Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din S, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 m poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Ol£fc$ilo SoctellslioriL^e Stranke Jegoslavife
Stev. 45.
V Ljubljani, dne ©. novembra i@24.
II. leto.
Položnice smo priložili današnji številki in prosimo vse ceni. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da se lih noslužiio in nemudoma nakažejo zaostalo naročnino.
Z izdajo lista so združeni ogromni stroški, zato je predpogoj za obstoj in redno izhajanje lista točno plačevanje naročnine.
Unrava se trudi, da po možnosti ustreže željam naročnikov, želi pa, da se tudi naročniki zavedajo svoje dolžnosti
Edini dohodek, ki ga ima list, je
naročnina. Vsak tisti, ki odteguje listu ta vir, je našemu gibanju sovražen. Drugo časopisje, podpirano od bank, lahko pošilja zastonjkarjem.
Naš list tega ne more in ne bo storil, zato kličemo zastonjkarjem, storite tudi vi svojo dolžnost.
One cenj. naročnike pa, ki imajo naročnino v redu poravnano, pa vkljub temu prejmejo položnico, prosimo, da jo shranijo za poznejši čas ali pa dajo svojemu prijatelju, da se na list naroči in pošlje naročnino. — Red za red.
(Kriza brez konca in kraja. — Radrč zoi>et govori. — Bemot se ujedlmjuje. — Gustinčič se jezi.)
Ljubljana, 5. novembra 1924.
Pred desetimi dnevi je dobil Ko-st;> Timotijevič, član Davidovičeve-ga kluba, mandat za sestavo poslovne koncentracijske vlade. Kakor je sicer g. Timotijevič osebno pošten človek, ni vendar njegov mandat nobene izmed strank v parlamentu zadovoljil, vsaj Davidovičev blok lastnemu članu ne zaupa, češ, da je pravzaprav prikrit Pribičevičev pristaš, radikalom pa ne gre v račun, da ni dobil mandata za sestavo vlade član njihovega kluba.
Zato ima gospod Timotijevič svoje težave in bi brez pritiska od strani krone, ki forsira sestavo vlade, moral že davno vrniti svoj mandat. Tako pa se vrše še nadaljna pogajanja med strankami, mešetari se na vse strani, slika pa se vsak dan menja. Ce bo Timotijevič uspel s sestavo vlade, v katero naj bi šli Davidovi-čevi demokrati, radikali, klerikalci in Spahovci, je še negotovo. Program te vlade naj bi bil sličen programu bavše Davidovičeve vlade.
Pa tudi, če se sestavi taka vlada, kajti naša notranja politična kriza je stalna, kar je v razmerah utemeljeno. Trajala bo še dolgo časa, menjavale se bodo še marsikatere vlade, imeli bomo še tudi par volitev — potem šele bo morda sporazum med meščanskimi strankami glede notranje ureditve države dosežen.
Da nam to kritično notranje politično stanje na gospodarskem polju silno škoduje, nam pač ni treba po-sebe povdarjati. Delavstvo občuti vso gospodarsko in socialno revščino na svoji koži, žalibog pa ni močno do-velj, da bi moglo samo aktivno poseči v ta boj in prisiliti meščanske stranke, da se sporazumejo čim preje.
*
Pretečeno soboto je Radič v Zagrebu zopet govoril in po poročilih listov podvrgel ostri kritiki in napadom drugi ustavni faktor na tak način, da so bili listi, ki so priobčili ta govor, zaplenjeni. Zaradi tega govora so blokaši, posebno naši klerikalci, zelo hudi na Radiča in „Slo-venec“ ga je ozmerjal s pijancem. Pa to so računi, ki naj jih urede do-včerajšnji zavezniki med seboj.
Kar pa je važno pri celi stvari, je to, da nobena meščanskih strank, ra-zun Radiča, ki pa to dela iz povsem
strankarsko-demagogičnih razlogov, nima poguma in toliko načelnosti, da bi jasno in odločno povedala, da je vse to, kar se godi zadnje tedne z našim parlamentom, nezaslišano izigravanje parlamentarizma. Vse te stranke tudi nimajo poguma postaviti se po robu raznim „željam“ in zapovedim, ki prihajajo od strani, ki je po ustavi neodgovorna. Mesto da je težišče državne politike v parlamentu, se je to težišče preneslo izven parlamenta, stranke so postale igračke in lutke, ki se jih prestavlja po mili volji. Ce bi mešCanske stranke, vključno naše klerikalce, res imele kaj smisla za pravo demokracijo, bi taki dogodki bili nemogoči. Vsi ti do-s>ndki nam kažejo, da se bo treba delavstvu v tej državi za demokracijo in parlamentarizem še krvavo boriti — meščanske stranke so se za ta boj pokazale nesposobne, Radič pa je neresen, vihrav in lažnjiv ter ideji demokracije in republikanstvu
—	kar je nerazdružljivo, več škoduje, kakor pa koristi.
