Spedlzlone In abbonamento postale — Poštnina plačana v gotovini
LctO XM Št« 38 („JUTRO" št. 221 a)
Upravmštvo: L.juDijana Pucclnljeva Hilca 5 — Telefon št. 31-22, 31-2a. 31-24
tnseratm oddelek: LJubljana, Puccinl-jeva ulica 5 — Telefon 31-25. 31-2t3
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št_ 42
Ljubljana, ponedeljek §. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kr. Italije m inozemstva ima
Unione Pnbblicitš (taliana S. A., Milan o
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uL 5. Telefon fit. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej In velja mesečno L. 3.— Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicitš di provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblicitš Italiana S. Al* Milano
v Egiptu
Bombardiranje letališč na Malti
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 4. oktobra naslednje 860. vojno poročilo:
Na egiptski fronti delovanje patrol in obstreljevanje topništva.
Eskadrile štirimotornih sovražnih letal so v dveh zaporednih valovih bombardirale Navarin v Grčiji. V teh akcijah so lovci sestrelili eno sovražno letalo.
Letališče na Malti so naša letala ponovno napadla z rušilnimi bombami.
Poslednji ostanki ponesrečene angleške ekspedicije
Operacijsko področje, 3. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani:) Ne samo z morja, marveč tudi iz no-trajnosti puščave s.> bili pognani proti obali zadnji ostanki ponesrečenega angleškega podviga pri Tobruku. To so preostali iz ekspedicij s kamioni, Iti naj bi podpirali iz puščave razne točke ob obali ob poizkusu izkrcanja. Izgubili so se v v razsežni puščavi in ostali brez sredstev, brez vode in živeža. Dolge dneve so blodili xi puščavi z edino željo, da bi se mogli rešiti. Tisti, ki niso padli zaradi prestanih naporov, so morali opustiti neenako borbo s puščavo in so se predali, čim je bilo mogoče. Tako sta se neki kapitan in neki angleški vojak, ki sta edina ostala od posadke majhnega kamiona, ki je skušal v noči na 14. septembra izvesti udar v nekem cirenajškem predelu, pred par dnevi predala neki naši posadki v področju Bengaizija. Presenetil ju je na begu južno od Bengazija naš lovec, ki je uničil njuno motorno vozilo. Hodila sta v nočnih urah in zauživala z največjo varčnostjo svojo vodo in hrano v konzervah, ki jima je še ostala. Blodila sba po puščavi, dokler nista imela druge izbire, ali umreti
od žeje ali pa se predati. Izbrala sta zadnjo možnost. Neki drugi izmed teh človeških razbitin se je predal našim silam v področju Gambuta. Bil je to vojak, ki se je udeležil tudi v noči na 14. septembra napada kamiona proti Barci. Na begu v notranjost puščave je naše lovsko letalo obstreljevalo s strojnico motorno vozilo. Samo ta vojak in neki poročnik sta se rešila. Za oba se je pričela dolga vrsta izredno mučnih dogodivščin v puščavi. Oficir ni vzdržal do konca in je umrl od žeje, vojak, ki je bil popolnoma izčrpan, pa se je rešil v ujetništvo.
Operacisko področje, 3. okt. s. (Poročilo
posebnega dopisnika agencije Štefani.) Iz nadaljnjih podrobnosti o ponesrečenem angleškemu napadu na naše postojanke na južni fronti se doznava, da je bila bitka precej huda, toda prav zaradi ostrosti borb se je še bolj lesketala hrabrost naših čet, ki so se odlično izkazale že ob neki prejšnji priliki v istem odseku fronte. Dokaz zaleta, s katerim so se borile naše sile, so bile izjave pri tej akciji ujetih Angležev. Potrdili so, da napad ni uspel zaradi ponosnega odpora in silovitosti reakcije naših sil.
Značilno angleško priznanje priznanje
Madrid, 3. okt. s. Neki višji angleški oficir je izjavil na konferenci tiska v angleškem poslaništvu da je plovba po Sredozemske-n morju poslala zelo težka zaradi udejstvovaija italijanskih in nemških podmornic in da mora vsak na. Malto namenjen konvoj spremljati izredno močno spremstvo. Kljub ogromnemu spremstvu, je zatrdil oficir, ni uspelo še ncoenemu zavezniškemu konvoju dospeti na Malto brez hudih izgub trgovskih in bojnih ladij.
Maršal Rommel o bojih v Afriki
Berlin, 3. okt. s. Maršal Rommel, poveljnik italijansko-nemške oklopne armade v Afriki, je davi sprejel ob navzočnosti ministra Gobbelsa zastopnike nemškega in inozemskega tiska, med katerimi so bili tudi dopisniki italijanskih listov, s katerimi se je posebno prisrčno razgovarjal. Maršal z visokimi nemškimi in italijanskimi odlikovanji na prsih je opisal hude borbe v puščavi pod vročim solncem proti dobro oboroženim in številčno močnejšim sovražnikom ter poudaril učinkovito sodelovanje in veliko tovarištvo, ki obstoja med italijanskimi in nemškimi oboroženimi silami v Afriki.
To sodelovanje in tovarištvo je resnično vzgledno ne samo med četami, temveč tudi med poveljniki v prvih črtah in v zaledju med najvišjimi čini in najnižjimi. Maršal Rommel je dodal, da je imel čast vse to osebno potrditi Duceju, kateremu je izrazil svoje odkritosrčno zadovoljstvo zaradi od-
ličnih kakovosti italijanskih čet, ki se bore v Afriki.
Maršal, ki se mudi, kakor je znano, v Berlinu, je nato govoril o nalogah poveljnika v vojni, kakršna se bije v severni Afriki. Poveljnik v prvi črti, je dejal maršal, ne daje ukazov iz zaledja, je spredaj s svojimi vojaki, da vodi z naglo odločitvijo potek akcije. Dvakrat so zavezniške čete odbile ofenzivo Angležev in vedno jim je uspelo obvladati sovražnika, katerega so potem zapodile onstran libijske meje. Aleksandrija je sedaj odtod oddaljena 100 km. Trdno so se razvrstile naše čete na zavzetih postojankah, ki so ugodno oporišče za bodoče operacije. Ne podcenjujemo sile sovražnika, je zaključil maršal Rommel, toda popolnoma se tudi zavedamo, kako hrabri in junaški so vojaki osi. Tako je mogoče po sodelovanju italijansko-nemških sil in po odločni volji za dosego nakazanih ciljev sklepati na gotovo zmago.
Borba Indije za svobodo in neodvisnost
Velike proslave GandMfevega rojstnega dneva v Indiji in
inozemstvu
Šanghaj, 4. okt d. Iz New Delhija iz Kalkute prihajajo poročila o veličastnih proslavah Gandhijevega 73. rojstnega dneva. V v;eh indijskih pokrajinah je med temi pro slavami prišlo do ponovnih spopadov s policijo, ki je v mnogih mestih uporabljala prati neoboroženim množicam orožje, in je bilo na dan proslave mnogo človeških žrtev. Posebno hudi spopadi so bili v New Del-hiju, kjer je policija skupaj z britanskimi vojaškimi oddelki ponovno* streljala v ne-cborože-ne demonstrante.
Bangkok, 2. okt. s. V okvira proslav ob rojstnem dnevu Mahatme Gandhija, je bilo v Bangkcku svečano zborovanje v glavnem stanu lige za neodvisnost Indije. Neki indijski voditelj je v svojem govoru ob tej priliki pozval svoje rojake k skrajnim žrtvam, da pribore narodno neodvisnost Indije. Zastopnik lige za indijsko neodvisnost v Bangkcku je izjavil, da je duh Gandhijev in njegoVih glavnih sodelavcev, čeprav so aretirani, svoboden in vodi indijski narod v veliko bodočnost. Pozval je Indijce, naj se aktivno upro z vsemi sredstvi v skladu z navodili kongresa proti Angležem v Indiji.
Berlin, 4. G(kt. d. V prostorih »Centralnega urada za svobodno^ Indijo« je bila velika proslava 73. rojstnega dneva indijskega voditelja Mahatme Gandhija, ki so se je poleg v Berlinu živečih Indov udeležili tudii delegati iz drugih evropskih pokrajin. Zborovale! so sprejeli soglasno resolucijo, v kateri zagotavljajo Gandhiju. da so Indi trdno odločeni voditi z vsemi sredstvi borbo za osvoboditev Indije do končne zmage. Med navzočimi odličniki se je zborovanja udeležil tudii indski nacionalistični borec Subhas Čandra Boose, ki je v otvoritvenem govoru izjavili, da je danes Indija v krizi, kakršni ni primere v zgodovini. Britanska vlada je upala, da bo mogla v kali zadušiti indijski nacionalni pokret in je pozaprla indske voditelje, preden so mogli razširiti poziv k borbi s pasivno resistenco. Ta usoda je doletela tudi Gandhija, toda čim je videli indskj narod svoje voditelje v ječah, je vzel usodo dežele v lastne roke in prekrižali britanske načrte. Prebivalstvo Indije so je spontano vrglo v borbo za osvoboditev, ker se zaveda, da ste enaka prilika ne bo več povrnila. Temu gibanju se zato pridružujejo zmerom širše ljudske množice.
Po Bcosejevem govoru je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da pošiljajo v Evropi živeči Indi z zborovanja pod predsedstvom
Subhaisa čančlra BooSeja Gandhflju čestitke ob njegovem 74. rojstnem dnevu. S ponosom in lojalnostjo se obračajo nanj v času, ko ga je krvoločna despotska Vlada vrgla v ječo in ko so njegovi somojafci zapleteni v borbo za odstranitev britanskega imperializma v Indiji. Zborovalci so popolnoma sporazumni z borbo Indije, katere cilj je zrušen je britanskega imperializma in vzpostavitev neodvisne Indije. Resolucija zaključuje z zagotovitvijo Gandhiju in indskemu narodu, da so Indi v inozemstvu trdno odločeni voditi bon-bo do končne zmage z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Praznik žetve
v Nemčiji
Berlin, 4. okt. d. V vsej Nemčiji so danes slovesno proslavili praznik žetve, čigar glavni del je bil govor nemškega maršala Hermana Goringa, ki so ga opoldne prenašali preko vseh nemških radijskih postaj. Vsi okrožni vodje Velike Nemčije so v zvezi s praznikom žetva na Hitlerjev ukaz odlikovali tiste poljedelce in poljedelske strokovnjake, ki so si pridobili posebne zasluge za letošnjo žetev. Maršal Goring je osebno razdelil odlikovanja za berlinsko okrožje.
Seja turške vlade o preskrbi s surovinami
Ankara, 4. okt. d. Turški ministrski svet se je v petek sestal k seji, na kateri je razpravljali o perečih vprašanjih oskrbe Turčije z živežem in važnimi surovinami Seja ki si je predsedovali predsednik vlade, je trajala kasno v noč.
Huda železniška nesreča v Švici
Bern, 4. okt. d. Službeno objavljajo, da
se je v petek zjutraj pripetila v Švici huda železniška nesreča. Na železniški postaji Tiicherz v bližini Biela je tovorni vlak za~ vozil v osebni vlak, pri čemer je bilo 10 oseb ubitih, število ranjencev pa doslej še ni bilo točno ugotovljeno.
Obnovite naročnino!
Prodiranje južno od Tereka
Dve m®im istrjen! mesti zavzeti — Nove osvojitve v severnem delu
Stalin grada
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V	sever oz« p ad n em delu Kavkaza so bile v trdih borbah proti trdovratnemu sovražnemu odporu zavzete gozdnate postojanke. Letalstvo je obstreljevalo pred lastnimi napadalnimi čelnimi oddelki sovražne kolone in izhodne postojanke sovjetskih čet. Južno od Tereka sta bili v naskoku zavzeti kot trdnjavi zgrajeni in trdovratno bran jeni mesti Eljhotovo in Verhnije Rurpskoje.
Na severnem mestnem področju Stalingrada je bil sovražnik v trdih bojih vržen iz nadaljnjih utrjenih hišnih blokov in utrjenih postojank. Močni letalski oddelki za bližnje polete in protiletalsko topništvo so pri tem podpirali akcije kopne vojske. Druge letalske sile so nadaljevale uničevanje sovjetskih zvez za dovoz iz zaledja. Večje število novih prevoznih vlakov je bilo uničenih, neka motorna ladja pa potopljena na Volgi. Nočni bombni napadi nemških letal so bili usmerjeni na sovjetska letališča in topniške postojanke vzhodno od Volge.
V	srednjem odseku fronte so bile akcije napadalnih oddelkov uspešne.
Južno od Ilmenskega jezera je naša napadalna akcija napredovala dalje.
Na kraju, kjer so se potopili od nemških stražnih čolnov zadeti angleški brzi čolni v nočni bitki na 1. oktobra pred nizozemsko
obalo, so zaščitne edinice iz razbitin pripeljale s seboj tri angleške častnike in 12 mož v ujetništvo.
OgOTi boji v stalingrajskih ulicah
Berlin, 4. okt. O napredovanju nemških vojaških operacij pri Stalingradu javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da so včeraj nemške sile ponovno pridobile na terenu v raznih mestnih delih. Po ogorčenih borbah so nemške čete zasedle v severnem delu Stalingrada nekaj nadaljnjih ulic in očistile mestni del nadaljnjih sovjetskih obrambnih gnezd. Enako so nemške čete po zdrobitvi močnega sovražnega odpora pridobile na terenu tudi v predmestju Orlovki. Ker ima sovražnik za oskrbo Stalingrada na razpolago zmerom kraiši odsek ^eke Volge na vzhodni strani mesta in ker je tudi ta odsek pod stalnim ognjem nemškega topništva in letalstva, je sovražnik prisiljen k zmerom novim razbremenjevalnim protinapadom. Te sovražnikove akcije so se nadaljevale tudi včeraj in so se razvile zlasti srdite borbe v severnem in južnem delu Stalingrada. V nekem odseku je sovražnik izvršil nič manj kakor 12 napadov, ki pa so se vsi zrušili v koncentričnem ognju nemškega orožja.
