželnemu grbu. Leva polovica ščita na teh pečatih prikazuje tri, drugega nad drugim postavljene leve med premi- 41 Leitner, Zur Geschichte, str. 150–163, sl. 3–5. 42 Gl. Komac, Od mejne grofije do dežele. 43 Leitner, Zur Geschichte, str. 161–165, sl. 6, 8, 9. Slika 6: Pečata Ulrika III. Spanheima na listinah iz let 1248 (b) in 1253 (a) (po Leitner, ur Geschichte, sl. 6 in 8). a b Slika 7: Brakteati staufovske dinastije: a – Viljem iz Lüneburga/Wilhelm von Lüneburg (1195–1213); b – Henrik Lev (Heinrich der Löwe) (1139/1142–1195); c in d – Oton Otrok (Otto das Kind) (1235–1252) (po Berger, Die mittelalterlichen Brakteaten, kat. št. 496, 639, 697, 753). a b dc 29 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... kom v levo z dvignjeno desno šapo, naprej (proti opazovalcu) obrnjeno glavo in nad hrbet zaviha- nim repom (passant guardant). Med novčnimi primerjavami za slog in izved- bo motiva za najdbo s Kašče navajamo posame- zne enostransko kovane srebrne pfenige – brakte- ate – s frontalno upodobljenimi glavami levov iz časa staufovske dinastije (sl. 7), na primer bavar- skega in saškega vojvode Henrika Leva (Heinrich der Löwe) (1139/1142–1195), Viljema iz Lüneburga (Wilhelm von Lüneburg) (1195–1213) ter poznejših vojvod vojvodine Braunschweig-Lüneburg: Oto- na Otroka (Otto das Kind) (1235–1252) in Albrehta Velikega (Albrecht I. Magnus) (1252–1279). Na njih skoraj izključno nastopajo podobe živali z dvig- njeno šapo,44 vendar pritrjujejo predlaganemu kronološkemu okviru obravnavane aplike. SKLEP Na podlagi slogovnih primerjav in analognih najdb iz zaključenih celot lahko izdelavo aplike časovno okvirno umestimo med iztek 12. in zače- tek 14. stoletja, kar se ujema z arheološko doku- mentirano kronologijo obstoja gradu na Kašči. Upoštevajoč podobnosti z upodobitvami levov na pečatih Ulrika III. Spanheima bi morda sme- li datacijo zožiti na sredino ali drugo polovico 13. stoletja, kar bi rabo predmeta okvirno postavilo v čas Gerloha II., izpostavljenega predstavnika druge generacije Jeterbenških.45 Domnevan teh- nološki postopek izdelave in opisana funkcio- nalnost primerljivih najdb dopuščata previdno sklepanje, da je bila aplika izdelana kot del serije enakih okovov. Nejasen način pritrditve močno otežuje ugotavljanje, kateremu segmentu plemi- ške materialne kulture je pripadala, na špeku- lativni ravni pa lahko domnevamo, da je bila na obravnavani predmet bodisi prilepljena ali z ro- bovi vpeta oziroma všita v nekakšen okvir iz plo- čevine, blaga ali usnja. V okviru grajskega inven- tarja bi ta kos morda smeli zelo previdno povezati z okrasom lesene skrinjice za dragocenosti (na primer pečatniki, denar, nakit ...) ali celo usnjene knjižne platnice, povsem ali še bolj verjetne pa so tudi možnosti, da gre za okov, prvotno pritr- jen na pas, jermen ali usnjeno torbico. Ne glede na konkretne okoliščine rabe, ki ostaja nejasna, je lahko domnevno nič kaj trdno pritrjena aplika kaj hitro odpadla in se izgubila. Tudi zaradi tega bi lahko v primeru, da gre za kos osebne opreme, poleg gospodarja ali (moškega) člana družine z gradu imetnika iskali tudi med gosti oziroma 44 Gl. Berger, Die mittelalterlichen Brakteaten, kat. št. 494– 508, 517, 636–640, 687–785. 45 »... alle drew Purchstal«, str. 27. obiskovalci Jeterbenških ali celo med statusno izpostavljenimi udeleženci enega od domnevnih napadov na utrdbo, o katerih je mogoče sklepati na podlagi pogostih najdb puščičnih osti in delov konjske opreme na pobočjih grajske kope.46 Na podlagi drže živali, primerljive z upodobitvami levov v heraldični sferi, je pozlačen okov s prika- zom občudovane eksotične zveri mogoče umesti- ti med izdelke, ki so poudarjali položajni status lastnika, za celovito presojo simbolnega pomena in morebitnega političnega ozadja upodobitve pa bo treba počakati na rezultate novih terenskih raziskav in integralno objavo arheoloških najdb z območja gradu na Kašči. ZAHVALE Konserviranje in dokumentiranje najdbe je omogočil kustos za srednji vek – muzejski svetnik Martin Horvat iz Muzeja in galerij mesta Ljublja- ne, konservatorske posege na apliki pa je opravi- la Helena Pucelj Krajnc iz konservatorske službe MGML. Meritve vsebnosti kovin z XRF napravo je izvedel prof. dr. Matej Dolenec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Uni- verze v Ljubljani. Risba je delo mag. Ide Murgelj. Vsem se