*
S preselitvijo Bernotovega Napreja iz Krškega v Ljubljano, se je —-izgleda — izvršila v taktiki Napreja velika izprememba. Začel je pisati o „Zelji po zedinjenju" (št. 154 Napre-ja’> in napravil je takoj tudi konkreten korak k zjedinjenju, pa ne z nami, ampak — s sodrugom (kakor ga imenuje) Lovro Klemenčičem, katerega članke „Preko razkola k združenju org. proletariata" je začel priobčevati. Bernot je omenjeno številko Napreja izdal tudi v 2900 izvodih in to po naročilu Klemenčiča, ki je želel, naj bi to številko tudi njegovi somišljeniki dobili. Klemenčič govori v svojem članku za združitev vseh delavskih frakcij, razun skrajne levice (frazarski anarhisti) in skrajne desnice (krščanski socialisti) in to v očividno novo stranko, ker slovensko delavstvo najbrže še nima dovelj strank.
Nas ta pokret Bernota, ki naenkrat zedinjuje, dočim je dosedaj razkrajal, navdaja z upanjem, da se bo vendarle počasi spametoval. Morda bo kmalu tudi sprevidel, da je bolj pametno, če se priključijo njegove organizacije že obstoječi SSJ, kakor pa da se v predalih Nanreja razpravlja o potrebi kake nove stranke. Zdi se nam, da je pot, po kateri koraka Naprej, pot od socializma vstran, kajti stavka, ki ju čitamo v članku „2e-Ija po zedinjenju", da „ne ta ne ona Internacionala nam ne more prinesti
boljše družbe" ni mogel napisati kak socialist, ker vsak socialist bi moral vedeti, da brez internacionale ni socializma in še manj socialistične družbe. Bernotova usoda bo, da bo obesedel med dvema stoloma londonske in 3. internacionale, ker hoče biti bolj pameten kot vse ostalo delavstvo celega sveta, ki ve, da je internacionala notrebna in ki bo v teku časa brez dvoma našlo pot do združitve obeh obstoječih internacional. Kje bodo takrat sekte, ki govore danes zaničljivo o internacionali? Razvoj bo šel "reko njih in zgodovina bo pozabila na nje ...
Naši komunistični sodrugi okrog „Delavsko-kmetskega lista" so malo jezni na nas, ker smo v nekaterih številkah pisali o sporu, ki divja med njihovo levico in desnico. Delajo se, kakor da bi si bili mi ta spor izmisli-
li.	Nikarte tako, prijatelji, saj o tem sporu pišejo vaši sodrugi iz juga! Vi pa očividno ne želite, da bi naše delavstvo o tem kaj zvedelo, računajoč pri tem, da v cirilici pisanega naš delavec ne zna brati... Pa zakaj prihaja Triša Kaclerovič v Slovenijo in
—	je toliko pošten — pripoveduje o tem sporu? Mi bomo o tem sporu še pisali, pa ne zato, da komuniste jezimo, ampak zato, da naše delavstvo informiramo o načelnih razlikah, ki so se pojavile v vrstah komunistov.
Jezi pa se nad nas tudi deželni komisar Neodvisne delavske stranke
g. Gustinčič, ki nas je nagnal v zadnji številki „D K. lista" z agent-pra-vokaterji in denuncianti. Te psovke nas nustijo mirne, kajti mi nismo povedali ničesar, česar javnost ne bi že vedela. Vsi časopisi so povedali, da je komunistična internacionala prenesla sedež svoje propagande za Balkan z Dunaja v Trst; vsa javnost ve, da je g. Gustinčič od nekdaj komunist in da je prišel iz Trsta v Ljubljano. Ali so to stvari, o katerih se ne sme govoriti? In g. Gustinčič se sam izdaja za zastopnika deželne organizacije Neodvisne delavske stranke, ali ga je morda sram, če to konštatiramo? Mi nismo nikomur očitali, da je plačan iz Moskve, čeprav bi v tem ne videli nikake sramote, če kaka stranka svoje nastav-ljence plačuje.
Ne, g. Gustinčič se zato jezi na nas, ker smo mi našim pristašem povedali, kaj da je g. Gustinčič, ki se drugače utihotaplja na odborove seje naših organizacij pod kdo ve kakimi pretvezami. Naj ljudje vedo, da je komunist, naj pride pod svojo pravo firmo med svet, pa ne bo nam potreba o tem pisati.
G. Gustinčič naj se ne boji: od nas ne bo niti policija, niti vlada prav nič o komunistih zvedela, kajti, kar vemo mi od njih, to vemo iz komunističnih časopisov in objav in to ve cel svet. Komunisti naj se boje in varujejo pred agenti-pravokaterji v svojih lastnih vrstah, to povejte sodrugom iz nasprotnega tabora, gospo-dine Gustinčič!