Posebno ogorčene borbe so včeraj bile južno od Stalingrada. kjer je sovražnik skušal obkoliti nemški oddelek, ki pa se je z odločno protiakcijo izmotal iz sovražnikovega zajetja. Prav tako kakor severno in južno od Stalingrada nadaljuje sovražnik razbremenilne protinapade severoza-padno od Stalingrada, kjer pa so se prav tako s hudimi žrtvami izjalovili vsi sovjetski poizkusi prodreti skozi nemške črte.
V vseh akcijah na stalingrajskem bojišču je tudi včeraj nemško letalstvo z velikim uspehom podpiralo akcijo kopnih sil. Nemška letala so neprestano bombardirala in s strojnicami obstreljevala sovražnikove postojanke, zbirališča čet in tankov. Nadalje je nemško letalstvo usmerilo svoje napade proti sovražnikovim oskrbovalnim zvezam in je posebno učinkovito bombardiralo glavne železniške proge severno od Stalingrada. Nemške letalske bombe so uničile 6 vlakov s sovražnikovimi četami, materijalom in municijo. Na stalingrajski fronti je bilo sestreljenih 21 sovražnikovih letal.
Neprestani napadi
nemškega letalstva
Berlin, 4. okt. s. Dodatno k včerajšnjemu vojnemu poročilu javljajo s pristojnega vojaškega mesta, da so nemška bojna in strmoglavna letala na stalingrajskem področju tudi 2. oktobra brez prestanka napadala sovražnikove postojanke. Letala so metala bombe najtežjih kalibrov predvsem na sovražnikove bunkerje in druga obrambna gnezda. Z bombnimi zadetki je bilo izločenih iz borbe mnogo sovražnikovih topov. Nadaljevali so se uspešni letalski napadi na prometne naprave v sovražnikovem zailedju, posebno vzhodno in jugovzhodno od Stalingrada. Več natovorje-nih vlakov je bilo zažganih, železniške proge pa so bile na mnogih mestih prekinjene.
Enako kakor na stalingrajskem področju se je nemško letalstvo uspešno udej-stvovalo na fronti pri Voronežu, kjer so bili napadi usmerjeni na sovražnikove postojanke, napadajoče sovražnikove pehotne in tankovske oddelke in na oskrbovalne zveze za fronto. Na tem področju so nemška letala uničila z bombami 4 sovjetske tovorne vlake. V letalskih spopadih in od ognja nemškega protiletalskega topništva je bilo v tem odseku sestreljenih 10 sovjetskih letal.
Boji na Kavkazu
Berlin, 3. okt. s. Iz vojaškega vira s§ doznava, da so nemške in zavezniške čete na področju Kavkaza zapletle boljševike v hude borbe. Cilj včerajšnjih borb je bil napad na sovražne gorske postojanke in na važna strateška oporišča, ki so bila zavzeta po hudi borbi. Te postojanke so nemške in zavezniške čete držale ob vseh boljševiških protinapadih. Neka severno od Tuapseja operirajoča divizija je v petih dneh borb zavzela v naskoku kkr 500 uVrd-
bic, deloma zgrajenih pod zemljo, deloma nad njo. Ista divizija je tudi odstranila 56 minskih zapor, ki so bile položene v dolžini več kilometrov. Divizija je v borbah obvladala tudi sedem izredno globokih žičnih zapor in je odstranila 400 min. V visokogorskih prelazih Kavkaza, ki so skoraj vsi pokriti s snegom, so bili v akciji nemški gorski lovci, ki so znatno zboljšali svoje postojanke. Napade nemških čet so podpirali strmoglavci in eskadre rušiicev, ki so učinkovito bombardirali sovražne oddelke in avtomobilske kolone.
Iz istega vira se doznava, da so bili se-vernozapadno od Voroneža včeraj ves dan hudi boji V defenzivnih akcijah so nemške čete strle napad boljševiških sil in uničile s topništvom, letalskimi napadi in akcijami pehote 17 sovražnih tankov. Bojna letala so v tem odseku napadla skladišča in uničila štiri tovorne vlake ter več skladišč. Nemški lovci so zrušili devet nasprotnih letal, okrog 10 letal pa je sestrelilo protiletalsko topništvo.
S finskega bojišča
Helsinki, 3. okt. s. Finsko vojno poročilo javlja:
Živahno udejstvovanje patrol in obojestranskega topništva na vseh frontah. Na fronti na Karelijski ožini je topništvo uničilo šest strojniških gnezd in zaklonišč sovjetskih čet. Naša pehota je odbila nasprotne patrole, ki so skušale predreti v
prve črte. Na fronti ob Sviru je naše topništvo povzročilo veliko eksplozijo v ruskem kraju Lodejnojepole. Na isti fronti je finska patrola vdrla v nasprotne postojanke in uničila strojniške postojanke. V južnem odseku vzhodne Karelije je naše topništvo odbilo vse sovjetske poizkuse za prehod čez Stalinov prekop. Finske ladje so onemogočile izkrcanje sovjetskemu oddelku na zapadni obali Oneškega jezera. Nato je naše obalno topništvo učinkovito obstreljevalo sovjetske ladje, potopilo en vlačilec in zažgalo nekaj večjih čolnov. Nasprotnik je imel hude izgube. Protiletalska obramba je sestrelila sovjetski bombnik v severnem odseku vzhodne Karelije.
Ponesrečen napad
na nemški konvoj
Berlin, 3. okt. s. Včerajšnje vojno poročilo javlja o pomorski bitki, ki je bila v noči na 1. oktobra pred nizozemsko obalo med nemškimi silami, ki so spremljale konvoj, in velikim številom angleških torpednih čolnov. Glede tega se doznava, da je ena izmed nemških spremljevalnih ladij opazila skupino šestih sovražnih torpednih čolnov, ki se je približevala z vso naglico. Sovražnim edinicam ni uspelo prodreti v varnostni pas nemškega spremstva, ki je že ob prvem napadu potopilo dve angleški edinici, dočim so se ostale umaknile. Nato je sovražnik poizkušal nov napad. Angleškim torpednim čolnom je uspelo dospeti zelo blizu, toda silni ogenj topništva je potopil dva nadaljnja čolna. Samo ena nemška stražna ladja je bila zadeta m se je potopila. Neka druga skupina angleških torpednih čolnov se je skušala skriti za umetno meglo, kljub temu pa je bila opažena in sta bila potopljena dva torpedna čolna. Angleški napad na nemški konvoj se je tako popolnoma ponesrečil.
Angleška odlikovanja
za poraz pri Dieppu
Stockholm, 4. okt. d. Londonski poročevalci švedskih listov javljajo o novem primeru protežiranja angleških vojakov napram drugim četam britanskega imperija. Po teh poročilih je bilo 234 zavezniških častnikov in vojakov, ki so se udeležili ponesrečene britanske ekspedicije pri Dieppu odlikovanih z raznimi svetinjami za hrabrost. Čeprav so po britanskem priznanju glavno breme borb nosile kanadske čete, je odpadlo na kanadske častnike in vojake le 86 odlikovanj.
Vojna na morju
Lizbona, 4. okt. s. Tukajšnji list »Diario de Lisbona« javlja, da je v bližini španske obale neko letalo napadlo in potopilo 3.000tonski tovorni parnik, ki je z imenom »Inaki« plul pod panamsko zastavo. Parnik je imel posadko 17 mož, ki se je deloma rešila na obalo.
Grof Ciano o načelih zunanje politike Italije
Priznanje pravic Italije In politika ravnotežja med evropskimi narodi
Berlin, 3. okt. s. V prihodnji številki revije »Berlin-Rim-Tokio« bo grof Gale-azzo Ciano objavil ob obletnici 28. oktobra članek o zunanji politiki fašizma. Po očrtu dramatičnega položaja, v katerem se je znašla Italija ob koncu prejšnje svetovne vojne omenja grof Ciano, da je fašistična revolucija nastala že s klicom upora italijanskega naroda proti nepravičnosti, ki je bila povzročena na. mirovni konferenci in ki je pognala Evropo usodno v tragedijo nove vojne. Minister pripominja, da je Mussolini že tedaj trdil, da je politika sovraštva, ki je narekovala mirovne pogodbe in njene smotre, bila v nasprotju z osnovnimi pogoji za zagotovitev dolge dobe miru Evropi, zaradi česar je bilo treba ubrati drugo pot. Trije glavni stebri mussolinijevske misli in temeljne norme za mednarodno akcijo Italije so bile revizija pogodb, dejansko priznanje pravic in potreb Italije ter politika ravnovesja in sprave med evropskimi silami. V dvajsetih
letih so ostala načela fašistične zunanje politike nespremenjena. Ob dejstvih so se ta načela izkazala za najboljša ter so dajala obliko in silo fašistični zunanji politiki.
Potem, ko je naštel preizkušnje, ki jih je Italija odlično prestala, priboreč si pravic^ do svoje svobode in uničujoč verige versajskega programa, je grof Ciano očrta! čim dalje tesnejše idealne in materialne vezi, ki so se stvorile med Italijo in Nemčijo. V teh dvajsetih letih je italijanska politika zasledovala ideal, ki je Italijo zvezal z Nemčijo in Japonsko. Pohod na Rim, zaključuje grof Ciano, je pomenil prvi zalet mladega naroda proti franco-sko-anglosaškemu tiranstvu. Ta zalet se je nadaljeval v dvajsetih letih. Pomen pohoda v Rim je isti kakor v osvobodilni vojni, v kateri se Italija nahaja In ki jo zmagovito vedi v najtesnejši skupnosti duha in žrtev s svojimi zavezniki.
Japonska mornariška misija v Budimpešti
Budimpešta, 4. okt. d. Včeraj je iz Budimpešte po nekajdnevnem obisku odpotovala japonska mornariška misija pod vodstvom admirala Nomure in viceadmiraJa Abeja. Nekaj članov japonske misije je odpotovalo v Berlin, drugi del pa S3 j« napotil v Rim. V čast japonski mornariški misiji je japonski poslanik v Budimpešti Toshitaka Okubo v petek popoldne priredil čajanko, ki se je je poleg drugih odličnih madžarskih gostov udeležil tudi zastopnik madžarske vlade, navzoča pa sta bila tudi italijanski poslanik Anfuso in nemški poslanik v. Jagow.
Siamski poslanik v Lizboni
Lizbona, 4. okt. d. Predsednik portugalske vlade Salazar je v četrtek sprejel novega siamskega poslanika, ki je predsedniku vlade ob tej priliki izročil svoje poverilne li-
stine. Nadalje je Salazar v četrtek sprejel v Zedinjene države se vračajočega posebnega Rooseveltovega odposlanca pri Vatikanu Myrona Taylorja, s katerim je imel četrt ure trajajoč razgovor.
Uspeh turškega obrambnega posojila
Ankara, 4. okt. d. Turški finančni minister Fuad Agrali je te dni podal predstavnikom tiska izjavo o uspehu novega turškega obrambnega posojila v višini 150 milijonov turških funtov. Naglasil je, da je bilo obrambno posojilo, čigar podpisovanje se je pričelo 15., zaključilo pa 30. septembra, prekoračeno za 50.000 turških funtov. Druga tranša obrambnega posojila se bo pričela verjetno podpisovati ob koncu leta.
Inserirajte v »Jutru«
»JUTRO« ponedeljska Izdaja
2
Ponedeljek, 5. X. 1942-XX.
Nedeljska kronika
Ljubljana. 4. oktobra.
Spet je za nami teden vedrih sončnih dni. Sicer so ljubljanske jeseni znane po svoji pestri lepoti, kadar jih ne zaliva dež, a letošnja jesen je še posebno lepa. Vendar nam kljub jasnini in soncu da bolj in bolj čutiti svojo oblast. Prvi najobčutnej-ši jesenski hlad smo čutili v jutru poslednjega septembra, ko je bilo komaj 6.6° C. Odtlej se drži jutranja temperatura kljub vsakdanji megli nekoliko više, okrog 9 do 10° C, čez dan pa zraste živo srebro še vedno na 23 do 24° C, včasih še malce čez. Ker je ozračje mirno, nas blagodejno ogreva solnce in še se najde precejšnja garda mladih in starejših 'kopalcev, ki hite izkoriščati izredno sončno obdobje v letošnjem oktobru. V soboto zjutraj smo beležili 10.2° C. čez dan pa 24.6° C. Noč od sobote na nedeljo pa je bila posebno meglena in v nedeljo je megla še pozno dopoldne zalivala Ljubljano, nato pa se je začelo polagoma spet jasniti. Barometer, ki se drži na 776 mm, nam še nadalje napoveduje lepo vreme.
Spravilo letine je v polnem teku. Le Škoda, da je 'suša napravila toliko škode. Kratko rečeno izredno blagoslovljena letina v sadovnjakih in vinogradih, tudi dobro oskrbovani vrtovi so dali svoje, krompir in fižol sta obrodila vsaj za silo, ostale pridelke pa je suša močno prizadela. Dolenjski kmetje, ki so pridelali ob dobrih letih povprečno po 50 mernikov, se morajo letos zadovoljiti povprečno s četrtino.
