Poiiticni ogled. Avstrijske dežele. Nemški listi pisarijo o nekej ,,konfederaciji" (zvezi) podunavskih držav pod avstrijsko-ogerskim pokioviteljstvom: t. j. uove države: Serbija, Bolgarija, Rmnunija, Hercegovioa in Bosnija bi 80 naj z Avstrijo zvezale tako, kakor je Bavarsko, Wiirtenberg itd. zvezano z pruskonemškira cesarstvom, To bi res cudne pa unenda tudi nevarne namere bile. Prvic jc težko verjeti, da bodo omenjene dcžele hotle same radc atopiti pod vedno večji magjarski upliv v Avstriji; drugic sedež cesarstva bi se premeknil y Budapešt in tretjič Bismark bi bračaa tirjal Česko, Šlezijo, Moravko itd. da se z Nemcijo zveže. To bi bil za6etek od konca Avstrije ; le goapodstva željni Magjari marajo in gorijo za take Bismarko^e namere. Kajti ravno Bismark in jegovi listi jih najbolj priporo6ajo. — Ogerski drža^ni zbor je tudi sprejel 78e posta^e za no7o nagodbo in tako je na 10 let po 21etnem trganju in kreganju veudar enkrat dognana. Sedaj se zopet govori, da bodo naši nemškiliberalni ministii vendaile odstopili, 7saj baron Lasser. Ali zamena posameznih ministro7 nam ne pomaga nic, 7sa sistema se mora spremeniti. Minister Stremajer je dijakom na gimnazijah in realkab poskusnje zrelosti (mature) znatno polajšal, izpit iz veiozakona pa odpravil. — Jako nam neugodne kup5ijske nagodbe z Nemčijo in Italijo se nemorejo sedaj z boljšimi zameniti in ostanejo stare še 7elja7ne do no^ega leta. — Na Českem so zasledili nekaj socijalističnib in drugih tajnih društev in zarot; par ljudi so že zaprli. Na Tirolskem je bil grof Scbafgotshe od porotnikov, skoro samib mestjauov iz Botzena, na 3 mesece 7 ječo obsojen, ker je pri nekem pol. shodu go^oiil zoper ,,fieimauieiske" šole; grof se je pritožil zoper razaodbo. V Zagrebu pa 80 porotniki nekmega spoznali judo^akega urednika Agramer-Presse, ki je bil tožen, da je tajil Boga in neumerjočoat duae in tiste za rtrapeže" imel, ki še na 07e resnice 7erjejo. — V Ljubljani so 7 mestnem zastopu imeli hudo prasko; nemška 7e6ina je sklenila pii slo^enskih otrocib 7 ljudskih aolab ukazati 7 nemškem jeziku podučevati in z otroci le nemški go^oriti, slo^enaka menjšina se je krepko temu posilnemu ponem5e7anju usta7Ijala in ko nič ni pomagalo, zbornico zapustila. — Perzijski šah pride 5. jul. iz Pariza na Dunaj. — S^itli cesar se bodo meaeca augusta mudili na Českem, kder se bodo sešli z nemškim cesarjem, če se ta res pride 7 Toplice zdra^it. — 0 tem, kako in kam se vojaki pod orožje sklicujejo, le malo poizvemo in še tega objaviti ne moreino! Vnanje države. S7. oče Leon XIII. so 7eudar preteSeni teden nekoliko zboleli, cukiat so tako omedleli, da so bili precej dolgo brez zavesti; h^ala Bogu, sedaj Jim je zopet bolje. V Rima, in tudi drugod po Italijanskem, bile so novc arenjske 7olit7e; katoličani so tu pa tam zmagali zoper iiberalce, ali opraviti nič ne morejo, ker niso aložni in mnogo za 7olit7e ne marajo: zapra^lji^i liberalci se bodo torej še dalje 7 srenjakib^zaatopih sopirili na škodo da^keplačilcem. — Spanjska mlada kraljica je umrla, ker sc njej je kri 7 prsih razlila. — Francozi obhajajo 30. julija narodno 87e6anost za^olj sijajne S7oje 87etne razsta^e 7 Parizu; tudi se Nemcem rogajo, da je med temi za5el socijalizem strašno divjati, celo zoper kraljevsko rodbino. No, Francozi se pač nimajo zakaj rogati, ker jim sauiini ogenj socijalizma pod nogami tle, Francoska je sama po freimaurerjih in socijalistih strašno razjedena in razde^ana. — Angleži so se bržčas z Rusi pogodili, ker ne upijajo 7eč toliko po vojski zoper Rusijo, kakor pred enim mesencem. — Prestolni princ in sedaj namestnik nemškega cesarja je pri nastopu no7e službe izrekel, da se bode trdno držal dosedanje politike 87ojega o6eta in jego^ih predniko7. To ae pa re6e, da bodo nemški katoličani ae dalje trpeli suro^o preganjanje. Znamenito je tudi to, da je ta princ ministra Falka, gla^nega ,,kulturoborcau nalaš6 pridržal, čeravno ga je obstreljeni Viljelm hotel uagnati. Cesarju se le po malem 7ra6ajo mo5i, toda smrtna ne^arnost je premagana. Po celi Nem- | čiji šurui in brumi silna volilaa borba: liberalci, katoličani, konsei-7ati7ci (lutro^ski) in socijalisti se j borijo močno med seboj. — Ruski car oamerava priti 7 Berolin nemakega cesarja obisko^at. Turške homatije. Nekaj časa bilo je misliti, da se bo iz kongresa 7 Berolinu rodila 87eto7na i 7ojska. Vendar sedaj zopet bolj po miru diši. Ruai so namreč Angležem pritrdili, da se osnuje d^ojna Bolgarija; se^erna Bolgarija, skoio popolnem | neod^isna od Turko7, in južna Bolgarija od Strume do Tundže na južni atrani od Balkana; ta bi dobila kristijanakega kneza, 7endar podložnega | turškemu sultanu, Varna, Šumla iu Sofija prišle i bi pod se^erno Bolgaiijo. Grkom slabo kaže; 6e ; dobijo Kandijo, zamorejo zado^oljni biti. Turki se močno kujajo in se niso 7 nič privolili, zastran Bosne in Hercego^ine pa še se ni razgo^arjalo 7eliko. Pripia^a na boj ee po^sod nadaljuje. Angleški 7ojaki, ki so se iz Indije pripelali 7 Malto, 7edno tožijo o zimi, čera^uo je tako 7ro5e, da gorkomer kaže po 20° R. No., 7 7ojski zoper Ruse 7 Bolgariji bi ti indijski junaki 78i zmrznili.