Angleške volitve.
Rezultati angleških volitev so sledeči:	konservativci	so dobili 407,
delavska stranka 152, liberalci 40 in nezavisni 4 mandate. Glasov pa so dobili: konservativci 7,593.000, delavska stranka 5,502.000, liberalci 3,105.00 in komunisti 56.000 glasov. Delavska stranka je torej izza zadnjih volitev napredovala za več kot en milijon glasov, nazadovala pa za nad 40 mandatov.
Dočim je uveden na celem kontinentu proporčni volilni red, velja v Angliji še vedno relativna večina. Zato je izid angleških volitev presenetil svetovno javnost.
Dasi pa je delavska stranka izgubila na dosedanjem številu mandatov, bo vendar tudi konservativna vlada kljub dvetretjinski parlamentarni večini le vlada manjšine; vsaj ni dobila pri volitvah niti polovice vseh oddanih glasov. Značilno pa je, da kljub takemu izidu volitev ni nobena stranka delovala proti zastarelemu in nedemokratičnemu volilnemu redu in ni zahtevala njegove iz-premembe.
Kdor motri izid angleških volitev mora priznati, da volilni rezultati ne prikazujejo porasta moči kapitalističnega razreda. Vsaj je liberalna stranka docela propadla in stotisoči njenih dosedanjih volilcev so volili delavsko stranko. Pa še več. Volilni rezultati posameznih okrajev kažejo, da je pritegnila delavska stranka pri teh volitvah povsem nove delovne sloje k volilnim škrinjicam. Upravi-
čeno lahko trdi Macdonald, da so zadnje volitve velik napredek v ne-zadržljivem zgodovinskem procesu, ki odvzema delavstvo iz vrst meščanskih strank. Ta proces pa jamči za bodoče zmage.
Po teh volitvah bo delavska stranka prešla zopet v opozicijo in njej pripada v parlamentarni opoziciji tekom prihodnjih let vodilna vloga.
O izidu angleških volitev je govoril na strankinem zboru avstrijske socialne demokracije v Solnogradu s. Friderik Adler, ki je izvajal: Z odstopom angl. delavske vlade se je nad vse srečno končal eden najnevarnejših eksperimentov socijalizma. Težkoče manjšinske vlade so znane. Težkoče, ki jih je morala premagati angleška delavska vlada pa so bile še večje, ker delavska stranka v parlamentu ni bila najmočnejša. Zato je vlada angleške delavske stranke vzdržala situacijo le, ker so se liberalci bali volitev in so iz strahu pred volitvami podpirali delavsko vlado. Liberalna stranka se je dobro zavedala, da pomenijo vsake volitve za njo ogromno izgubo na politični moči in političnem vplivu. Poraz liberalcev pa je hujši, kakor so splošno pričakovali. Vsaj so izza zadnjih volitev nazadovali liberalci za 111 mandatov. Delavska stranka je vodila volilni boj v najbolj neprimernih in najtežjih okoliščinah. Posrečilo se ji je da je z Macdonaldovim glavnim nazorom uspela.
Svetovno znano
čistilo je za čevlje vendar najboljše.
Doslej je obstojal v tradicionel-nem političnem angleškem življenju sistem dveh strank. Delavska stranka, druga najmočnejša stranka, vezana na ta strankarski sistem ni mogla razviti svojih sil. In Macdonaldo-va velika misel je bila, da se tnora upostaviti na višjB zgodovinski razvojni stopnji sistem dveh strank. Zato je delavska stranka odklonila zahtevo liberalcev, da bi se uvedel proporcih volilni red. V državi, kjer je 85 odstotkov prebivalstva zaposlenega v industriji, ni mesta za več strank.
V	Angliji o razrednem boju le malo govore; dejansko pa se vodi zelo učinkovito. Ločitev med proletariatom in buržuazijo, ki se manife-
stira v veliki konservativni stranki in v delavski stranki je izvršena in sedaj je odprta pot, da se razvije proletariat Anglije.
O porazu delavske stranke more govoriti le oni, ki površno motri izid zadnjih volitev. Vlada delavske stranke je bila čudež in Šele sedanje stanje je normalno: liberalci razbiti, delavska strank^ pa vodilna opozici-joualna stranka, ki stoji nasproti konservativni meščanski stranki. To normalno stanje jamči, da bo prešla delavska stranka kot najmočnejša stranka zopet do vlade.
Zrnata delavske stranke je tem pomembnejša, ker so se v tem volilnem boju proti delavski stranki prvič združili liberalci in konservativci.
Shod stanovanjskih najemnikov.
Za Mariborom in Celjem bo tudi Ljubljana v soboto protestirala proti poslabšanju zaščite stanovanjskih najemnikov, manifestirala za zboljšanje stanovanjskega zakona in produktivno, interesom in potrebam delavskega razreda odgovarjajočo stanovanjsko politiko.