zahvaljujem za pomoč, enako recenzen- toma za sugestije in predloge izboljšav prve razli- čice besedila. Financiranje Prispevek je nastal v okviru projekta MATRES, odobrenega kot del prve faze za pripravo velikih interdisciplinarnih pro- jektov Univerze v Ljubljani, financiranih iz razvojnega steb- ra Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS, RSF-A). LITERATURA »... alle drew Purchstal«: arheološke raziskave gradov vi- tezov Jeterbenških v pogorju Jeterbenka nad Medvo- dami = archaeological investigations of the castles of the Hertenberg knights in the range of Jeterbenk above Medvode (ur. Andrej Gaspari in Ana Vičar). Lju- bljana: Založba Univerze, 2023 (Documenta Ar- chaeologica. Monographiae, 1). DOI: https://doi. org/10.4312/9789612971014 Archéologie et vie quotidienne aux XIIIe XIVe siècles en Midi-Pyrénées (ur. Michel Barrère, Monique Rey- -Delqué). Toulouse: Musée Des Augustins, 1990. Baráth, Kármen Anita: The belt in late-medieval Hun- gary. A comparison of archaeological and pictorial evi- dences (MA Thesis in Medieval Studies). Budapest: Central European University, 2013. 46 H koncu jeterbenških gradov gl. »... alle drew Purchstal«, str. 131–133. 30 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... Baumert, Herbert Erich: Der Panther – das alte Wap- pentier der Traungauer als heraldisches Wahrzei- chen der Stadt Steyr. Oberösterreich. Kulturzeitsch- rift 29, 1979, št. 4, str. 2–5. Bele, Martin: Štajerski grb in njegovi začetki v 12. in 13. stoletju. Studia Historica Slovenica 19, 2019, št. 3, str. 631–652. DOI: https://doi.org/10.32874/SHS.2019-19 Berger, Frank: Die mittelalterlichen Brakteaten im Kest- ner-Museum Hannover 1. Hannover, 1993 (Samm- lungskatalog, 12). Brepohl, Erhard: Theorie und Praxis des Goldschmieds. München: Carl Hanser, 2015. Eser, Thomas: Löwenbilder, Löwenmähren. Mittelal- terliche Vorstellungen vom König der Tiere. Vom Ansehen der Tiere (ur. Christine Kupper). Nürnberg, 2009, str. 23–35 (Kulturgeschichtliche Spaziergänge im Germanischen Nationalmuseum, 11). Fehér, Géza: Az 1949. évi Mohács-Csele-pataki men- töásatás. [Die Notgrabung von Mohács-Csele-Pa- tak im Jahre 1949.]. Archaeologiai értesítö 82, 1955, št. 2, str. 212–228. Fingerlin, Ilse: Gürtel des hohen und späten Mittelalters. München: Deutscher Kunstverlag, 1971 (Kunstwis- senschaftliche Studien, 46). Fox-Davies, Arthur Charles: A Complete Guide to Heral- dry. London, Edinburgh: T. C. & E. C. Jack, 1909. Gádor, Judit in Hellebrandt, Magdolna: A Herman Ottó Múzeum 1972. évi leletmentései. A Herman Ottó Műzeum Évkönyve, XII, 1973, str. 599–607. Geoff, Egan in Pritchard, Frances: Dress Accessories c. 1150–c. 1450. Woodbridge: The Boydell Press, 2002 (Medieval Finds from Excavations in London, 3). Husband, Timothy in Chapuis, Julien: The Treasury of Basel Cathedral. New Haven: The Metropolitan Mu- seum of art, Yale University Press, 2001. Jäckel, Dirk: Der Herrscher als Löwe. Ursprung und Geb- rauch eines politischen Symbols im Früh- und Hochmi- ttelalter. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2006 (Beihefte zum Archiv für Kulturgeschichte, 60). Komac, Andrej: Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Ljubljana: Založ- ba ZRC SAZU, 2006 (Thesaurus memoriae, Dis- sertationes, 5). Kos, Dušan: Vitez in grad. Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Lju- bljana: Založba ZRC, 2005. DOI: https://doi. org/10.3986/9616500821 Krabath, Stefan: Die hoch- und spätmittelalterlichen Buntmetallfunde nördlich der Alpen: Eine archäologi- sch-kunsthistorische Untersuchung zu ihrer Herstel- lungstechnik, funktionalen und zeitlichen Bestimmung. Rahden: Verlag Marie Leidorf GmbH, 2001 (Inter- nationale Archäologie, 63/1 & 2). Krabath, Stefan: Schmuck im Mittelalter. Grundle- gende Formen in ihrer Entwicklung vornehmlich aus archäologischer Sicht. Das Mittelalter 21, 2016, št. 2, str. 246–272. DOI: https://doi.org/10.1515/mi- al-2016-0016 Kühn, Walter: Zur mittelalterliche Prägungstechnik. Freiberger Münzblätter 9, 2000, str. 1–16. Leitner, Friedrich W.: Zur Geschichte des Kärntner Landeswappens. Rudolfinum – Jahrbuch des Lan- desmuseums für Kärnten, 2000, str. 159–173. Oswald, Gert: Lexikon der Heraldik. Regenstauf: Ba- ttenberg, 2006. Purkarthofer, Heinrich: Das Wappen der Steiermark. Kulturgeschichtliche und rechtliche