Otvoritvena predstava
Tudi v družabnem pogledu se je pričela sezona in to z otvoritvijo gledališke sezone. Občinstvo, ki se je v sedanji vojni močno navezalo na gledališče, je kar željno pričakovalo premiere, ki je v naprej obetala popolne uspeh, tako pa izbranem komadu samem kakor tudi po Izvrstni zasedb; vlog. Ko se je v soboto dvignil v drami zastor, je bil takoj dosežen tisti poglobljeni stik med odrom in občinstvom, ki je vselej porok uspeha. Premieri »Salome« je prisostvoval tudi Visoki Komisar je s svojo go. soprogo počastil predstavo s svojo navzočnotjo. Navzoči so bili ICr. tiskovni ataše dr. De Cecco kot Eastopnik Ministra za ljudsko kulturo in drugi zastopniki oblasti. Eksc. Emilio Grazioli je izrazil svoje zadovoljstvo spričo odlično vprizorjene in opremljene predstave ter je pohvalil direktorja dr. Golio in vse njegove sodelavce. Vsekakor je otvoritvena predstava komedije Cesarja Meana »Večno mlada Šaloma« dobro uspela in bo ponovno privabljala občinstvo. S to ugotovitvijo naj kot kronisti zaključimo svoje po-ročilce, ker bo o predstavi podrobneje spregovoril tovariš gledališki kritik.
V	pogledii likovne umetnosti se nadaljuje tradicija tonskega leta in sta na ogled kar dve razstavi, ki zaslužita pozornost: v Jakopičevem paviljonu in v Obersneiovi galeriji. K ogledu pa vabijo tudi prav številne umetnine v galerijah ostalih naših poslovalnic z umetninami:
Sezona
gsbarjsv In kostanjarjev
Med ljubitelji prirode in nabiralci pridelkov v prirodi so letos še prav posebno pridno na delu gobarji in kostanjarji, katerih sezona je pravkar na višku. Domneve, da bo letos slaba gobarska sezona, k&r smo imeli sušo, so se razveljavile. Po zadnjem deževju so se gobe kar dobro obnesle. Tako vsaj sklepamo po plenu, ki ga vidimo zadnji čas deloma na živilskem trgu, deloma pri kupčijah po posameznih gospodinjstvih in po narezanih gobah, ki jih gospodinje suše na oknih, balkonih in terasah. V soboto je bilo na prodaj precej lepih jurčkov, ponujali so jih razni nabiralci. Cene so jako različne, ker zavise pač od kakovosti gob in od količine.
V	nedeljsKem jutru so že mnogi ljubljanski gobarji, večji del kar cele družine, odrinili s culami, košarami ali nahrbtniki v dostopne okoliške gozdove, zlasti na Golovec, tja okrog Rakovnika in na Rožnik. Preživeli so menda kar vso nedeljo v prirodi. Tudi kostanj je letos zadovoljivo obrodil in je v izdatno poslastico posameznim družinam, še zlasti otrokom. Na delu pa so po ljubljanskih javnih nasadih tudi še drugi kostanjarji, tisti, ki nabirajo divji kostanj. Tudi ta se je obnesel in ga mladi nabiralci oddajajo na posameznih oddaja-liščih po pol lire za kg. Nekateri so si z dlvj;m kostanjem nabrali kar čeden prihranek.
Smrtna nesreča
Žal mora kronika zabeležiti tudi tragičen dogodek, ki se je primeril sredi Ljub-
ljane. žrtev prometne nesreče je postal g. Jožef Koren, dolgoletni služitelj Zanatske banke v Ljubljani. Kakor govore nekateri, je v petek popoldne v bližini kavarne »Evrope« čakal na avtobus. Stal je na tramvajski progi in preslišal zvonkljanje tramvaja. Nenadno je dobil sunek in posledica je bila smrt. Po drugi verziji je Jožef Koren stopil pri kavarni »Evropi« na stopnice prenapolnjenega tramvaja in to na napačni strani. Med vožnjo ga je obdrgnil neki avtobus in ga zbil na tla, kjer je Koren obležal s smrtnimi poškodbami. Uvedena je preiskava, ki bo ugotovila natančni vzrok nesreče. Novica o smrti Jožeta Korena se je kmalu razvedela po Ljubljani in je zbudila iskreno obžalovanje za mo-žem-poštenjakom.
Cerkvene svečanosti
V dveh ljubljanskih farah so se v nedeljo zvrstile večie svečanoti. Pri frančiškanih so zaključili slovesno tridnevnico. Dopoldne je bila pontifikalna sv. maša stolnega dekana dr. Kimovca. Sattnerjev zbor je prepeval latinsko mašo. Po pridigi so sledile slovesne litanije, nakar je bil podeljen papežev blagoslov. Slovesnost so zaključil z obredom »Spomin smrti sv. Frančiška«, ko je prišla vsa samostanska družina pred oltar z gorečimi svečami, da je počastila relikvijo sv. Frančiška.
Pri Sv. Jakobu pa so slovesno praznovali rožnovensko nedeljo, ki je našemu kmetu zahvalna nedelja za letino. Ob pol 11. uri so slovesno sprejeli g. škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je nato imel daljši govor in je služil slovesno pontifikalno mašo. Pevski zbor je v spremstvu orkestra izvajal izbrane cerkvene skladbe. Rožnovenska nedelja se je zaključila z večerno procesijo, s slovesnimi litanijami in z zahvalnico.
Opozorilo „Prevoda" pridelovalcem krompirja In fižola
Prehranjevalni zavod Visokega komisia-niiata za Ljubljansko pokrajino opozarja vse pridelovalce krompirja in fižoila, da morajo na podlagi uredbe Visokega komisarja št. 166 z dne 29. avgusta 1942-XX (SI. list št. 69) ves pridelek krompirja in suhega fižola te letine prijaviti Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu v 10 dneh po spravilu.
Ves prijavljeni pridelek je pod zaporo na razpolago Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu. Prehranjevalni zavod bo ves odvečni pridelek krompirja in fižola odkupili potom občine. Vsaka prodaja ali kakršna koli odtujitev je prepovedana.
Pridelovalec sme obdržati za potrebe družine, za seme in za živinorejsko porabo naslednje najvišje koillčine, katere pa je treba tudi šteti v prijavo iz prednjega člena:
1.)	neposredni pridelovalec za sebe itn za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 120 kg krompirja in 10 kg fižola;
2.)	posredni pridelovalec za sebe in za vsakega člana družine, ki se pri njem vzdržuje: 80 kg krompirja in 8 kg fižola;
3.)	za vsak hektar zemlje, ki se posadi: s krompirjem 20 stotov, s fižolom 150 kg;
4.)	za vsako svinjee, določeno za pitanje:
1	stot krompirja, če prideluje koruzo, aili
2	stota, če koruze ne prideluje.
Pridelek pod zaporo po čl. 2. te naredbe
odkupuje, zbira im razdeljuje Pokrajinski prehranjevalni zavod, pri čemer pritegne po potrebi v pomoč za to pooblaščene ustanove ailii tvirdke.
Prepovedan je prevoz kakršne kodi količine krompirja ali fižola, če ga ne spremlja posebna prevodni ca, ki jo izda Pokrajinski prehranjevalni zavod.
Kdcr kola bi se delno aJlii v celoti ne odzval oddaji pridelka, bo kaznovan v smislu čL 6. omenjene naredbe, in sicer z globo do 5000 lir in z zaporom do 2 mesecev.
Poizivamo pridelovalce, da oddajo preko občinskih preskrboval i h uradov ves pridelek, ki presega njihove lastne potrebe.
Objave
Nocojšnji komorni koncert, ki ga bo izvajal Ljubljanski kvartet, se bo začel točno ob pol 7., konec pa bo malo pred 8. uro zvečer. Ljubljanski kvartet, ki ga tvorijo gg. Leon Pfeifer (I. violina), Albert Der-melj (II. violina), Vinko šušteršič (viola) in Cenek Šedlbauer (čeloi), je na .št udiral za svoj pni letošnji komorni koncert naslednji spored: 1.) Boccherini: Godalni kvartet op. 33, nt. 6, v a-duru; 2.) Beethoven: Godalni kvartet op. 59, št. 1 v f-duru; 3.) Dvorak: Godalni kvartet op 34 v d-molu. Izvajanih bo troje znamenitih del komorne glasbene literature za godalni kvartet. Ljubljanski kvartet je naše odlično komorno združenje, ki zasluži vse zanimanje našega koncertnega občinstva. Zato vabimo na nacojšnji
Pred krstno predstavo nove izvirne igre
Edvard Gregorin: „Oče naš"
Visoko gori, v šestem nadstropju lepe hiše zadaj za dramo je prijetno, tiho stanovanje. Skozi široko odprta okna zajame pogled zeleno patinirano kupolo stolnice, Grad in Krim, Polhograjske griče in ljubljanske strehe, kakor da ti leže na dlani. Tu, kamor se ne povzpne mestni trušč, ne čutiš samo telesne, temveč tudi duhovno odmaknjenost od ljudi. Ko gledam na življenje pod mano, čutim, da je tudi Gre-gorinov tihi dom doprinesel svoj delež k njegovemu delu. To zatišje je pripravno za razmišljanje in poglobitev.
V sobo, ki diha v umerjenih, a toplih barvah, prihaja dih s Krima in sije sonce na razne slike, ki predstavljajo igralca Gregorina v raznih vlogah in maskah. Dih se igra s številnimi trakovi, ki visijo po stenah, z naslovi iger in vlog — spominih na odrske uspehe ... Tu vlada atmosfera doma, v katerem živi stremljiv, delaven in zadovoljen človek v notranji in Zunanji harmoniji.
Gregorin kot igralec in dramatik ne zbuja samo na odru vtisa velike resnobe. Tudi v zasebnem življenju ga spremlja navadno ta poteza. Resnoba in korektnost, Bkoraj bi dejala: stiliziranost.
Vedno in povsod, odkar ga poznam — in tega je petnajst let — daje človeku dojem, da neprestano gradi na sebi; da ni trenutka, ko bi se brezskrbno prepustil kakršnemu koli nagibu ali razpoloženju (čeprav zna biti vesel). Vedno je duhovno ln razumsko discipliniran, in to tako, da je čutiti to disciplino kot nekakšno pregra-
jo med njim in ljudmi; piegrajo, s katero se zapira pred vsem tistim, kar mu je v okolju nezaželeno in čemur noče pustiti, da bi v kakršnem koli pogledu moteče posegalo v njegovo življenje in sn > 'anje. Gregorin je človek, ki živi v distapoi z vsakdanjostjo; ki živi (in effigie) vedno rad kak pedenj od realnosti, od tal. S čimer pa seveda ni rečeno, da bi zato ne imel zanjo prav tenkega čuta.
Gregorin se natanko zaveda, da je umetnikova osebnost nevsakdanja stvar in vodi o njej računa z zavestjo odgovornosti do talenta, ki mu je dan.
Kramljava o njegovem najnovejšem delu.
»Ali ima naslov igre ,Oče naš' kakšno z\ezo z molitvijo?«
»Ima, ker je smiselna vsebinska razlaga Cčenaša v odrski obliki.«
»Ali je igra zasnovana kot celota ali je podana razčlenjena v posamezne med seboj neodvisne slike?«
»Razdeljena je v sedem podoo, izmed katerih je vsaka zaključena drama* s-ca celota in predstavlja vsebine po3-imeznln prošenj iz molitve. Razen omenjenih slik pa ima igra še uvod, ki je vzet iz Evangelija.«
»Kakšen je uvod?«
»Vrši se v Kristusovi dobi. V njem nastopa on kot Učenik. Človeški rod kliče iz temne doline k njemu, ki moli na gori; zateka se truden in obtežen v svoji bolečini in stiski k njemu, zaupajo« vanj, da j 3 prišel zato, da ga bo rešil. Učenik potolaži "ljudi iz doline na ta način, da jim
koncert, ki bo v veliki fiilharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Za pokojno go. Ivano Pfeifer bo sv. maša zadušnica v ponedeljek 5. t. .m. ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Petra.
Nase gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 5. oktobra: zaprto.
Torek, 6. oktobra, ob 17.30: Večno mlada
Šaloma. Red Torek. Sreda, 7. oktobra, ob 17. uri: Oče naš...
Krstna predstava. Red Premierski. Četrtek, 8. oktobra, ob 17. uri: Oče naš...
Red Četrtek. Petek, 9. oktobra: zaprto.
Novo izvirno odrsko delo »Oče naš ...«, ki ga je spisal Edvard Gregorin, pride kot druga premiera v spored naše Drame, v' sredo 7. t. m. ob 17. uri. Delo obsega 7 podob iz življenja. Vsaka podoba je celota zase, vse skupaj pa so povezane v eno: razlaga Očenaša — Gospodove molitve v odrski obliki. V delu nastopa skoro ves dramski ansambel,
OPERA Sobota, 10. oktobra, ob 17. uri: Traviata. Otvoritvena operna predstava. Red Premierski.
V otvoritveni predstavi, ki bo v soboto 10. t. m. bodo peli v Verdijevi Traviati«:
Traviato — Vidalijeva, Floro — Poličeva, Anino — Polajnarjeva, Alfreda — Čuden (debut), Germonta — Janko, Gastona --B. Sancin, Douphola — Anžlovar, Obig-nyja — Dolničar, Grenvila — T. Petrov-čič k. g. Dirigent: D. Zebre, režija in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: ing. P. Golovin.
ŠPORT
Najhitrejši človek na svetu — v anekdoti
Gundar Haegg sme teči za svetovni rekord ali tudi ne? — Ali je to šport ali ne? — Krasen fotelj za svetovni rekord. — Haegg bo imel dvojnika v filmu.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK, 5. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Operetna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Operna glasba na ploščah. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Simfonična glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer, I. violina; A. Dermelj, II. violina; V. Šušteršič, viola; Č. Šedllbauer, čelo). 19.00: »Govorimo italijansko« (prof. dr. Stanko Leben). 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Pet minut gospoda X. 20.45: Klasični orkester, vodi dirigent Mano. 21.20: Plošče. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Orgelski koncert Pavla Rančigaja, sodeluje violinist Jan Šlaj® (prenosi iz cerkve sv. Petra v Ljubljani). 22.10: Koncert pianistke Lete Cifarelli. 22.45: Poročila v italijanščini.