Na poziv in pobudo Soc. stranke Jugoslavije se je sestal v Ljubljani odbor zastopnikov nekaterih delavskih organizacij in društva stanovanjskih najemnikov, ki je v medsebojnem soglasju priredil sobotni protestni shod. Zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, ki Je dejansko Se podružnica klerikalne stranke, se te eminentno važne akcije niso udeležili, smatrajk)č, da odgovarja trideset do petdesetkratno povišanje stanarin in najemnin potrebam onih delavcev, ki so organizirani v njihovi zvezi. — Skratka: Jugoslovanska strokovna zveza je solidarna z onimi, ki zločinsko in brezvestno pripravljajo najgroznejši atentat na stanovanjske najemnike, napad na delavske in uradniške družine.
Sobotni protestni shod mora pokazati nezlomljivo odporno silo delavskega razreda. Sobotni shod mora ^okazati:
delavski razred ne potrebuje spo-razutnaških In intrigantskih, ožjih in širših blokov! Delavski razred po-
trebuje stanovanj, delavski razred potrebuje stavbnih blokov!
Na Dunaju, kjer gospodarijo socialisti, zazidavajo, umevajoč in upoštevajoč potrebe delavskega razreda, cele stavbne komplekse in v tisoče gre že število novih stanovanj. Tam ustvarjajo socialisti stavbne bloke, zato, da ima delavstvo zaslužek, zato, da bodo odpravili dušečo in upropaščajočo stanovanjsko krizo.
Enodušno bo obsodil ljubljanski proletariat v soboto politiko meščanskih strank. Vsaj ravno stanovanjsko vprašanje znova dokazuje, da delavskih interesov ne zastopa meščanska stranka, ne zastopa buržuazna stranka.
Kaj je treba še lepših izgledov, kako se varujejo in upoštevajo delavski interesi, če je meščanski razred v državi neomejen in absoluten gospodar! Parlament je postal torišče najpodlejših intrig, jugoslovanski parlament je postal marioneta neodgovorne kamarile in politikujočih generalov!
Naj zato rodi sobotni shod spoznanje, da je skrajni čas, da mora delavski razred kljub skrajni reakciji, preko vseh razcepov in razdorov, vendar zopet nastopiti pot razrednega boja, pot za dosego političnih, socialnih in gospodarskih pravic.
Kongres stanovanjskih najemnikov.
Kongres stanovanjskih najemnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je vršil 19., 20. in 21. oktobra v Beogradu in je pretresal stanovanjska vprašanja, posebno glede stanovanjske bede,
je prišel do zaključka:
1. Vse dosedanje vlade v naši državi so z večjo ali manjšo razliko na enak način gledale na stanovanjsko vprašanje in to enako naziranje se je dosedaj manifestiralo po vseh zakonih, uredbah in zakonskih načrtih. To uradno nazivanje stanovanjskega vnrašanja ni tretirano kot socialno vprašanje, ki naj ima svojo kulturno važnost, nego kot vprašanje, nastalo vsled povojnih razmer in bojazni pred "obuno ljudstva. Dosledni temu načelu in ^ dosedajnemu stanovanjskemu zakonu, prehodili so razne faze, ali v nobeni ni najti resnih poizkusov rešiti stanovanjsko krizo. Vsi ti zakoni so skupina predpisov, tičo-čih se zakonskih odnošajev med najemniki in hišnimi lastniki. Toda problem ne obstoja v tem, ampak v vprašanju, kako naj dobe delovni sloji udobna in zdrava stanovanja. Boljša stran dosedanjega zakona in uredb kakor tudi odredbe za grajenje novih hiš, pa se niso izvršile. Na te predpise za gradbo novih hiš se ni oziralo, in oni, katerim se je zapovedalo, našli so razne načine in možnosti, da se izognejo njim po zakonu predpisanim obveznostim.
2. Stanovanjsko vprašanje se je pri nas navadno reševalo brez sodelovanja stanovanjskih najemnikov. Reševalo se je iz popolnoma drugih stališč, nikakor ne iz objektivnega in strokovnega. To nam prikazuje predvsem poslednji zakonski načrt. On je započet od zainteresiranih
hodkov, bodisi z zidanjem novih stanovanjskih hiš, ali zakupodajo odnosno najemodajo svojelastnih stanovanjskih projektov, bodisi z gmotnim pomaganjem gradbenim zadrugam ali poedincem ali samoupravnim telesom.
c)	Zato zahtevamo, da radi oživ-ljenja tega principa država takoj prične z izvedbo pozitivne stanovanjske politike, zidanjem stanovanj, za čigar izvršitev razpolaga z do-voljnim kreditom in raznoterimi načini (eksnropriacija stavbišč, nabava
gradbenega materiala iz svojih virov itd.)
d) Radi tega zahtevamo, da se pri Izdelavi zakonskih predpisov, ki se tičejo stanovanjskih vprašanj, upoštevajo zainteresovane organizacije stanovanjskih najemnikov.
e) Če ne bi država te svoje dolžnosti izvršila, se najemniki zavedajo, da jim tedaj ne ostaja drugo, kot da si sami izvojujejo to svojo osnovno pravico, ki je pogoj vseh pogojev za življenje kulturnega človeka.