Aspekte. Mi- tteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs 30, 1980, str. 77–86. Schopphoff, Claudia: Der Gürtel. Funktion und Sym- bolik eines Kleidungsstücks in Antike und Mittelalter. Köln, Weimar, Wien: Böhlau Verlag, 2009 (Pictura et poesis. Interdisziplinäre Studien zum Verhältnis von Literatur und Kunst, 27). Svensson, Roger: Renovatio Monetae: Bracteates and Coinage Policies in Medieval Europe. London: Spink, 2013. Szabó, Kálmán: Az alföldi magyar nép müvelődéstörténe- ti emlékei / Kulturgeschichtliche Denkmäler der un- garischen Tiefebene. Budapest: Országos Magyar Történeti Múzeum, 1938. Štekar, Andrej: Krščanska simbologija na slovenskih srednjeveških novcih (4. del). Simbol leva = Chris- tian simbology on the Slovenian medieval coins (4th part). The lion. Numizmatični vestnik 36/38, 2012, str. 676–689. Theune, Claudia in Winkelbauer, Iris in Fritzl, Micha- ela in Greußing, Isabella in Lantschik, Gerald in Weßling, Ronny: Das Land an der March im Mi- ttelalter. Archeologia Austriaca 93, 2009, str. 79–150. Thuaduet, Olivier: Les accessoires métalliques du vête- ment et de la parure de corps en Provence du XIe au XVIe siècle. Archéologie, techniques et économie d’une industrie méconnue (thèse de doctorat en archéolo- gie). Aix-Marseille Université, 2015. SPLETNE STRANI Muensterschatz: https://www.muensterschatz.ch SUMMARY Gilded Mount with the Depiction of a Lion from Stari Jeterbenk Castle on Kašča Hill near Medvode The article presents the art historically and archaeo- logically significant high medieval find from the eastern slope of Kašča Hill above the village of Žlebe near Med- vode (central Slovenia), on which supposedly stood Stari 31 | kronika 73 � 2025 1 andrej gaspari |  pozlačena aplika z upodobitvijo leva z gradu stari jeterbenk (alt hertenberg) na hribu ... Jeterbenk Castle (Germ. Alt Hertenberg), belonging to the Spanheim ministerials, the Lords of Hertenberg. The squ- are-shaped mount made of gilded copper plate and featu- ring an embossed depiction of a lion was discovered with a metal detector between 2003 and 2006 and, following a stream of events, became part of the public collections of the Museum and Galleries of Ljubljana in 2024. Based on stylistic comparisons and analogue finds from closed con- texts, the mount may very roughly be dated between the end of the twelfth century and the early fourteenth century, a period that coincides with the archaeologically documen- ted chronology of the castle on Kašča Hill. However, given the similarities with the depictions of lions on the seals of Ulrich III of Spanheim, the dating may be narrowed to the middle or the second half of the thirteenth century, placing the use of the artefact more or less in the time of Gerlochus II, the most notable representative of the second generation of the Hertenberg family. The alleged technology of production and the described functionality of comparable finds allow for a tentative conclusion that the mount from Kašča Hill came from the series of iden- tical mounts. Whereas the unknown manner of fastening the mount makes it extremely difficult to determine what segment of noble material culture it belonged to, it seems safe to assume that it was either glued to a given object or, rather, hammered or sewn at its edges into a kind of metal, cloth, or leather frame. With respect to the castle invento- ry, the artefact under discussion may have also been part of the decoration of a wooden chest for holding valuables (e.g., signet rings, money, jewellery, etc.) or of a leather bo- ok cover. Another–and perhaps most likely–possibility is that it was a mount originally fastened to a belt, a strap, or a leather bag. If it was indeed part of personal equipment, its owner may have been the master or a (male) member of the family residing in the castle, one of the guests or visitors of the Hertenbergs, or perhaps even a well-esta- blished participant in one of the attacks on the fortificati- on that may have taken place, judging from the abundant finds of arrowheads and parts of horse equipment on the slopes of the domed castle hill. Based on the position of the animal, which is very similar to heraldic depictions of lions, the gilded mount, displaying the admired exotic be- ast, may be ranked among objects that reflected the social status of their owner. kronika 73 � 2025 1