2e spet o Haeggu, onem švedskem tekaču, ki so ga polne vse športne rubrike, boste dejali. Res je, da smo že nekajkrat posvetili malo več prostora temu čudežnemu pojavu na tekališčih, toda to pot se bomo omejili na nekaj anekdot o njem, ki niso čisto športnega značaja in bodo gotovo zadovoljile tudi nekaj onih, ki mislijo, da so že dovolj slišali o tem švedskem fenomenu na srednjih progah.
Za Gundarja Haegga se zdaj tepejo vsa mesta in vsi stadioni po švedskem. Gote-borg je bil prvi, ki se mu je posrečilo povabiti svetovnega rekorderja za tek na 5000 m. Toda tudi Stockholm je vztrajal, da bi moral Haeg 10 dni prej tamkaj preteči enako progo. Prireditelji obeh nastopov so se nazadnje dogovorili za dvostransko zadovoljivo rešitev. Haegg se je obvezal Goteborgu, da bo njemu pridržal svetovni rekord na 5000 m. Zaradi tega se je v Stockholmu lotil same rekorda na 3 milje. katera proga je po naših merah dolga natančno 4.828 metrov. Zato je moral Go-teboržanom še posebej obljubiti, da zadnjih 172 metrov ne bo tekel dalje in nazadnje ne bo prehitro porušil rekordne znamke. Tako se je zgodilo, da je Haegg točno po sporedu izboljšal v Stockholmu samo svetovni rekord na 3 milje, potem pa odšel v kabino. Strokovnjaki so izračunali, da bi bil Haegg že takrat lahko brez težave pretekel 5000 m v času 14:06 in torej že tamkaj izboljšal rekord, če bi bil »skočil« še onih 172 m do drugega cilja. Toda možu je bilo to prepovedano, saj mora vendar skrbno varčevati s svojimi rekordi
V 75 dnevih — 25-krat na starta
Kakor so izračunali, je od 1. julija dalje — to je od dneva, ko se je Haegg po končani kazni spet pojavil na terenu — gledalo njegove rekordne poskuse okrog četrt milijona ljudi. Marsikateri stadion je bil celo premajhen za množico radovednežev. Seznam teh nastopov je zanimiv tudi zaradi tega, ker kaže, v kako kratkih presledkih se je Haegg zmerom znova javljal na startu. V ostalem so bile tudi vse vesti o njegovem dozdevnem živčnem napadu gladko izmišljene. Tekač se je prve dni avgusta nekoliko prehladil, kakor se primeri vsakemu drugemu smrtniku, in zato mu je bilo treba dobrih 14 dni odmora.
Iz prej omenjenega seznama posnemamo, da je Haegg startal od 1. julija do 15. septembra več kakor 25-krat, in sicer v teku meseca julija skoraj vsak drugI ali tretji dan in prav tako pogosto tudi v prvi polovici septembra, medtem ko je imel v avgustu v zvezi s prej omenjenim prehladom nekaj več počitka.
Ce pregledujemo datume njegovih nastopov, se nam nehote vsiljujejo pomisleki, ali je kopičenje teh nastopov kljub temu, da
EIAR - Radio Ljubljana
Parliamo Pitaliano
PARLIAMO Schema della 4. lezione che verra tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedl, il 5 ottobre 1942-XX alle 19.
Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za
vse one, ki slede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. uri.
LEZIONE QUARTA Preposizioni articolate (Declinazione)
Glovanni di Giovanni a Giovanni Giovanni
il fratello del fratello al fratello il fratello
i fratelli dei fratelli ai fratelli i fratelli
questo cane di questo cane a questo cane questo cane
lo stato dello stato allo stato lo stato
gli stati degli stati agli stati gli stati
questi cani di questi cani
questi cani
1'impiegato delFimpiegato airimpiegato 1'impiegato
gli impiegati degli impiegati agli impiegati gli impiegati
una časa di una časa a una časa una časa
la sorella della sorella alla sorella la sorella
le sorelle delle sorelle alle sorelle le sorelle
čase
di čase a čase čase
l'acqua dell'acqua all'acqua l'acqua
l'acque dell'acque all'acque l'acque
£ fresco questo pešce ? Si signore, č freschissimo. — II littorio č 1'emblema fa-scista. — Che brutti scherzi sono questi!
—	Che grosso sciame di api! — Quest'af-fare non č poi cosi liscio. — lo ho ragione e tu hai torto. — Che cosa S questo ? £ una giacca. — Di che colore e la Vostra giacca ? E di color chiaro. — Non č troppo leggera questa stoffa per un cappotto? Gia, e un poco leggera, ma poi la fodera č pesante.
—	Ognuno č figliuolo delle sue azioni. — I muri hanno orecchi. — Oggi il cielo č molto coperto. — La testa č coperta di ca-pelli, che sono biondi o rossi o bianehi o neri o bruni. — Le sedie sono di legno, i
bicehieri sono di vetro, le statue sono di marmo, le trombe sono di ottone, gli orec-chini sono di oro. — £ una pazzia! — Ecco rose rosse molto belle; sono come di velluto ed hanno un profumo tanto delicato. — Non c'e rosa senza spine.
ESERCIZI
1)	Declinate i seguenti nomi nel singolare e nel plurale: lavoro, lingua, uccello, -stra-niero, zio, ape.
2)	Aggiungere a ciascuno dei seguenti nomi un aggettivo conveniente di prima classe: rosa, cielo, profumo, occhio, denti, sedie, cuscini, scherzo, vento, pera, pane, sigaretta, lezioni, cavallo, giornata.
da tolažilne besede .očenaša'. Na ponovni klic obteženih naj pride mednje in jim pomaga, gre med ljudi. — V kasnejših slikah ga«vidimo pod oznako .Znanec' kot poosebljeno tolažilno besedo Evangelija, ki pomaga ljudem in jim daje moralno oporo v najhujših življenjskih preizkušnjah.«
»Kako ste ponazorili v prvi podobi prošnjo: Oče naš, kateri si v nebesih?«
»Dejanje te slike se dogaja pred Vne-bohodom v kmečki hiši preprostih, globoko vernih ljudi, ki iz ljubezni do sočloveka žrtvujejo svoje imetje. Njihovo prepričanje in usmiljenje izrabi mlad špekulant v svoje sebične svrhe, ne oziraje se na to, da jih bo spravil na beraško palico. Čeprav izgubijo ljudje, stvarno gledano, vse, kar imajo, jim ostane kot moralna opora trdno zaupanje v Boga, ki vidi nj*hovo stisko, v katero so zašli zaradi svoje vere vanj, in ta opora predstavlja zanje največ;! zaklad, ki jim pomaga nositi vse težave «
»Kakšna je odrska interpretacija prošnje: Pridi k nam tvoje kraljestvo?«
»Druga slika je razlaga nauka o ljubezni do bližnjega. Prizorišče predstavlja gostilno na deželi na praznik sv. Petra. V njej vidimo trenje različnih sociatnih in svetovnih nazorov najrazličnejših stanov, razbolenih vsled socialnih krivic. Iskanje izhoda in pravice je vsebina dialogov. Višek dramatskega zapleta je v krvavem činu, ki je posledica človeških zablod, ker ljudje ne iščejo objektivne, temveč subjektivno pravico.«
»Tretja podoba Ima naslov: Zgodi se Tvoja volja... Kje In kako se dogaja?«
»Godi se na praznik Vseh svetnikov v cericovnlkovi hiši pri cerkvi na gori. Temeljna misel je: odreči se moramo najdražjemu, kar imamo, če je takšna volja
Usode. Osmero nedoraslih otrok, brezmejno vdanih in navezanih na dobro materino srce, izgubi na smrt bolno mater, ki jo odpeljejo v bolnišnico. Osamljeni ostanejo v negotovosti, ali se še kdaj vrne skrbna mati k zapuščeni družini. S tretjo sliko je konec prvega dela, kajti igra je razdeljena na dva dela.«
»Kako ste prikazali četrto prošnjo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh... ?«
»Ta slika je vpogled v življenje tovarniškega delavca Jerača v božični noči. Jedro podobe je, da Bog ne daje kruha sam, temveč da blagoslovi človekovo stremljenje in delo. Mojster Jerač, oče treh otrok in nesrečne žene, si v obupu in temi, ki zavlada v njegovi lačni duši, ko ni več utehe, konča življenje.«
»Kako je zajeta peta prošnja: Odpusti nam naše dolge...«
»Dogaja se v noči na Pepelnico v hišici zunaj vasi. Miselna vsebina: Bog odpušča vse, če ljudje odpuščamo drug drugemu, pa najsi nam je kdo prizadejal najhujše. Vsebina slike je sledeča: mlada nezakonska mati ostane s svojim otrokom sama in zapuščena, ker se je njen iz vsega srca ljubljeni fant iz sebičnih namenov poročil z bogato vdovo.«
»Predzadnja, šesta prošnja: In ne vpelji nas v skušnjavo... ?«
»Prizorišče je gruntarska hiša na Veliki petek. Osnovna misel je: nobena stvar, in če je še tako vabljiva, ne sme odvrniti človeka od ciljev in namenov, za katere je določen po svoji okolici in življenjskem smotru. Dejanje: mlad bogoslovec, ki je vstopil v semenišče, gnan po svoji notranjosti in materini želji, je postavljen na križpotje: ali za svojo ljubeznijo, mlado osmošolko, ali za klicem duha.«
se za njimi skriva 8 novih svetovnih rekordov, še v skladu s športom in njegovimi osnovnimi pravili. Rekli bi skoraj lahko, da so tega Haegga vsaj v zadnjih treh mesecih poganjali po tekališčih kakor po cirkusu.
Daril mnogo, toda k filmu ne sme
Gundar Haegg, ki je po poklicu gasilec, je v domačih krajih zaradi svojih svetovnih uspehov v taki časti kakor morda še ni bil noben športnik na svetu. Ker na švedskem za športne zmage dajejo tekmovalcem tudi častna darila, si je Haegg v teh nekaj tednih nabral bogato in zelo dragoceno zbirko raznih daril. Častne nagrade današnjih dni pa tudi na švedskem ne obstojajo več iz pokalov, temveč iz vseh mogočih predmetov praktične vrednosti. Tako so Haeggu za njegov svetovni rekord na eno miljo podarili krasen usnjeni fotelj, ki pa je bil seveda prevelik in pretežak, da bi mu ga bili mogli dati v roke kar na igrišču, temveč so ga šele pozneje poslali za njim po postreščku.
Na švedskem se zdaj zaključujejo priprave za velik športni film, ki naj bi pokazal, kako se mlad atlet z dežele polagoma dviga v svoji karieri do svetovnega re_ korderja. Dejanje v tem filmu je v tesni zvezi z življenjsko potjo, ki jo ima za seboj Gundar Haegg, katerega so seveda obenem tudi zaprosili za sodelovaje, švedski listi pripovedujejo sedaj, da svetovni rekorder za filmsko platno ne more priti v poštev, ker bi imel zaradi tega spet sitnosti s športnimi zvezami glede amaterske določbe. Tako so na Švedskem poiskali nekega znanega gledališkega igralca Rolfa Bot-vida, ki bo prevzel v tem filmu Haeggovo vlogo, človeka z gledaliških desk, ki je slučajno tudi precej dober v raznih atletskih disciplinah.
Paberki iz avtomobilizma
Novi diktator za zbiranje gumija po Združenih državah ameriških Steferson je napovedal, da ni izključeno, da bo država zasegla morda vse pnevmatike na privatnih avtomobilih. Dejansko je bilo med tem že 4.000 avtotaksijev v New Torku
odvzetih iz prometa.
« * #
V ameriškem vojnem svetu so sklenili zmanjšati število tovarn ki izdelujejo kolesa, na dve sami za vso državo.
* * *
Japonci z veliko naglico popravljajo in izpopolnjujejo rudnike za pridobivanje čina v Maleziji. Kakor poročajo, so se najprej lotili popravil v rudnikih v Kinfiji, ki zdaj obratujejo že na 75 krajih in je v njih zaposlenih nad 10.000 delavcev. Tuii po ostalih rudnikih gre obnova hitro od rok.
Umrl je nenadoma v petek 2. oktobra moj ;bri mož in skrbni oče, g. Jože Koren, nadstražnik v pokoju in dolgoletni uslužbenec Zanatske banke in član Podporne zadruge policijskih nameščencev. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 5. t. m. ob pol 3. uri popoldne iz kapelice sv. Jakoba z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Žalujoča rodbina.
t
Umrla je naša ljubljena stara mama, tašča in teta, gospa
Adler Marija
roj. čemažar
vdova po poštnem poduradniku v pok.
dne 3. oktobra t. 1. v 86. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Pokopali jo bomo v ponedeljek, dne 5. oktobra 1942 ob 3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 4. oktobra 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
»Zadnja, sedma podoba z naslovom: Reši nas vsega hudega....«
»Hujše hudo od materialnega je hudo, v katero zaide vest in po njej človeški duh. Na veliki kmetiji v hribih živi igralec, ki je simbol .človeka iz doline' (glej uvod). Zaradi hlastanja za utehami v mladosti je zašel v temo in hudo. Na Veliko nedeljo posije v njegovo dušo žarek duhovnega spoznanja in sproščenja. Ta podoba je zaključek vseh, nekakšen epilog, apoteoza sedmerih podob iz življenja.«
»Kakšna je vloga Jezusa-Znanca?«
»Kakor že rečeno, pooseblja evangelijsko besedo. Za gledalca nastopa v rahli sti-lizaciji Jezusove podobe, za osebe na odru pa je Znanec: Evangelij. Torej ne oseba Jezus. Kot tak veže posamezne slike s svojim prihodom v njihovo dejanje.«
»Kakšna je bila pot do realizacije igre?«
»Bil sem deležen tolikega razumevanja in ljubeznive pomoči s strani g. ravnatelja Pavla Golie za ostvaritev igre in zasedbo vlog, da mi je biia režija nadvse ijubo delo. Dasiravno je današnji čas za ustvarjajoče umetnike težak in terja večje koncentracije za delo ko kdaj prej, moram reči da mi vsi, ki sodelujejo, pomagajo z nrjboljŠo voljo, da bi dosegli z igro tisto, za kar mi v njej gre: obrniti človeku pogled vase in spoznati sebe v dobrem m
slabem.«	, .__
»Tehnična stran: zasnova scene In dru-
g°»Zamisel scene je moja, realiziral jo je inž. arh. Franz, izvršil pa mojster Skruš-nv Zvočne efekte zvonov je posnela tvrdka Radio-Philips (Zrimšek). Potek skušenj je zame prav zadovoljiv; kak vtis bo napravilo delo na občinstvo, bo pokazala 7. t. m. krstna predstava.«	Mate SL
Jurkovič Saša:
Specialist za tipe
Na svetu je vse polno specialistov. Tako najdete med drugimi tudi specialiste za spoznavanje tipov. Tak specialist sem bil tudi jaz — že kot prvošolček. Seveda sem si t0 samo domišljal. Kje sem takrat ve-del, kaj^ pomeni specialist ali kaj je tip! Vse te cuine besede sem slišal iz ust svojega strička, ki je bil naš stalni obiskovalec. Prihajal je redno vsak večer, in ko sem iz bližnje gostilne prinesel liter dalma-tinca se je kmalu razvila debata. To se pravi, debatiral je samo stric — moj oče in jaz sva samo poslušala. Stričko je bil namreč »faliran« študent. Predstavljal si je, da je zato zelo visoka glava in da nekaj več velja ko drugi, navadni zemljani. Zato v družbi nikoli ni dovolil, da bi se kdo drug vtikal v njegove razlage.