POLITIČNI PREGLED.
Pašlčev mandat.
Po dolgem razpravljanju, po brezplodnem čiščenju političnega položaja in uspešnem, vsestranskem intrigira-nju je vrnil Timotijevič kralju svoj mandat in mu sporočil, da v zverinjaku jugoslovanskem ne more postati primeren krotitelj.
S tem je pokopana sporazumaška vlada in kralj je takoj poveril sestavo vlade Nikoli Pašiču, ki je sicer bolan, pa vseeno „spreman“, da prevzame posle. — Nastopila je na po-zornico zopet — narodna koalicija. Jasno pa je eno: Pašičeva vlada bo izvenparlamentarna vlada, Pašičeva vlada bo mogla obstati le, če parlament ne zboruje, ne zaseda. Pašičeva vlada je prvi korak do upostavitve popolnega absolutističnega režima. Drugi ustavni faktor računa, da bo absolutizem zdravilo za državno krizo. Prihodnji meseci bodo pokazali stvarnost in upravičenost njegovih računov.
Danes pa je Jugoslavija brez parlamenta in danes je znova kršena v najvažnejših določilih — ustava jugoslovanske države.
Volitve v Ameriki. Dosedanji predsednik Zedinjenih držav Coolidge je bil pri volitvah zopet izvoljen za predsednika. Razmerje oddanih glasov je po dosedaj znanih rezultatih sledeče: Coolidge 19 milijonov, Da-vvis 8 milijonov in La Follette 4 milijone glasov. Volitev se je torej udeležilo nad 30 milijonov volilcev in pomenjajo svetovni rekord glede na udeležbo. V nekaterih krajih je pri-
šlo do večjih, krvavih izgredov in samo v državi Tennesse je bilo ubitih baje 6 volilnih agitatorjev. Na - izid volitev so skrajno neugodno vplivale volitve na Angleškem, ki so znatno poslabšale razmeroma ugodno pozicijo La Follettovo.
Demisija Macdonaldove vlade. Na podlagi volilnega rezultata je podala Macdonaldova vlada v torek demisijo in v petek bo objavil Baldwin svojo novo ministrsko listo.
Otvoritev rednega zasedanja češkega parlamenta. Na Češkem je pričelo zopet redno parlamentarno zasedanje. Po dvodnevni debati je parlament odobril poročilo zunanjega ministra dr.Beneša. Na Češkem se pač zavedajo, da more le redno parlamentarno delovanje in poslovanje obvarovati državo pred najhujšimi posledicami. Pri nas pa bo treba skoro prenesti nanisno tablo za parlament na druga vrata. Zato pa se država nahaja v večnih krizah in težavah.
Španski socialisti demontirajo sodelovanje z direktor!jem Prima de Rfvere. Angl. časopisje je priobčilo vest, da bodo španski socialisti stopili v vlado, kateri bo načeloval diktatorski Primo de Rivera. Vsled tern je tajništvo š^-mske socialistične st^nke poslalo na socialistične stranke celea- sveta oficielno noto, v kateri odločno dementira vest antrleške-<"> časopisja. V tej noti izjavlja socialistična stranka da ni sodelovala z nobeno monarhistično vlado in da tudi z vojaškim direktorijem ne bo koooerirala.
Kakšni bi člani ne smeli biti.
udružeb in za njegovo redakcijo so zvedeli preje oni, katerih se ne tiče, nego oni, ki ustvarjajo pokrete tega prevažnega socialnega vprašanja.
3.	Dejstvo je, da se stanovanjska kriza še bolj povečava, vsled priseljevanja deželanov v mesta, da prebivalci mest stanujejo v prostorih, ki so brez svetlobe, zdravega zraka, vlažni, ki so gnezda raznih smrtonosnih bacilov, da se velike družine stiskajo v majhnih prostorih in da siromašni sloij prebivajo v številnih prostorih, zgrajenih za živino.
Posledice takega stanja pojavljajo se v ubijanju delovne sposobnosti, zmanjšanju produkcije dobrin, v fizični degeneraciji, osiromašenju, uničevanju družinske morale, pomno-ževanju smrtnih slučajev tako pri odraslih kot otrokih.
