SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
S ključem iz petindvajsetih črk
Slovenski kulturni praznik. Na valu 202 so priporočali ogled prireditve, ki je v občini Vič Rudnik namenjena knjižničar-jem. Tudi Glas Radio Ljubljana je vabil v dvorano na Barje: »Bogat kulturni pro-gram, domačini niso pripravili le Prešer-nov recital in ne bodo zapeli le venček slovenskih Ijudskih pesmi, ampak so spekli tudi pustne krofe, gostje iz Lašč bodo predstavili odlomek iz Javorškove igre »Življenje in smrti Primoža Trnbarja«, pevke z Brda bodo zapele renesančne pe-smi in Mozarta, profesor Jaro Dolar pa bo podelil Trubarjeve diplome knjižničar-kam: Marinki Grdadolnik, Nevenki in Bertu Žitko in Ivanki Kavčič«.
Snežni metež je postavil vse na glavo, ulice in poti so postale neprehodne, avto-bus na Barje ni vozil (knjižničarke so prišle peš). Organizatorje je močno skrbelo, ko-liko bo sploh Ijudi na odru in v dvorani.
Oder: dragocena stara skrinja iz sloven-
ske zakladnice, na njej šop živordečih na-geljnov, dva renesančna stola z visokimi naslonjali: izrezljana pričevalca ponosnih lastnikov in veščih rokodelskih rok. Tako lepe scenografije niso imeli v Domu Ivana Cankarja, je pripomnil nekdo. In ko je predsednik OK SZDL Drago Černoš spre-govoril s prepričljivim odnosom do kultur-nih vrednot in situacije kulturnikov - je lahko presenečen ugotovil, da je odnos do kulture v krajevni skupnosti Barje živ in odziven - dvorana je bila kljub metežu nabito polna. In na odru, kjer se je odvijal program, so bili vsi nastopajoči in še eden več: majhen tiskarski škratek, ki je občin-stvo prikrajšal za pesem »Lipa«, saj jo je pripisal na program moškega pevskega zbora, zapeti pa so jo nameravale pevke z Vrhovc.
Sicer pa se je odvijalo vse po programu. S pomočjo »ključa iz petindvajsetih črk, ki je 1550, s Catechismusom odklenil vrata slovenskemu narodu v hišo kulturne Evro-
pe« kot je v srce segajoči besedi označil nastop Primoža Trubarja profesor Jaro Dolar, ki je pričaral te apokaliptične čase lakote, kuge in turške nevarnosti: od ven-ca, ki ga je s pomočjo domačih igralcev in Tončke Melik, pred nami vil »Poet Sloven-cem« do pogumnega Trubarjevega ugovo-ra visokostnemu Vergeriju (Janez Modic in Janez Gruden): »Kar se jezika tiče sem trden kot hrast. Ne boste me omajali, kaj šele kakorkoli premaknili. Slovenski jezik je slovenski in ni take vrste, da bi bil pripravljen za kakršnokoli mešanico, še manj pa je pripravljen, da bi se dal izpodri-niti kakšnem drugemu jeziku.« »Res nisem vedel, da bo Premrlova »Zdravljica« po-stala slovenska himna,« je rekel zborovo-dja Mirko Gorenšek Jaru Dolarju. »Tudi Vrabčevo ste lepo zapeli,« je menil profe-sor. »Vse je bilo lepo!« je ugotovil pred-sednik OK ZKS tovariš Julij Planinc sku-paj z družbenopolitičnimi delavci, ki se niso ustrašili meteža.                        JAŠ