Njegova najljubša snov za. debato je bilo razpravljanje o tipih. Precej samozavestno in popolnoma prepričan o svojem visokem znanju je pričel govoriti o nekakšnih me-hanoličnih kolerabičnih. flegapatičnih in sangunističnih tikih. Znanstvene besede, i kaj ne? No pa saj to ni nič čudnega, saj je bil ver.dar »faliran« študent in visoka gls.va! K vsaki teh čudnih besed je znal pridati tudi lepo razlago. O mehanolikih je dejal, d azelo ljubijo veselo družbo. Se pa za vsako malenkost razburijo, in če je le mogoče, tudi pretepejo. O kolerabikih je dejal? da zelo ljubijo veselo družbo Se p? to ljudje sami zase. lini '"o 'Tnifo, .<•*» vox-krat za1jub'io in fh nr" -n- -.1 p rr . '
ne spravi iz ravnotežja. Rešitev glede redne prebave vidijo v tem, da pojedo vsako jutro na tešče veliko kolerabo. 0 flegapa-tikih je dejal, da so po svojem značaju precej slični kolerabikam. Najmanj pa je govoril o sangunistikih. Dejal je, da so mu zelo antipatični in se mu ne zdijo vred-nii da bi jih »rehabilitiral«. Da, da, tako je znal moj stričko razlagati o tipih. Potem pa recite, da ni bil res »faliran« študent!
Kmalu sem znal vse te stričkove definicije o tipih na pamet in ne smete mi zameriti, če sem se zato kaj kmalu pričel smatrati za specialista v tej stroki. Nekega dne sem se posebno temeljito pripravil in stopil sem s sijajnim govorom o tipih prvič v javnost. Bilo je to v mojem razredu, za katedrom> v glavni pavzi. Po začetni tremi sem prišel skoraj v ekstazo. Mahal sem z rokami, da je bilo veselje. (Seveda ni bilo to mahanje rok prav nič v skladu z vsebino, toda po lastni izkušnji sem vedel, da ima mahanje velik vpliv nad otroki.) Nisem se motil. Ob koncu govora so bili sošolci tako navdušeni, da se ploskanje kar ni hotelo poleči. Ne morem vam povedati, kako sem jim r>il hvaležsn za to pohvalo. Najraje bi vsakega posebej objel in poljubil. Ker bi pa to predolgo trajalo, sem vso hvaležnost izlival v globoke po-klone. Eden izmel njih je bil celo tako globok, da sem treščil z glavo ob kateder. Drugi dan pa je moje inteligentno čelo kazila velika, črna buška.
Od tistega govora dalje je moj ugled pri -~šoicih n~v;=i'-t-o narasel. Ob odmorih , r ni ve' ue' a *ž'cati« za r-Iiece«.
| ampak so mi sošolci kar sami ponujali razne priboljške. Res, hvaležen sem bil svojemu stričku da mi je s svojim znanjem pripomogel do tako odličnih malic. Moje veselje pa ni trajalo več dolgo — prišel je polom.
Nekoč se je zgodilo, da nisem imel matematične naloge. Profesor se je zaradi tega razburil in me obkladal z vsemi mogočimi besedami. Med drugim mi je tudi dejal, da sem čisto navaden »zabušantski« tip. No, veste kaj, to je bilo pa že preveč! Bo on, ki se spozna na matematične formule, debatiral z menoj o tipih! Ogorčeno sem vstal in mu rekel;
»Oprostite, gospod profesor, toda na žalost moram ugotoviti da se na tipe čisto nič ne spoznate. Kako morete reči o meni da sem »zabušantski« tip, ko sem vendar edinstveni zastopnik kolerabičnih tipov.«
Jojf da bi vi vileli v tistem trenutku našega profesorja! Onemoglo je razširil roke in edine besede, ki jih je med golta-njem mogel izdaviti, so bile: ?Vi... vi... pre... predrzneš! In izginil je ko kafra iz razreda.
Zmagoslavno sem se ozrl po razredu: vsi so mi glasno pritrjevali in mi čestitali, da sem ga tako imenitno »zabil«. Toda moje veselje se je kmalu razblinilo v nič, ko se je profesor vrnil in mi rekel, da se moram takoj javiti pri gospodu ravnatelju. In ko sem stopal proti ravnatelje vi pisarni, sem bil prepričan, da se je profesor ravnatelju nalagal. Zato sem sklenil, da bom svoje znanje odločno zagovarjal in po potrebi tuli ravnatelju razložil poglavje o tir;h.
ga je vlada oskrbela tudi z znatnimi denarnimi sredstvi, ki so potrebna za honori-ranje sodelujočih. Letni dohodki in izdatki se gibljejo povprečno okrog četrt milijona tuisiiin luncov, proračun zadnjega leta pa je prekoračil pol milijona. Pretežni del dotacij gre iz državne blagajne, kar najbolj nazorno pr-ča, s kakšno odločnostjo in res-nobo se J- nova Turčija lotila tega važnega vprašanja.
Tehnika v številkah
številke pomenijo življenje. Naši dohodki, starost, delo in čas, naša kulturna stopnja — sploh prav vse se odraža v številKah. Mnogokrat nam številke povedo zgovornej-šo resnico od še bolj jasne besede. V naglem razvoju tehnike izražajo številke še posebej njeno tvorno, orjaško moč in dale-kosežnost.
Od celotne produkcije premoga na svetu pretvarja človek nekako 1000 milijonov ton v energijo skoraj 250 milijonov konjskih sil. Kako majhna je ta poraba v primeri s produkcijsko vrednostjo naše zemlje, če pomislimo, da nudijo samo vode 450 milijonov konjskih sil, od katerih odpade precejšen del na neindustrijske pokrajine: Afriko 190 milijonov, Južno Ameriko 54, Azijo 70 milijonov konjskih sil.
Poraba energije se podvoji nekako v 20 letih. V primeru, da se bo tehnika razvijala v dosedanji meri, bo svet leta 1970. potreboval že milijardo konjskih sil.
Vsa prometna vozila sveta porabljajo nekako 200 milijonov k. s., parniki 75 milijonov. V porabi vodne energije zavzemajo Zedinjene države s 30 milijoni k.s. prvo mesto. Od tega že porablja Unija nekako 11 milijonov ali 37%.
V starem veku je človek potreboval za izdelavo para čevljev 55 ur, danes izdeluje tovarna v istem času 83 parov na moža. Pred iznajdbo Gutenberga je pisar spravil 2500 besed v eni uri na papir, danes bi moralo isto delo za izdajo enega samega izvoda velikega dnevnika opravljati 50 pisarjev. Za celotno naklado dnevnika, ki vsebuje recimo milijon besed, bi moralo pridno delati 38.000 pisarjev. Za papir velikega dnevnika, ki po dolžini strani izda 40.000 km med naročnike v enem samem letu, porabijo tovarne ničmanj ko 21,000.000 m2 gozda.
Stroj za proizvajanje cigaret napolni 2500 komadov v minuti. V dobi glavne industrializacije leta 1840. se je znižal delovni čas 83 tedenskih ur na 60 v letu 1880. in na 48 v letu 1920. V tem razdobju se je industrijska poraba človeške sile devetmili-jonkrat povečala. Vsako leto požro stroji 50.000 ljudi.
Prometnih pogonskih vozil je pred vojno imela Amerika 22 milijonov, Nemčija okrog 1 milijon, ostali svet 11 milijonov, Zedinjene države so štele okrog 100 milijonov ur, 10 milijonov klavirjev in radio aparatov, 10 milijonov šivalnih strojev, 5 milijonov sesalcev prahu in 70.000 parnih ctrojev.
Vso zemljo prepleta 30 milijonov brzojavnih vodov, skoraj 800krat bi lahko ž njimi opasali svet ob ravniku. 2e leta 1920. je imela Evropa 380.000 km železniških prog, Azija 122.000, Afrika 60.000, Amerika 630.000 in Avstralija 50.000km. Od skupne dolžine prog 1.2 milijona km odpade na Zedinjene države 430.000, Nemčijo 65.000. Modernih cest ima Ameriška Unija 5 milijonov km, Nemčija 150.000 km.
Tovarne izbruhajo dnevno samo nad Berlinom, 20.000 stotov drobnega prahu in pepela, s čimer bi naložili skoraj 50 vagonov.
Sto let vezave knjig
Lani je minilo sto let, odkar se knjige vežejo v platno. Leta 1823 je izumil to vezavo Anglež Archibald Leighton. Kakor mnogim drugim pobudam se je tudi tej od početka slabo godilo. Trebalo je dvajset let, da so jo sprejeli, in stoprav leta -841 so angleški izdajatelji splošno privzeli takšno kartoniranje knjig, ki se je povsod razširilo.
*
901etni delovni jubilej, ki je edinstven v Evropi, je te dni praznovala ga. Ana štil-čeva v Studencu v Krkonoših. V teh krajih je kolovrat še ohranil svojo staro veljavo. Ko je bila ga. štilčeva stara 5 let, je morala prvič sesti h kolovratu, pri katerem
je še danes, ko šteje 95 let, pridno na delu. •
30 ljudi je rešil. Kopalni mojster v mestnem kopališču v Andernachu ob Reni je te dni rešil neko mlado kopalko, ki se je utapljala. Mož je star 60 let in je doslej
rešil že 30 ljudi, ki so se utapljali. •
Krava doji žrebeta. Na nekem >ašniku
v vzhodni Friziji doji krava žrebeta, ki ga je kobila iz bogve kakih vzrokov zasovražila in odgnala. Čeprav se kobila, krava in žrebe skupaj pasejo, se je žrebe docela odvadilo neusmiljene matere, odkar je našlo zaščito in krepčilo pri kravi, "-i postreže žrebetu ob vsakem dnevnem času. žrebe se razvija nenavadno lepo.
Meh za .
© © © © s nri o ti
Ujete ptičke tožba
Ljubljana širna, Ljubljana lepa, ti vsa si bila moja last, me tesna vez na dom priklepa, skočila sem v zakonsko past.
Pristrigel mož mi je peroti, ne morem več na cestni tlak, ie delo kaže mi, siroti, soparen v kuhinji je zrak.
Kastrole, ponve in kožice krog mene bodo žive dni, po licih tečejo solzice, me delo nič ne veseli.
Na plese in na promenado ostal edino je spomin, sreč želi si v družbo mlado, spomin je vir mi bolečin.
Jesensko sonce že ogreva, oj, Tivoli, moj zlati raj, kjer fant z dekletom posedeva, tu moj izgublja se vzdihi jaj.
Dekliček mnog tam prosto leta, pod r6ko fantu dš, roko, zabava v dvoje se obeta, v ljubezni urice teko.
Zdaj meni to so vse le sanje, ta čas ne vrne se nikdar, moj delež bridko je kesanje, nadušljiv mož je, gluh in star.
Mrje mi v prsih srce ubogo, prodala svojo sem mladost, denarja sem dobila mnogo, z bogastvom moževo starost.
On kot evnuh je okrog mene, in ljubosumno je sreč, drug drugemu sva težko breme — pomlad in zima skup ne gre.
Mara J. Tavčarjeva • * *
LOV NA TIGIIA.
Gospa Lordova je dobila brzojavko: »Vaj sin pri lovu tigra smrtno ponesrečil.« Ona je odgovorila: »Pošljite truplo.« V nekaj dneh je dobila zaboj s tigrovim truplom. Spet brzojavi: »Sina mi pošljite.«
Odgovor: »Sin je v tigru.«
*
V ŠOLI
»Povej, Francek, zakaj opisuješ v domači nalogi konja z istimi besedami, kakor Peter?«
»Najbrž sva pisala oba o istem konju.« »
LEPA PORCIJA
Zdravnik: »če vam bo dišal požirek žganja, pojejte rajši jabolko«.