Oziraje se na ta strašna dejstva, kongres uvideva škodo, ki izvira iz takega dosedanjega delovanja odgovornih vlad in
Zahteva:
a) Da se načrt o stanovanjskem zakonu, ki ga je izdelalo ministrstvo socialne politike ne izvede kot osnova za reševanje stanovanjskega vprašanja in stanovanjske krize, ker se ta načrt ne ozira na ljudi, ki danes nimajo stanovanja, ainnak mu je naloga regulirati najemnino med hišnimi lastniki in onimi srečnimi najemniki, ki še danes niso na cesti.
b) Na mestu takega uradnega razumevanja zahtevamo, da država vsakemu prebivalcu prizna pravico do stanovanja, bodisi da stanuje v mestu ali na deželi in da država prevzame obveznosti, da vsem svojim državljanom pribavi udobna in zdrava stanovanja z najemnino, ki jo bo vsak mogel plačati spričo svojih do-
Za nekatere člane pomenijo pravila čisto nekaj drugega kakor za druge. Nekaterih se sploh ne tičejo in se smatrajo nad pravili in nad zakoni.
Člani, kakršnih ne bi bilo treba, si pravila takole tolmačijo:
Pristopne priprave.
Pripoveduj naokrog, da bi rad pristopil v organizacijo, pa te nihče ne povabi. Ko pristopiš, se delaj, kot da si že od nekdaj član in da si storil za organizacijo več kot vsi drugi skupaj. Preiskuj prepričanja in privatne zadeve drugih članov skozi povečalno steklo, na svoje napake pa ne smeš misliti, niti ne dovoli drugim, da bi ti jih predbacivali. Ko te organizacija sprejme v svoj krog, se delaj, kot da si jim izkazal velikansko uslugo.
Pravila.
1. Ne udeležuj se sej, ako se ti zdi, da ne boš mogel napraviti nobene škode. Kadar se seje udeležiš, pridi pozno; ne oziraj se na red in ne vprašuj predsednika za besedo, ampak si jo vzemi sam. Moti druge z medklici. Med sejo se naglas pogovarjaj, zato da boš motil druge.
2. Ako nisi izvoljen v noben odbor, jezi se! Ako si, ne udeležuj se! Potem vprašaj druge, kaj so sklepali in jih poduči, da so njihovi zaključki napačni.
3. Ne sprejmi nikakršnega mesta v odboru in nominacije vztrajno odklanjaj. Ko jih sprejmejo drugi, govori okoli, da so se polastili organizacije za svoje interese. Očitaj jim nepoštena dejanja in blati njihovo požrtvovalnost.
4. Zavlačuj plačevanje članarine kolikor najdalj moreš. Če te tajnik opominja, mu odgovori, da se sam zavedaš svoje dolžnosti. Ako te su-
snendira, ga napadaj kjerkoli moreš in povdarjaj, da si poštenjak, ki točno plačuje svoje račune.
5. Ne prigovarjaj nikomur, naj pristopi v organizacijo, v katero ti snadaš, ampak jim rajše svetuj, naj pristonijo v nasprotne organizacije.
6. Kadar organizacija priredi kakšno prireditev, pripovedui, da izrablja svoje člane; če je ne priredi, pripoveduj, da je brez življenja in da zanemarja svoje naloge.
7. Ne čitaj pravil. Ako se ti vsled nepoznanja pravil dogodi neprilika, zvali vso krivdo na odbor.
8. Ako ti predsednik vsled tvoje rr"~iiivosti da ukor, se zgražaj in mu zabrusi, da drugi počno kar hočejo, tebi "a se odvzamejo vse pravice.
10. Pazi, da boš dobro izrabil organizacijo, h kateri pripadaš. Potem ji očitaj, da nimaš od nje nikake koristi. Daj ji samo toliko, kolikor absolutno moraš, da ne izgubiš članske pravice. Ne sodeluj pri nobeni akciji in se norčuj iz drugih, ker delajo za organizacijo.
11. Predlagaj ali podpiraj na seji take predloge, katere boš po seji pobi hi in dokazoval, kako so nesmiselni.
12. Glavne odbornike obdolži ko-runcije in stori kolikor moreš, da jih dobro oblatiš.
13. Ko se ti bo zdelo, da si dobil vse, kar sl v danih okoliščinah od organizacije mogel dobiti, odstopi in nrinoveduj. da ni slabše organizacije nod solncem, zato si jo pustil in slovesno zatrjuj, da ne bo dolgo, ko jo bodo pustili tudi vsi drugi.
(Po „Proletarcu“.)
Širite ,,Socialista”!
TEDENSKE VESTI.
žrebanje delavske nagrade.
Društvo stanovanjskih najemnikov
priredi
▼ sporaiumu z akcijskim odborom
velik protestni shod
ki se bo vršil
v soboto ob 7. uri v veliki dvorani hotela „Union“.
Sodrugi, somišljeniki posetite shod v polnem številu.
Preselitev v Blesnikovo tiskarno.
