LISTEK. Izgnanci. (Povest iz prvib časov krščanstva*. (Konefe,). Kiklop, enooki paznik, se je daleč od strani, od nikogar opažen, na tihem udeležil ponočne slovesnosti kakor tudi jutranje maše in njegovo drugaSe surovo in brezčutno srce je bilo sedaj prvič v življenju ginjeno. Procesija z neštevilnimi lu&mi iu lepo petjo ga je ganilo skoro do solz, in ko je sprevod, kojemu je od daleč sledil, prišel na svetlo, se je približal škofu ter mu glasno priznal, kako neusmiljeno je ravnal z obema mučencema. Ravno tako je prosil Faustina in Florencija odpuščanja, ko ju je tolikokrat in tako surovo pretepaJ. ,,Mr, rm; če trezen", je djal v svoje upraviČenje, ,,potem najboljši človek na svetu; toda pri Bahu, kaj morem za to, če bogovi mi dali tako neugašljivo žejo? Rm, rm, že davno bil bogat mož, pa moja jetra vedno suha, vedno suha!" Spremljal je procesijo do ladije ter še dolgo mahal odhajajočim z roko v pozdrav. In v resnici ni pil od tistega dne niti kapljice vina več. Vožnja je. bila silno ugodna in prijetna. Morje je bilo mirno in gladko kot ogledalo, v kojem se je zrcalilo neizmerno sinje nebo in proti vrofiini solnčnih žarkov je varovala potnike strelia, ki je bila razpeta čez ladijo. Popolnoma sam v bližini krmila sedefi, se je zamislil Faustin v svoje misli ter gledal proti sredini ladije, kjer so ležali pod baldabinom ostanki mučenoev, pokriti z dragoceno sirsko odejo ter ovenčani z venci cvetlic. Kako so vendar bili najznamenitejši dogodki njegovega življenja z velikim, požrtvovalnim življenjem teh dveli v najtesnejši zvezi! Ce je v duliu pogledal nazaj na zadnji dve leti, od onega dneva, ko se je, z verigaml priklenjen na Ponciana, z zaniSevanim sužnjem kot prostovoljnim spremljevalcem, peljal po isti poti v prognanstvo, srce potrto od bolesti, duh vkovan v temne zmote poganstva, kako živo je pac čutil to božjo roko, ki ga je ločila od njegove neveste, da mu jo da nazaj dvakrat dražjo, ki ga je peljala v globočine rudokopa, da bi ga pripeljala ven na svetlo Iu8 resnice, ki ga je vkovala v verige, da bi zdrobila okove pogube, s kojimi je do tedaj oklepala njega in njegove svojce(kriva vera)! In Redaj ta vožnja! Med popevanjem svetih pesmi je plula ladija iz dežele prognanstva proti domovini; ali se najde kakšno lepše predznamenje srečne bodoSnosti? Ali pa, skušnja je bila huda, skoraj za slabotnega filoveka pretežka; toda sedaj je Faustin razumel, kako potrebna je bila, kako je samo po tej ozki in strmi poti labko dospel do vlsočine svoje srefie, Tudi Florencija se je tibo zamislila. Spominiala se je na dneve v Baji; kako neizmerno mnogo so se razločevale one prijetne vožnje v gondoli od današnje vožnje! Sicer so Šumljali isti valovi, pihali isti vetrovi in solnčni žarki se na isti način odbijali nad srebrnobelimi valovi; toda — Florencija je pogledala s livaležnim srcem proti nebu — oseba, ki se je vozila, |e postala drugačna. Ravno v tem trenotku, ko je že vrgla vero od sebe ter se odločila, skočitV v neizmerno globočino, takrat je zagrabila roka Milosti za krmilo ter rešila Čolnič in pregrešnega propada. Florencija se je zopet spomnila besed, ki jili je pisala takrat svojemu očetu: ,,Kot srečna ptička se zibljera v mirnib, sladkih vetrovih bajskega zaliva in veselo ter brezskrbno uživam trenotek, ko me bode smrt, ta i:eusmiljeni strelec, zadel s svojo puščico ter me vrgel v morje, v ta neizmerno veliki nič, ki vse požre". Ne, r.o, golobžek, ki je izletel iz Noetove barke, je krožil takrat nad blatom in strohnelo mrhovino, koje kužni zrak mu je omotil 5ute. Toda ravno v trenotku, ko je omoten od kužnega strupa, botel