Slivar: »Kaj, 40 jabolk naj snem na dan?«
LOGIKA
Katehet v šoli: »Smrt je kazen za greh. Kako bi bilo na sve^u, ako Adam in Eva ne bi grešila?«
Janezek: »žive ljudi bi zakopavali.« •
DOBER ODGOVOR
Zdravnik: »Ali ne veste, da ordiniram le do petih?«
»Jaz že, a pes ne, ki me ie ugriznil ob šestih.«
•
NA NAPAČNI POTI
Sprevodnik: »Kaj pa vi tuk\j? Vozni listek je za Vrhniko, mi se pa vozimo v Novo mesto.«
Potnik: »Ni vrag! Ali ste strojevodji povedali, kako ga je polomil?«
NAKLJUČJE
»Očka, kje si bil ti rojen?«
»V Ljubljani!«
»In mamica?«
»V Metliki.«
»In jaz?«
»V Zagrebu!«
»Čudno, da smo se mi trije našli!«
SE NE SPOMINJA *
Jaka je bil na svatbi, kjer se ga je pošteno nasrkal. Na poti domov mu je bilo slabo, obležal je in zadremal, še na pol meglen se je zbudil in zagledal poleg sebe psa. Jaka se je začudil in rekel: »Natančno vem, kaj sem jedel in pil na svatbi. Kdaj in kako je prišel ta pes v moj želodec, pa res ne vem.«
DOBESEDNO
Mark Twain je bil že slaven pisatelj, ko mn je v družbi rekel neki mladenič:
»Oprostite, vaš obraz sem že nekje videl!«
»čudno, jaz nosim svoj obraz vedno a seboj!«
V •
ja je borba s stepo
Hrvatska poročevalska agencija »Europa« je pred dnevi objavila zanimivo pismo, ki ga je neki hiVatski dobrovoljec pisal z vzhodne fronte, s položaja na stepi pred Stalingradom. Pismo je nazoren dokument o vzdržnosti in požrtvovalnosti hrvatskih borcev na ruski fronti, zato ga prinašamo v celoti, čeprav je bilo napisano še v času pred zmagovitim vdorom osnih sil v Stalingrad:

Vzhodna fronta: Zbirališče prtljage Italijanske vojske v Rusiji
Lahek je račun z boljševiM, pravijo na3 hrvatski dobrovoljci, toda stepa — ta nas ubija. Na poti proti bojišču smo prešli že neštete stotine kilometrov podolž in počez skozi njo. Pusta in nepregledna je bila, ko je bila še polna zelene in kakor svila mehke trave, a kaj šele zdaj. Ko je ožgana od sonca, ko je povsem osušerta in predstavlja samo nepregledno črno morje prašne in r:izkopane zemlje. Zaman bi po njej iskal poti ali česar koli, po čemer bi se lahko orientiral in kar bi si lahko zapomnil. Od tasočev voz, ki se pomikajo preko nje, ostajajo globlje ali plitko vrezane sledi, ki se prepletajo med sabo in izključujejo vsako orientacijo. Nekaj je tudi manjših vzpe-tosti in dolinic, ki pa se izgubljajo očesu v tej nepregledni črnini ter jih ne opaziš, dokler nisi neposredno pred njimi. Potovati po teh krajih ne moreš brez kompasa, razen če se ne ravnaš po soncu ali po zvezdah. Tu pač ni težko zabloditi.
Pa to se ne dogaja samo navadnim vo-jjikcm ali kurirjem, temveč tudi generalom siimim, čeprav se v njih spremstvu nahajajo tudi radio postaje. Zgodilo se je že, da štaba kakšnega polka po ves dan ni bilo mogoče najti, in najboljši kurirji, ki so s svojimi motorji doslej predirkali že vse evropske ceste, so tu brez moči. širina tega za oko neskončnega prostora je tolikšna, da se v kratkem času izgube na njem celi oddelki vojske in sprevodi po nekaj sto avtomobilov. Govori in piše se o potih, po katerih napredujemo, a vi tam v domovini
nBU ne veste ne, kako ta pota izgledajo. Dobro je še, dokler jih označujejo ostanki polomljenih avtomobilov, razvaline zbitih boljševiških letal ali jame, ki so jih bile izgreble granate, še češče najdemo ob teh takozvanih cestah razpala trupla poginulih konj, ki smrde, da človka lovi omedle-vica. To so podivjani kanji, ki so se po cele dneve klatili po stepi, iščoč kaplje vode ali pa pest zelene trave, poginili pa so tu, ker jih je bil nagon prignal do ceste.
Tu se v polni meri občuti resničnost naše prislovice: »Nema vode ni za ljek«. Studenci — kolikor jih je — so zabeleženi na zemljevidu, kakor so zabeležene tudi siromašne in umazane vasi, a dogaja se, da je včasih treba preiti 30, pa tudi 40 kilometrov, preden prideš do vode. Naše poljske kuhinje so mnogokrat morale izgubiti po
pol dneva> preden so se oskrbele z vodo, a to pomeni, da smo mi vsi morali še ostalega pol dneva čakati na jed. Kako je to, lahko razume samo tisti, kdor je marši-ral skozi ta razžarjeni prah, ki polni oči in pljuča. Ta bo pač tudi razumel, da je laže v bitki premagati sovražnika, kakor skrbeti za prehrano vojske v teh krajih. Boljševiki pa so pekel tega sončnega ognja in brezkončne pustinje povečali še s celo vrsto vešče postavljenih utrdb. Tam, kjer človek niti ne opazi neznatne višine, so eni zakopali pod zemljo izgrajene bunkerje, a vsako strugo presahlega potoka, vsaAo prirodno jamo so pretvorili v topovsko postojanko. Kjer koli je bilo mogoče, so zgradili zaklonišča za svoje strelce, da so pre-žali na nas. Da ne omenjam še min, ki so raztresene po površini zme*om pretile, da nas raznese jo na kosce.
Pod dojmom vsega tega se tudi nam samim zdi težko vprašanje, kako smo vse to vzlržali tja do obale Volge. Oni tam na drugi strani se nam s fanatiziranjem upirajo, zmerom z grožnjami svojih političnih komisarjev za seboj. Medtem ko na naši strani vsako utrujenost in vsako navidezno nemožnost prevlada spoznanje o potrebi te borbe in o nujnosti končne zmage. To dvoje služi tudi našim hrvatskim vojakom kot kompas skozi to pustinjo, kjer se nam ni le enkrat primerilo, da smo bili po ves dan ne samo brez hrane, temveč tudi brez vode. O pranju in umivanju je bolje, da ne govorim, ker je »najčistejši« med nami mnogo bolj črn od delavcev^ ki po pristaniščih nakladajo premog. V resnici me čudi, kako so se naši hrvatski dobrovoljci, čeprav so odrasli v krajih, različnih od teh, privadili vsega tega. Vzdržni so, uporni in ne popuščajo. Kjer koli se srečujemo z našimi nemškimi, italijanskimi ali rumunski-mi tovariši, čujemo samo pohvalo o zadržanju hrvatskih dobrovoljcev in zmerom na novo se prepričujemo o izrednem duhu, ki vlada skupno med nami in vsemi. Tu na teh pustih stepah pod stotinami letal, ki se bore nad nami, da nam zagotove napredovanje, med glušečim grmenjem nešte-vilnih topov, ki merijo preko nas, prav za prav niti ni razlik med Nemci, Italijani, Rumuni in Hrvati, čeprav smo že stotič razočarani dosegli vrh kakšnega griča, ne da bi bili z njega ugledali kar koli razen neskončne stepe, nam to ni omajalo vere. Tudi ta stepa ima svoj kraj in končno bomo obvladali tudi njo in nasprotnika, ki se nam v nji stavlja po robu. Naj bo še tako nepregledna — nič drugega ni ta stepa kakor neizogibni prehod v našem napredovanju za zdaj proti Stalingradu, potem pa še dalje preko njega, do zmage. Naša vera je prav tako neskončna kakor ta stepa, skozi katero gremo.
Velika metla v turškem Jeziku
Po naročilu Kemala Atatiirka vrši Društvo za turški jezik
v Ankari veliko čistko
POSLEDNJA IGRA
V času velike obnove, ki jo je po prvi svetovni vojni v Tarči ji uvedel Kemal Ata-ttirk, je bilo velikega zanimanja deležno tudi vprašanje o prenovitvi turškega jezika. Okrog 70 do 80 odstotkov vsega turškega besednega zaklada je bilo tujega, predvsem arabskega in perzijskega izvora. Razen tega pa je tudi gramatika izpričevala številne znake tujega vpliva. Netur-ških elementov je bilo toliko v turščini, da so že ogražali razvoj jezika. Spričo vsega tega je razumljivo, da je Atatiirk pri polaganju temeljev nove turške države posvetil svojo pozornost tudi obnovi jezika. To delo se je začelo leta 1930., a prvo pobudo zanj je dal Atattirk sam s tem, da je Društvo za turški jezik pozval k aktivnejšemu delovanju.
Društvo si je tedaj nadelo dve nalogi: da gramatiko privede k duhu turškega jezika nazaj in da očisti besedni zaklad. Izpolnitev prve naloge je bila sorazmerno lahka. Ljudski govor Anatolije je ostal pred gra-matikalnlmi vplivi arabskega in perzijskega jezika precej obvarovan, arabščina in perzijščina sta vplivali v večji meri le na jezik sorazmerno tanke izobražene pla_ sti. Preganjanje tujih vplivov na tem področju je šlo zato precej hitro od rok in lahko se reče, da je po desetih letih dela doseglo svoj uspeh. Mnogo težja pa je bila zadeva s tujim besednim zakladom. V tem pogledu se je društvo odločilo ubrati dvoje poti. Kolikor je šlo za izraze in besede z območja stare, podedovane kulture ta življenja, naj bi se iznova v živo rabo oDudili izrazi, ki so nekoč pripadali besednemu zakladu starega turškega pismenstva ali ljudskega govora, pa so pozneje prešli v pozabo. Za predmete in pojme pa, ki se tičejo nove kulture, moderne tehnike in sodobne civilizacije, naj bi se, kolikor je le mogoče, ustvarjale nove besede.
Ko se je to delo začelo, je vladalo mnenje, da ga bo sorazmerno lahko izvesti. S časom pa so se začele javljati težave. Pokazalo se je namreč, kako čvrsto in globoko so arabske in perzijske besede zakoreninjene v turščini. Bilo je treba dolge in
trde borbe, preden je bila večina starega, v pozabo zašlega besednega zaklada z vsemi pripadajočimi pravicami sprejeta v sodobni tiskani in govorjeni jezik. Kar se tiče tvorbe novega besedja, je bila v okrilju društva ustanovljena posebna komisija Strokovnjakov z nalogo, da preizkusi In pretehta vsak izraz najnovejšega kova, ki naj bi bil sprejet iz jezikovnih zakladnic kulturnega zapada (radio, tank itd.). V tej komisiji s0 med drugimi tudi zastopniki raznih ministrstev in strokovnih ved.
Društvo za turški jezik je imelo svojo prvo skupščino 1.1932. Tedaj je bilo sklenjeno, naj bi se skupščine ponavljale vsaki dve leti, težave pa, ki so se pojavile med delom, so zahtevale počasnejši tempo. Zadnjikrat se je društvo sestalo k skupščini pred šestimi leti, gradivo, ki se je bilo nabralo od takrat, pa je nujno zahtevalo nov kongres, ki se je vršil v preteklem avgustu. Zaradi vojne je bila udeležba inozemskih jezikoslovcev sicer onemogočena. V obravnavo mu je bilo med drugim predloženo tudi najnovejše delo društva — Terminologija filozofskega in gramatikalnega besednega zaklada, ki v turščini nosi naslov »Felsefe ve gramer terimleri«. Delo je zbornik besed s področja etike, pedagogike, estetike, metafizike, gramatike, logike, psihologije in sociologije. Razdeljeno je v tri dele in razporeja zbrano besedje v treh slovarjih: Turško-osmansko-fran-coski, Osmansko-turško-francoski in Fran-cosko-osmansko-turški. Izraz turški pomeni na novo ustvarjeni turški jezik, osmans«! pa staro, z arabskimi in perzijskimi elementi premešano turščino. Francoščino so tvorci slovarja pritegnili zaradi jasnejšega pojasnjevanja posameznih izrazov, ki je potrebno v prehodni dobi, obenem pa so na ta način zbrano gradivo napravili dostopno tudi tujim jezikoslovcem.
Podobne izdaje se pripravljajo tudi za ostale znanstvene panoge in pojmovna območja, predvsem za tehniko in za zdravstvo. Po vsem tem ima društvo torej še obsežno delovno polje pred sabo. Zato pa
Potrkal sem in vstopil. Pristopil sem k njegovi pisalni mizi — glej ga spaka! Gledal me je, kakor da bi me bil hotel z očmi pohrustati. Naposled me je pa le vprašal, ali sem jaz tisti falot, ki j® tako nesramno govoril s profesorjem. Dejal sem, da sem najbrže jaz tisti, da pa nisem noben falot in tudi s profesorjem da nisem govoril čisto nič nesramno.
Pričakoval sem, da se bo razburil, pa je ostal za čudo miren. Celo za spoznanje prijazne je me je vprašal, ali sem res rekel profesorju, da sem nekakšen kolembičen tip.
»Seveda sem mu rekel,« sem odvrnil »in tudi vam povem, da sem izrazit kolerabik. Veste, jaz se tega prav nič ne sramujem.
»Kolerablčen tip! Ali se ti meša? O takih tipih še svoj živ dan nisem nič slišal.«
O, moj bog! To je škandal. Ravnatelj srednje šole, pa ni še slišal o kolerabičnih tipih! In take neinteligente postavljajo na tako odgovorna mesta! Komaj zadržujoč jezo sem ga prosil, če bi mu v par stavkih lahko razložil bistvo tipov. Dejal je, da bi ga to zelo veselilo.