Z današnjo številko smo se iz dosedanje Hrovatinove tiskarne preselili z listom v Blasnikovo tiskarno. S to preselitvijo bomo dosegli, da bo list točno v četrtkih izhajal in da bo imel čitlivejše črke, poleg tega so pa stroški tiska manjši. V Blasnikovo tiskarno smo se zatnogli preseliti zato, ker je svoječasni spor med stranko in Blasnikovo tiskarno radi akcij amerikanskega republikanskegaudru-ženja — v sporazumu z Udruženjem
— likvidiran. Republikansko udru-ženje je vse svoje akcije Blasnikove tiskarne prodalo dosedanji večini v Blasnikovi tiskarni, ter je izkupiček posodilo Soc. tisk. zadrugi, ki je s tem denarjem kupila in plačala vso II. emisijo delnic Ljudske tiskarne, tei dobila večino v Ljudski tiskarni. Ker je Soc. tisk. zadruga v rokah naših organizacij, je s tem Ljudska tiskarna končno veljavno ohranjena pokretu.
Pokrajinsko tajništvo SSJ.
Pred stavko avstrijskih železničarjev? Avstrijski železničarji so začeli resno mezdno gibanje za zboljšanje gmotnega položaja. Dasi izza junija meseca stalno naraščajo cene življenskim potrebščinam, železniška uprava vendar še ni prilaeodila železničarskih plač narasli draginji in odlaga regulacijo železničarskih prejemkov. Zato so zborovali 30. oktobra na Dunaju železničarski zaupniki, ki so sklenili ostro resolucijo, v kateri zahtevajo, da železniška uprava do 7. novembra odgovori na zahteve železničarske strokovne organizacije.
— Tako delajo sodrugi v Nemški Avstriji, kjer stoji železničarski organizaciji socialist Tomschik že desetletja na čelu. Vsem železničarjem je znano, da so avstrijski železničarji že sedaj nedogledno boljše plačani, kot pa so plačani jugoslovanski železničarji. Le poglejmo v Mariboru, kako je oblečen avstrijski, pa kake cunje mor" ničiti ’>'o-oslovatiski železničar. Pa, kot rečeno, v avstrijski železničarski organizaciji delujejo socialisti, in — skozi vrata je zletel vsak, ki je bil tipa ala Žorga, Jernejčič itd. Povsem izključeno pa je celo, da bi gledali avstrijski železničarji v svojem železničarskem domu kakega komisarčka ala Gustinčič. Ker so se avstrijski železničarji od vsega po-četka zavedali, da pomeni razbija-
komunističnih agitatorjev za nje snme največjo nesrečo, je njihova organizacija za borbo pripravljena in v stanu, priboriti železničarjem boljši kos kruha. Želzničarji, pomislite, kam so vas dovedli Žorge in ostala kom-panija!
„Ordni in titlni“. Nemška vlada je znašla za svoje kaline nov, morda dobro učinkujoč lim. Na zadnji seji ministrskega sveta je namreč obravnavala vprašanje „ordnov in titlnov“ in je naročila pristojnemu ministrstvu, da to „važno“ vprašanje prouči. Čudimo se le, da se tudi naša vlada s tem vprašanjem še ni bavila. (Vor se sploh z nobenim vprašanjem ne bavi, — op. stavca!) Prepričani smo, da bi primerno rešitev ordnske-ga in titlnastega vprašanja vsaj šef prosvetnega oddelka gospod Vadnjal prav toplo "ozdravil in klerikalci bi se mu še bolj vsedli v prazno glavo. Kako bi se Vadnjalu dopadlo, če bi pravilnik predpisoval, da mora učitelj pozdraviti gospoda Vadnjala: Klanjam se ponižno, preblagorodni gospod predsednik višjega šolskega sveta in šef prosvetnega oddelka. Vadnial pa bi odgovoril: Servus, in še nroč bi gledal, glavo pa še bolj po
pokoncu naravnal. No, pa Vadnjal ni o<^mljen. —
Komunistična davčna politika. Komunisti imajo vsepovsod vedno samo dolg in umazan jezik. Kdo se ne spominja, kako so v zadnjih letih go-bezdali komunisti po raznih shodih. Med gobezdanjem in dejanjem teh ljudi pa je velikanska razlika. i^ko rr- primer imajo ravno komunisti v Rusiji na indirektne davke, ki jih največ plačuje delavec, pravi pasijon! Tako je nabila ruska sovjetska vlada na sladkor 31.5 odstotkov, na petrolej 22 odstotkov in na žveplenke 24 odstotkov. — Torej:	pri	sladkorju
plača skoro eno tretjino zneska za davek. In kako je komunistična uprava utemeljila indirektno obdavčenje! Onn pravi: Cim ubožnejše je prebivalstvo, tem težje je doseči njene majhne presežke. V praksi je neizvedljivo potom indirektnega obadav-čenja obdavčiti one sloje, ki imajo le majhne presežke:	tukaj	morejo
pomagati te metode splošnega, indirektnega obdavčenja. Po tej utemeljitvi bi morala biti v Jugoslaviji sladkor za eno tretjino dražji, ker je tukaj prebivalstvo zelo revno in je težko direktno obdavčiti delavčev zaslužek, ki še za jed ne zadošča.