pasti v daljni prepad, ga je zgrabila rešilaa roka ter ga vzela na ladijo reSitve k vefinemu Življenju. Globok vzdililjaj je prišel iz Florencijinib prs iu ko se je ozrl Faustin ua njo, je opazil, da je imela rosno oko. Smehljaje je stisnila svojemu soprogu roko ter rekla: ,,Kako dober, oh^ kako dober je vendar ljubi Bog!" Ko je ladja dospela sreSno v Ostijo, so sklenili, da bodo v priliodnji noči po deželni cesti prenesli telesoe ostanke v Rim, deloma radi solnčne vrofiine, deloma pa, da bi zabranili prevelik naval ljudstva. — Spremljana od vernikov luke se je vila procesija med j)etjem psalmov ter razsvetljavo z bakljami po cesti proti mestu ter potem v bližini mestnega zidu zavila na desno, da tako dospe do Kalistove katakombe, Bilo je v jutru 13. avgusta, onega dueva, na kojega še dandanes obhaja rimska cerkev praznik svetih mučencev, ko so položili školovo truplo v grobišče papežev, Telesne ostanke Hipolita pa so pokopali na drugem kraju. Po končani ganljivi svečanosti se Faustin ni mogel preraagati, ne da bi v še sveži apneni omet pred vliodoLD v kapelo vdolbel v slovo pozdrav svojemu dunovnemu očetu, rešitelju svoje duša. In med tem, ko se je kamen, ki je pokrival mu- čenikov grob, za časa opustošenja katakomb v poz- nejših stoletjih izgubil, se je tisti v grškem jeziku v apno vdolbeni granitonapis ohranil še do dandanes: Poncijan naj živi v Bogu z vsemi škofi. Junakinja. (Za ,,81ov. Gospodarja" napisal Al. S.). Na dvorišfiu pri Slemenovik je stal s sodfieki naložen voz pripravljen za odbod. Nestrpno je rezge{al konj in kopal s kopiti ter se oziral proti oknu v prvem nadstropju, iz katerega se je slišal gospodarjev glas. Mladi Slemen je bil v sobi pri svoji materi in se je poslavljal od nje. Solnce je ljubko razsvetljevalo s svojimi žarki prijazno izbo; sveži jutranji vetriS je nalab.no gibal snežnobele zastore, vel čez snežno-belo posteljo, na kateri je poSivala stara Slemenovka. Življenja trpljenje in skrbi so zarisale sledove v obrazu. Bolečine hudega trganja po udih, ki jo je večkrat priklenilo skozi vefi mesecev na pcsteljo, je bilo lahko spoznati v njenih potezab. Toda vendar ne nekdanje skrbi in tudi ne sedanje bolečine niso mogle izbrisati izraza prisrfine dobrotljivosti in vroee materinske ljubezni, ki je odsevala iz oči, ko je svojo, od protina skrivljeno roko, dala sinu v slovo. ,,Ne ostani predolgo, Vinko", mu refie, ,,saj je itak že hiido, da moraš od dorna ravno sedaj, ko je največ dela. Bog te 6uvaj inglej, dasesrečnovrneš!" Vinko odide. Predno zapusti hišo, naroči še dekli posebej, da naj dobro pazi na mater. Zdaj Še-le skoči na voz in oddirja. Vinko je ljubil svojo mater; bila pa mu je tudi mati v najboljšem pomenu, Odkar je iimrl mož, že v drugem leiu njunega zakona, je vodila sama veliko, razsežno gospodarstvo in si pomagala s posli, kolikor se je dalo. Večkrat so ji prigovarjali, naj se omoži vnovič, pa vselej je zavrgla take nasvote, ?:eš, da hoče ohraniti Vinku celo očetovo dedščino. Zanj se je rnuCila noB in dan, zanj ji ni bila nobena žrtev pretežka. Vinku je bilo to dobro znano ter ji je vrafial njeno skrb z najiskrenejšo otroško ljubeznijo. ,,Da bi mi jo Bog ohranil še dolgo!" tako je mislil, ko je dirjal naprej v svežem jutru. Od travnikov se je razširjal vonj svežega sena, veliko rok je bilo zaposlenih pri spravljanju. S Slemenovih travnikov so želeli ljudje svojemu gospodar-' iu srecno vožnjo. ,,Joško, kaj misliš, ali bo lepo vreme?" je zaklical Vinko proti ljudem.. Joško si praska za ušesi. ,,Gotovo ne!" reee nato, ,,solnce prehudo pripeka. Morebiti vzdrži, dabo seno spravljeno