Torej — govoril sem mu o tipih. Kakor bolj je šlo proti kancu, vedno bolj se mi je smejal. Lahko si mislite, kako mi je bil v tistem trenutku antipatičen. Se bo on meni smejal — on, ki nima niti pojma o tipih. Toliko sem imel še poguma, (šlo mi je namreč že na jok), da sem ga vprašal, Z9-kaj se tako smeje. Tale naš dični ravnateli me je nato vprašal, kje sem se naučil vseh teh čudn'h besed. Rekel sem mu da
nekaj izvira iz moje inteligence, nekaj pa sem se jih naučil od strička. Ravnatelj je po teh beseda! vstal in me prav po očetovsko potrepljal po rami, rekoč:
»Dragi moj, moram priznati, da imaš govorniške sposobnosti, toda na napačni podlagi. Vedeti moraš, da v svetovni literaturi ne poznamo nobenih mehanolikov, kolerabikov itd. Mi poznamo samo melan-holike, koierike, flegmatike in sangvinike. Tudi to moraš še vedeti, da si zamenjal melanholike s koleriki in tako naprej. Glej, da si vse to od danes naprej zapomniš, če nočeš imeti neprilik v življenju. Sedaj pa le pojdi ti... ti... kolerabik.«
In zopet se je smejal, še ko sem odpiral vrata svojega razreda, se je njega smeh razlegal po hodniku.
Torej tako je končal slavni specialist za tipe! žalostno, kaj ne? Ves osramočen sem vstopil v razred, v katerem sem takoj za-pazil veliko izpremembo. Vsi so se mi smejali, in ko sem se ves s krušen sesedel na stol, me je že sosed dregnil pod rebra, rekoč: »Glejte kolerabika — goljufa!« ' Pozneje sem zvedel, da je imel profesor me3 mojo ■ odsotnostjo primeren govor, ki je imel zame zelo Škodljive posledice, posebno kar se tiče piiboljškov v glavni pavzi.
Čez nekaj dni nato sem dobil — na zahtevo tistega profesorja — kapitalen ukor po direktorju. Lahko mi verjamete, da od tistega časa dalje nisem več jedel kolerab. Se nekaj mi Jphko verjamete: ko je stričko ""•*edel zq ta ukor, ni bil n;č več naš redni
»JUTRO« ponedeijska Izdaja
Ponedeljek, 5. X. 1942-XX.
Med divjaki Osrednje Afrike
^•5,1 s
Na obali reke Niger
Trudni in zasledovani od 'dtvjffi plemen, izstradani in žejni smo slednjič obstali. Bar el Zeraf in Bar el Abiad, rečici, ob katerih smo se zadnjič pošteno napili, sta bili že daleč, daleč za nami Sedaj so nam divjaki sproti zastrupljali vodnjake Struge potokov so bile kamenite in prazne, a prihodnja deževna doba še daleč pred nami. Murnček je brezbrižno pred svojo luknjico odgovarjal rjovenju levov, katere so menda vznemirili naši zasledovalci Pomnožene straže so ne brez strahu opazovale neštevilne sence — visoke, druge skrivi j ene, ki so tvorile kaj čudne silhuete pod zvezdnatim sivo modrim nebom. Ni bilo govora o počitku, še manj pa o spanju. Z zbitimi udi smo stoično prenašali pike komarjev, ki so se v temnih oblakih podili okrog nas. Ko so ti odnehali, so pričele svoje delo leteče stenice, ki so nam kožo pobarvale naravnost v kamnin, kakor to delajo divjaki na vojnih pohodih.
Požar v preriji
Noč Je še božala visoke vrhove redkih dreves, posejanih tu pa tam po nepregledni džungli. Murenček se je spet zaspano oglasil, ko mlado jutro še ni spregledalo. A že je na obzorju oranžno rde-če-modro zažarelo — prerijski požar. Noč je preplašena bežala, jutro se je umivalo jr dvojni zarji.
Vidno se je bližala ognjena stena. Iskre so se mešale z neštevilnimi zvezdami na obledelem nebu. Takoj smo skočili pokonča ter zanetili protipožar. Neznosna vročina nam je sušila že itak izsušena grla. Z ene strani se je plamen oddaljeval, a z druge se nam je bližal kot siloviti valovi ognjenega morja. Naglo smo pospravili stvari ter začeli gaziti vroč pepel, M se je dvigal, nam polnil pljuča in jemal sapa Gruče in cele črede zeber, antilop, hijen, šakalov, žiraf in na desetine drugih živali so bežale pred ognjem, mešale se med seboj, se zaletavale v nas. Ni se zmenil lev za srno ne leopard za divjega prešiča, vse je bežalo pred skupnim sovražnikom. Vročina, pepel in žeja so nas priganjali k naglemu koraku. Ali utrujenost in izčrpanost sta bili na višku
—	3e opotekaj e se smo napredovali, lovili zrak in svežih moči. Naenkrat pa smo zapazili, da se je ogenj, ki se je valil pred nami kot žareč plaz, razdvojil. — Voda,
—	voda! smo vzkliknili vsi hkratu. Voda je ležala pred nami in preko nje je divjala ognjena vihra, pa se je tudi razdelila, ker nje ni mogla uničiti. Kakor za stavo smo hiteli po še goreči savni med pepelom in iskrami, ki so se dvigale kot pesek v puščavskem gibliju.
Voda, voda!
A slednjič smo se le vrgli do skrajnosti izčrpani po vsej dolžini v temno, mirno ležečo maso, ki se je svetlikala pred nami. Pili smo — pili, ko da bi se bili bali, da bo te dragocene tekočine zmanjkalo. Igrali smo se kot razposajeni otroci z vodo in pili. Pod nami je bil hlad, nad nami sopari ca, dež ognja in pepela. A ni nam bilo dolgo dano, radovati se nad to nepričakovano srečo. Prye puščice so že padale pred nami v vodo. Sulica je priletela in se zapičila v razmehčano zemljo tik mojih nog. Takrat smo se prebudili iz blaženosti in se na mah vživeli v stvarnost. — Salva krogel je za nekaj časa prepodila zasledujoče nas divjake.
Misliti je bilo treba na odhod. — Prva naša skrb je bila voda. Pripravili smo mehove in druge posode — ali, groza — ko smo si mlakužo pobliže ogledali, smo našli v njej nešteto kosti in strašno re-žeSh se lobanj, iz katerih se je odcejala zelenkasto črna sluz — morda gnili možgani. Kosti se je tu pa tam držalo še deloma neizgmto meso. Sele sedaj tmo tudi zapazili, da je bila površino mlakuže pokrita z gosto, sluzasto, zelenkasto, olju podobno maso, na katero je neprenehoma padal pepelnati dež.	.. j
Torej tudi ta voda zastrupljena po človeški gnilobi! Tajnost džungle je bila, kdaj se je tu razvil boj med divjaki za kapljo vode Skozi platno smo precej ali vodo in sproti odmetavali v njem nabrano goščo. Na ta način pridobljeno vodo smo dodobra zavreli, a mi smo dobili po dve injekciji, da smo vsaj za silo utešili žejo in rešili zdravje ali celo življenje. Ko smo vodo ohlajeno nalili v posode, smo se kolikor toliko okrepčani odpravili spet na dolgo in nevarno pot. Kot senca nam je bil sovražnik vedno za petami, čakal je menda druge ugodne prilike za napad. Krivino terena smo si izbrali za malo presenečenje — skriti smo pričakali divjakov, in ko so nič hudega sluteč prišli na strel, smo jih spet nekaj poslali v kraljestvo bega vojne. Ogromna drevesa so gorela kot velikanske grmade, katerih plamen je švigal visoko v nebo. Tako smo korakali dva dni. Dospeli smo do močvirnate, smrdljive malarične pokrajine Ghihor Tretji večer smo se ustavili ob kraju pragozda, ki je stal pred nami z vsem svojim življenjem, svojo tajin-stvenostjo in svojo romantičnostjo.
Strupeni zrak
Previdni kot vedno smo podvojili straže, ko je legla noč. Ob velikem ognju smo si pekli divjačino in še enkrat prekuha-vali vodo za kavo in čaj. Nismo dolgo sanjarili v tropsko zvezdnato noč, ko nam je kot svinec težek legel spanec na oči. Življenje zverjadi v divjini prašume se je začelo, narava ni našla miru, kakor ga nismo našli mi. Nismo še prespali polovice noči, ko so nas straže prebudile. — Ogenj! Stepa pred nami je bila vsa v plamenu. Ker je bil teren vlažen in redko porasel s travo, se nam ni bilo treba bati velikega požara. Brezbrižno smo gledali početje sovražnika. Velikanske kupe vejevja in trave so metali v plamene. Gost, črno siv, skoraj neprodiren dim se je valil proti nam. — Rahel veter nam ga je potiskal naravnost v pljuča. Ob steni pragozda se je ustavil, se dvignil kvišku in preko drevesnih kron lezel dalje. Naenkrat smo skoro težko razločevali stvari pred seboj. Ker nam je začelo primanjkovati zraka, smo silili proti pragozdu. A ni nas samo dušilo, čutili smo nekako slabost, nekakšno omotico, da, zdelo se mi je, da sem izgubljal zavest. — Sumba bghaha, — sumba bghaha! so začeli kričati naši črni nosači. To pomeni: Strupeni zrak!
Torej plinski napad... Takoj sem razumel, od kod je izvirala moja slabost. Ko na dano povelje smo se vsi napol pijani vrnili, zagrabili spalne vreče, jih polili z vodo ter jih nataknili na glave. Obrnili smo se spet proti šumi ter čakali, kaj bo. Oblak za oblakom se je valil po ravnini kot v nevihti. Visoko v vejevje je šel sajast dim. Glasno vriščeč so bežale opice, papige in razne druge živali. Polagoma so navali strupenega plina popuščali, a tudi noč se je že umaknila. Divjaki so uporabljali posebne, samo njim znane strupene rastline ter jih zažigali ob ugodnem vetru. Vedeli smo, da nas bodo napadli, kakor hitro preneha strupeni plin, računajoč na to, da nas je plin zastrupil
Bitka
Polegli smo v lepi vrsti s spalnimi vrečami preko glave, pripravljeni z orožjem za odločilni boj. Jutro je vstalo mirno in ko običajno megleno, da, skoraj hladno. Zadnji dim se je plazil preko nas in že smo v njem zapazili znane nam sence divjakov v strnjeni vrsti, z dvignjenimi sulicami in ščiti. Pustili smo jih čisto blizu. — Prvi moj strel je bil znamenje splošne salve, prvi je sledila druga, tretja. Ko žitno klasje pod srpom so padali črni vojščaki, našemljeni in pobarvani, dvigajoči roke v zrak, odmetavali so orožje — klecali na kolena, s prevrtanimi trebuhi padali na tla, zvijali se v groznih boleči-
nah, a bili so tiho — ječanja niso poznali, nego samo krik boja in zmage. Slednjič so se razbežali na vse strani, kar so jih nesle noge. Zmaga je bila naša in gotovi smo bili sedaj, da se vsaj zlepa ne bodo več vrnili. Sonce je krasno vzhajalo ter pritisnilo k tlom že zredčeno meglo. Pred nami je ležalo na desetine in desetine mrtvecev in pa ranjencev, ki nis« pričakovali usmiljenja. Čakali so, da izginejo v žrela hijen in šakalov. V zraku so že krožili orli kot oznanjevalci pojedine in čakali našega odhoda.
V senci ovijalk in ogromnih dreves, ki so tlačila drugo drugo, smo šli skozi skoraj neprodirno goščo, katero smo morali spotoma sekati in si delati ozek prehod. Spet so vreščale male in velike opice v vejevju in delale družbo živobarvnim pticam. Tako smo krepko hodili skoraj ves dan brez počitka. Na večer smo prišli v prvo naselje, v Balli, bivališče precej miroljubnega plemena Naner. Tu smo se napili zamazane in smrdljive vode, a gotovi smo bili vsaj, da ni zastrupljena, ker so jo morali pred nami piti domačini.
Gostoljubje v črnski vasi
Obdajala nas je gruča popolnoma nagih črnih divjakov. Moški so imeli spredaj nekakšne vrečice iz kože — ženske pa vejice drevesa hido. Vsako jutro gredo v gozd, da si omislijo novo obleko. Razen še nekaj medenih ali srebrnih obročkov niso imeli drugega na sebi, da jih je sonce po mili volji lahko obsevalo po nagem, s staro smrdljivo mastjo namazanem telesu. Otroci, prav tako goli, so nam zijali nasproti in kazali sprednje, do polovico opiljene zobe Moški, visoki, suhi, nabreklih ustnic — ženske majhne, ele-
gantne, krasnih grudi in zavitih las, a so bile ko ostrižene. Pozneje sem izvedel, da nevesto popolnoma obrijejo po glavi — na drugih delih telesa se vedno brijejo že prej. Za ta največji praznik vedno za-koljejo vola ter povabljence pogostijo, zalijejo pa vse to z mariso, neke vrste pivom Seveda ne manjka plesov in drugih zabav. Nevesto mora mož kupiti, stane pa najmanj 10 glav živine ter 30 puščic ali 10 ščitov. Ta cena se stopnjuje, čim mlajša in lepša je nevesta. Device so vedno dražje, a vdove razmeroma poceni — pet krav in dve kozi. — Ako žena ni plodna, jo mož lahko vrne njeni družini, a odkupnino mu morajo vrniti. Ako je pa krivda na moževi strani, se žena lahko vrne domov. A tudi v tem primeru morajo vrniti možu, kar je plačal za ženo — pridržati si smejo samo dve kravi: prvo za izgubljeno nedolžnost neveste, a drugo za njene obrite lase.
Ker se je stemnilo, smo si pripravili ogenj in željno pričakovali večerje. Mlad, suh zamorec se je približal ognju z veliko podgano v roki — stlačil jo je v žerjavico, a čez malo časa jo je spet izvlekel ter jo pojedel kot največjo slaščico. Ljudje jedo tu samo zvečer, čez dan pa lovijo črve, razne hrošče, podgane in kar skoraj surovo pojedo. Nisem še dobro oblizal prstov po okusnem fazanu, ko sem zagledal ob strani žensko, ki je zagrabila svojega dojenčka ra trebuh ter ga vihtela sem in tja po zraku. Ko sem povprašal po vzroku tega dejanja, so mi rekli, da je materino mleko bilo slabo ter ga je otrok upovzročilo zalepitev črevesa. Zato da je treba otroka »masirati«.
Naselje se nam je čisto priljubilo in z grozo smo se spomnili plemena Nuba, ki je bilo za nami. V vejah so nas zabavali divji pavijani. Večere so nam krajšala dekleta z divjimi a nič manj zapeljivimi plesi.	S. K.


% ''/ # V':''-" - ^ .............	v.___»A-.. ■;'</• ■ .	*
Črnci si pripravljajo kosilo
Najmanjši sovražniki in prijatelji gospodinje
V najnovejši številki »Zadrugarja« je inž. H. Repič objavil naslednji zanimivi članek o pomenu glivic v prehrani:
Vročina je bila pred tedni na višku in gospodinje so imele poleg vseh dragih skrbi še to, kako obvarovati različna živila pred nevšečnimi izpremebami: danes se za-siri mleko, jutri se spridi, kruh »zadahne« in »se vleče«, zrezek za naslednji dan že čudno »diši«. Večina sprejme te in podobne nevšečnosti kot nujnost vročih dni, po vzrokih se pa le redko kedaj vprašajo. To, da so tem izpremembam krive neke male »živalce«, sicer vedo, ob tem spoznavanju pa se pri mnogih tudi že neha vsa znanost.

t * --.v, •««
U % 'v*«.«'
e o t

O o
o	v^
»atKSHSHS®«

V pragozdu
«?t HHhv
Navedene male »živalce« je prvi zagledal pred tri sto let van Leewenboek, ki si je sestavil za tisto dobo najpopolnejši drobnogled in z njim za zabavo raziskoval razne stvari. Za njim je šele dolga vrsta znanstvenikov s smotrnim delom in z vedno popolnejšimi pripomočki razkrivala tajne teh komaj opaznih glivic — na desettisoče jih lahko naštejemo na razdalji enega milimetra — njih nastajanje, razmnoževanje in minejvanje, ter razjasnila spremembe, ki jih povzročajo v svoji okolici.
Vse to danes že vemo; vemo na primer, da je glivic nešteto vrst najrazličnejših oblik; komaj opazne kroglice so koki, podolgovate paličice so bacili, zvite nitke spi-rile itd.; da jih najdemo povsed, v zraku, v zemlji, v kaplji vode, na rastlinah in živalih. Neopazno životarijo, nekako spe vse dotlej, dokler se jim ne nudijo pogoji za bohotno življenje. Zadostuje drobec primer, ne hrane — uspevajo skoraj izključno le na organskih snoveh, posebno na ogljikovih hidratih in beljakovinah — in če je dovolj vlage in topline, se naglo razžive in razmnože.
Čeprav so te glivice zgolj neznatne eno-stanične rastlinice, bi brez njih vsestranskega presnavljanja na zemlji ne bilo življenja, kajti brez te pomoči bi rastlinstvo ne moglo v svoj prid presnavljati dušika iz zraka, a množina odmrlih, pa nestroh-nelih živali in rastlin bi v tem primeru zavrla življenje sploh.
Glivica je droben kožnat mehurček, napolnjen z beljakovinasto protoplazmo, vse_ bujočo vso skrivnost nepojmljivega življenja. Vsrkava skozi kožico vodo z raztopljeno hrano, katero protoplazma »»prebavi«, stanica zraste, se razplodi, razcepi — iz ene
glivice sta nastali dve, samostojnega življenja zmožni potomki, glivi cepljivki, bakteriji. Ali pa iz glivice izraste mehurček protoplazme, se odtrga in samostojno zaživi gliva kvasovka. To razmnoževanje glivic je ob ugodnih pogojih tako živahno, da ima ena sama glivica v teku 24 ur 240 milijard potomk! Sreča za človeštvo, da so temu strahotnemu razvoju postavljene meje, bodisi, da glivicam zmanjka hrane, vlage ali pa, da se zastrupljajo ob lastnih izločkih.
Preseneča, da je neznatna celica sama po sebi ogromna kemična tovarna, ki proizvaja nepregledno vrsto kompliciranih snovi, potrebnih za presnovo, za pripravo hrane, za obrambo in za napad. S tem je ta mala stanica sposobna, da živi ob pogojih, ko vsa druga bitja podležejo. Pa kako živi! Spopade se s slehernim sovražnikom ln neredko ji podleže človek kljub vsej znanosti. Najvažnejši proizvod glivic so neki sokovi, po u< :'nku podobni prebavnim sokovom višjih živali, imenovani encimi. Z encimi glivica prebavlja, z encimi gradi svoje telo in potomce, z encimi diha, z njimi povzroča spremembe svojega okolja s tem, da pretvarja komplicirane organske spojine v enostavnejše, užitnejše, ali drugi:i glivam neužitne ali celo strupene. Poglejmo glivo pekovskega kvasa! Ustvarja skoraj vse poznane vitamine in množico različnih encimov, od katerih poznamo že nad dvajset do vseh potankosti. Skupek vseh encimov ji zagotavlja kar se da ugodno življenje in razvoj.
Vsaka glivica povzroča neki poseben, znanosti posebno oprijemljiv encim, po čigar učinku jih razporejamo. Pri mlečno-kislinskih bakterijah pretvori glavni encim mlečni sladkor v mlečno kislino, ocetno-kislinske bakterije spremene s svojim glavnim encimom alkohol v kis, kvasovke pa sladkor v alkohol itd.
Gnilobne bakterie tvorijo posebno skupino. Razkrajajo beljakovine v smrdeče raz-krojene snovi. Bolezenske bakterije, edine, ki se lotijo živih organizmov, izločajo poleg encimov tudi sorodno vrsto izločnin, ki so za višje organizme izredno hudi, smrt-nonosni strupi — toksini, katerih razdiralni pojavi so nam znani pri jetiki, tifusu, da-vici itd.
Včasih pa tudi glivicam nastopi trenutek, ko jim zmanjka prav vseh pogojev za življenje, toda niti tedaj ne propadejo, če najdejo kak izhod. V tej skrajni pf.i se nekatere vrste nekako zabubijo, obdajo z debelejšo ter tako odpornejšo lupinico, pod katero se njih življenje pritaji. Leta in leta jih lahko raznaša veter, nosi iz kraja v kraj. skozi vročino in mraz, dokler nekega dne ne nalete na povoljne pogoje in tros, kakor glivico, ki zaživi svoje prvotno, bujno življenje.
Samovoljno delovanje glivic nam ni vedno zaže'eno. če se hočemo zavarovati pred posledicami njihovega učinkovanja, moramo v določenem okolju zamoriti vse glivice in trose ter preprečiti vsako ponovno oku-ženje. to se pravi, da steriliziramo, in sicer najlaže z vročino že pri 70 stopinjah Celzija skoraj vse glivice poginejo, le posebno odporne vrste trosov prenesejo tudi večurno kuhanje in šele pri 150 stopinjah končno poginejo. Kadar pa uporaba take visoke temperature ni primerna ali ni mož-
na, ai pomagamo z zanesljivimi razkužili, kot so sublimat, lizol itd., a to samo v borbi proti raznim bolezenskim glivicam.
Mnogokrat zadostuje, če s primernimi ukrepi samo zaustavimo razvoj glivic in s tem preprečimo porajanje encimov in po njih povzročene nezaželene kemične izpre-membe organskih snovi, če hrano, les, tkanine itd. konserviramo. pripravimo s tem glivicam take neugodne pogoje, da se ne morejo še naprej tako razvijati. To dosežemo lahko z odtegovanjem vode. ker glivice neobhodno potrebujejo za svoj razvoj mnogo vlage (polenovka, posušeno sadje in sočivje, suha drva) ali z znižanjem tem-" perature, ker uspevajo le pri določeni temperaturi od 20—50 stopinj; pod to mejo ali nad njo je razvoj oviran ali povsem onemogočen (meso na ledu, mleko v hladu); ali pa z dodatkom takih snovi, ki jih glivice ne prenesejo, kot n. pr. pregosta raztopina sladkorja ali soli. oziroma dodatki za kon_ serviranje (salicilna kislina, borova, mlečna kislina itd.).
Givice pa niso vedno le naši nezaželeni sovražniki, katerim veljaj neizprosen boj, srečavamo jih prav pogosto kot nenadomestljive prijatelje in zaveznike. Saj brez njihovega sodelovanja ne bi poznali kislega zelja, vzhajanega kruha, niti vina ne piva, ne kislega zelja itd.
Prva pomoč v sili
Na deželi se dostikrat primerjajo nesreče in bolezni, pri katerih je treba hitre pomoči, da se ohrani zdravje ali celo življenje. Mogoče je veliko storiti, če je o pravem času pri roki zvedena in izkušena pomoč. Zgodi se pa večkrat, da je zdravnik oddaljen, in v prvi sili pridejo pomagat in svete dajat popolnoma nepoučeni ljudje, ki z napačno pomočjo le škodujejo: pri tem pa odlašajo in odlašajo, in predno pošljejo po zdravnika je večkrat vse zamujeno.
Kaj nam je storiti v prvi sili pri nesrečah in boleznih, predno pride zvedena zdravniška pomoč, in kako se jih varovati?
Omedlevica
Človeku, ki je gledal kako rano. ali se ustrašil kake reči, ali mnogo krvi izgubil, se zvrti pred očmi, jame se opotekati in kakor mrtvouden pade na tla. V obraz obledi, mrzel pot ga oblije, diha le površno in žila mu poredkoma in počasi bije.
Kako je nastala nezavest?
Vsled razdražen j a živcev, ah' pa če je nezavestnik preveč krvi izgubil, se zožijo krvne žile v možganih. Zavoljo tega dobijo možgani premalo krvi, odpovedo svoje delo, in človek izgubi zavest. Ob enem tudi srce oslabi in ne poganja z navadno močjo krvi v možgane.
Nezavestnika položi vodoravno na tla na posteljo, glavo njegovo pa, če mogoče, še niže kakor trup. Ker je glava nižja kakor srce, pride samo od sebe toliko krvi v možgane, kolikor je potrebuje, in nezavestnik spet dobi zavest. Odpni mu vso obleko, ki ovira dihanje. Ce imaš pri roki Hofmannovih kapljic ali amonijaka, vlij
nekaj te tekočine na robec in jo drži za malo trenutkov nezavestniku pod nos. Obraz poškropi z mrzlo vodo. Čelo in sence pa drgni s kisom ali žganjem in potem ta mesta z robcem opihljaj.
Ko se nezavestnik zave, izpregleda in se skloni po koncu. Tedaj mu daj piti mrzle vode ali mrzlega vina ali žganja ali 10 do 20 Hofmannovih kapljic na vodi. Včasi se primeri, da kdo omedli v prostoru, kjer veliko ljudi diha in izprija zrak. Takega nesi najprej na čisti zrak. Nikdar pa ne pozabi glave niže položiti kakor trup, in če se je nezavestnik prebudil, ne dovoli mu takoj vstati, ker se nezavest zelo rada povrne.
Pri udarcih na glavo, pri padcu iz viso-čine, pri hudih in težkih poškodbah notranjih delov telesa nastanejo tudi omedle-vice, ki pa nimajo istega vzroka. Takega nezavestnika, posebno onega, ki so se mu bržčas možgani pretresli, položi ravno tako in ravnaj z njim. kakor povedano, le glavo podloži, in če bi jel bljuvati, ga položi na levo ali desno stran, da izbljuvana jed ne pride iz požiralnika v sapnik in se nezavestnik ne zaduši. Devaj mu tudi mrzlih obkladkov na glavo in hitro pokliči zdravnika.
Kap
Nekaterim, najrajši debelim in priletnim ljudem obolijo krvne žile v možganih. Po obilnem kosilu, pri napenjanju ali napihovanju ali pri težkem delu se r.apnejo vse žile, in najbolj razbolela in slabotna (največkrat samo na eni strani možganov) poči. Kri se razlije po tistem delu možganov
in človek pade nezavesten. Tedaj pravimo: zadela ga je kap ali mrtvoud.
V obraz zardi, žila močno in hitro bije, bolnik hrope počasi. Zapaziš tudi, če dvigneš roke in noge. da je na stran života, roka in noga otrpla in mrtvoudna.
Mrtvoudnika položi na posteljo, glavo pa dobro podloži z blazinami, tako da kri preveč vanjo ne sili. Devaj zelo mrzle ob-kladke dragega za drugim na glavo, skrbi za mir in hitro pokliči zdravnika.
Božjast
Božjast je znamenje ali pojav bolezni na možganih, ki ima različne vzroke. Pokaže se pa pri vsakem človeku skoro enako. Božjastni napadi se tem gosteje ponavljajo,
čim hujša je bolezen.
Božjastni človek pri napadu zakriči in pade nezavesten. Popade ga krč po vseh mišicah, po obrazu in životu, ter se premetava po tleh sem in tja. Obraz je videti vsled tega skremžen in zardel. Jezik drži stisnjen med zobmi, iz ust poganja penaste sline.
Do sedaj še nimamo pripomočka ali zdravila za okrajšanje in olajšanje takih napadov. Ker se ti napadi kaj radi pripetijo na cesti, prenesi takega reveža v sobo, ga dobro podloži, da se pri premetavanju
ne poškoduje. Drugega ti ni treba storiti, zakaj krč v nekaterih minutah sam od sebe preneha in napad je pri kraju.
Zelo neumestna navada pa je, božjastnega v napadu oblivati z mrzlo vodo in mu zravnavati sključene ude; vse to nič ne pomaga in prav lahko se ti primeri, da bolniku v razburjenosti zlomiš palec, kar se je že večkrat pripetilo. Pomisli vselej, da vsak tak krč izvira iz bolnih, razdraženih možganov, ne pa iz udov; ko se možgani pomirijo, preneha tudi hrč v udih.
Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič.
— Vsi v Ljubljani