domov," Vinko prikima invoz oddrdra naprej ter se skrije v prabu. Ko prinese dekla opoldne obed bolni Slemenovki, ji ta re6e: ,,Katika, danes še dobimo slabo vreme; jaz že čutim to v svojih udin, Ni potrebno, da bi samo zavoljo mene ostala doma, jaz ne potrebujem. ničesar. Pojdi z drugimi na travnik, je vsaj ena moč vefi pri delu, morebiti še pripeljete seno pred jievihto." Dekla je bila zadovoljna in odide, Slemenovkino prerokovanje se je izpolnilo; že Cez nekaj ur se je nebo pooblačilo, od zalioda so se pripodili grozeči črni oblaki, Ljudje so hiteli, da jim ie curkoma tekel znoj, Že so naložili zadnji voz, ko zabuči naenkrat silen vihar ter podi pred seboj oblake z neznansko brzino. Bliski so švigali, strašno je bobnel grom za gromom, pa niti kapljica dežja še ni padla. Naenkrat se strašno zasveti, nato strašno zabobni in trešči; divje se vzpnejo konji, ljudje se prestrašeni prekrižajo, v naglem diru stefiejo konji proti domu. Vibar divja, blisk za bliskom sledi, tresk za Ireskom, a še vseeno ni dežja. Tu pa, guj, med divjanjem nevihte zadoni zvona strašni glas. Iz strehe Slemenovega poslopja Šine ognjeni steber kvišku, Slenienova hiša je v ognju. ,,Jezus Marija!" vskliknejo ljudje vsi prestrašeni, ,,prl nas je udarilo!" Doniov bitijo zdaj, ne meneC se za blisk in straŠno gromenje. Slednjič dospejo domov, nasproti |im udari ogonj in dim. Vsi hitijo k hlevom, da rešijo živino, nepopisna zmešnjava nastane. Kakor bi izgubili glavo, begajo in vpijejo na vse strani. Dolgo je trar jalo, da je prijšla iz vasi pomoč. Skoro vsi vaščani so bili na polju; konSno pride vendar tudi brizgalnica in gasilci zaSnejo svoje delo. Hiša se ni dala več refciti, bila je že vsa v plamenu, zato skušajo rešiti vsai škedenj in hleve. Naenkrat se zasliši jned tem vrišfiem in trušgem visoki ženski glas. Cez vrt pritefie mlada deklica. Li' ce ji je bilo razgreto, burno se ji dvigajo prsi, njeni lepi plavi lasje so se ji razvezali in ji v obilnih kodnh padajo na rame. Zopet je sliSati isti glas, zdai v neposredni bližini. ,,Mati, mati, kje so mati?" Za trenotek nastane smrtna tišina. Dekla ki ii je narofiil Vinko skrb za bolno mater, si je obupno punla lase, groza je prevzela vse . . . ,,Pozabili, moj Bog, pozabili smo na-njo!" _ A že je prepozno, streha se je podirala, skozi dun in okna je švigal plamen. ,,Torej so mati še v hiši?" zaklice deklica prestrageno, grozen odgovor jl dajo prestrašeni obrazi ,Ah m nikogar, ki bi jo rešil? - Torej poskusim sa- 1X1 d • Branijo ji in jo zadržujejo. ,,Genovefa, pomisli, kaj delaš! Ti žrtvuješ svoje življenje za mrlica Stara žena se je gotovo že davno zadušila, 6e greš noter, ne prideš več nazaj!" Nadzemski izraz ji prešine lice in z roko pokaže na gorečo hišo. ,,Življenje za življenje", reče odIo6no. ,,Tudi ona nekdaj ni vprašalal ali pride zdrava ven, ko je imela mojamati ošpice m se nas jevsak izogibal. Takrat je ona z nevarnostjo svojega življenja stregla moji materi in negovala mene, ubogega 5rvi6a." Že med govorjenjem si je slekla vrlinjo obleko, jo namočila v vodo in zopet ogrnila, Potem se pobožno prekriža, zaupno se ozre proti nebesom in zakliče: ,,V imenu božjem! Marija, vzami mevsvoje varstvo!" Zopet vse popolnoma utibne, Nato zadoni poveljnikov glas, brizgalnico obrnejo sedaj na bišo in v mogočnem krogu teče voda na goreče poslopjo. ,,Nazaj, nazaj!" zapove mogočen glas. Ropotaje pade veliko bruno na zemljo, na široko se razpršijo iskre, "Minejo minute groznega straliu, sleherno oko je uprto v vrata. ,,Ta ne pride veS nazaj", si šepetajomedseboj, ,,bilo je nespametno, kaj takega storiti!" (Konec prih.)