Naša snaga v Zagrebu, ki prodaja edicije Mednarodne strokovne zveze v Amsterdamu opozarja sodruge na novo knjigo, ki je izšla te dni v nemškem jeziku in sicer: Tatigkeit utid Bestrebungen des Internationalen Ge-\verkschafts Bundes in den Jahren 1922-24. Knjiga šteje 400 strani in obsega celotno delovanje Mednarodne strokovne zveze, dalje protokol zadnje mednarodne konference na Dunaju, poročilo o junijski konferenci z mednarodnimi strokovnimi tajništvi, veljavne štatute Medn. strokovne zveze itd.
Knjiga daje pregledno sliko dela, ki ga je izvršila Amsterdamska internacionala tekom zadnjih let v mednarodnem strokovnem pokretu. Cena knjigi je Din 60 in bo gotovo dobro služila vsem strokovničarjem. Naroča se pri Naši Slogi v Zagrebu, Iliča 55, I. nadstr.
Kolikor bo dopuščal prostor v Socialistu, bomo nekatere sestavke tega poročila priobčili tudi v našem listu.
Samomor bančnega uradnika. V
Mariboru se je zastrupil bančni uradnik, ki je bil brez posla. Kakor za vsako stvar, je našlo meščansko časopisje tudi za ta žalostni dogodek svojo običajno utemeljitev: bančnega nameščenca se je polotila duševna potrtost, pa je izvršil samomor. Stvar pa ni tako enostavna. Samomor bančnega nameščenca v Mariboru jasno kaže žalostne prilike in obupne razmere, v katerih se nahajata danes delavec in nameščenec. Brezposelnost narašča, delavec in nameščenec pa stradata. Kaj čuda, če se poloti takega človeka obup, pa konča svoje skrbi in trpljenja polno življenje; a kapitalistični razred gre nveko teh svojih žrtev na dnevni red! Nameščenec in delavec pa morata nasprotno spraviti na dnevni red: vprašanje brezposelnosti, vprašanje bede in pomanjkanja. Zato morata pa korakati v skupni vrsti in se boriti za svoj obstanek v skupnih vrstah. Nameščenca zavaja v zmoto in nameščencu škoduje oni, ki pravi, da ima nameščenec drugačne interese od delavca. Ni res. Nameščenca in delavca, oba izkorišča kapitalistični
—ed. Danes se ustreli nameščenec, iutri se obesi delavec, obema je enaka zla usoda!
Dne 4. t. m. se je vršilo žrebanje delavskih nagrad in so bile izžrebane sledeče številke:
5004 (Ljubljana)
214 (Zagreb)
938 (Šoštanj)
680 (Sv. Lenart)
1464 (Gomilsko).
Nabiralcu in naročniku, ki imata izžrebano številko na poslani dopisnici. smo objedriem poslali naravnost na njihov naslov vsakemu znesek 5 kan dolarjev, kar znese, preračunano na dinarje, na vsakega po 400 dinarjev. Zgoraj smo označili kraj, v katerem srečni nagradarji stanujejo imena izžrebancev pa objavimo, če nam izžrebanci sporoče, da želijo obiavo.
Ker je od 10 dolarjev, ki nam jih je s. Mohar poslal, uprava potrošila le 6 dolarjev za stroške, so ji preostali še 4 dolarji. Da bo čimveč požrtvovalnih sodrugov deležnih nagrad, se je uprava odločila za dva
nabiratelja-naročnika razdeliti še po 2 nagradi po 2 dolarja je 160 Din. Tudi žrebanje za ti dve nagradi se Je ob-jednem izvršilo in so te nagrade padle na številki:
4429 (Guštanj)
436 (Ljubljani).
Nabiralca in naročnika, ki imata torej izžrebano številko, dobita vsak po 80 Din, ki smo jih tudi že odposlali.
V	celoti je bila udeležba pri tem nagrajenem zbiranju naročnikov zelo zadovoljiva. Morda se bo uprava v kratkem odločila, da razpiše sama kake, seveda manjše nagrade za nabiranje naročnikov. Še lepše pa bi bilo, če bi se našel kak požrtvovalen sodrug, ki bi v ta namen sam razpisal kako nagrado in v to svrho žrtvoval nekaj denarja.
Uprava se vsem požrtvovalnim nabirateljem, ki jim sreča ni bila mila, srčno zahvaljuje za njih trud.
Uprava Socialista.
DOPISI
Po občinskih vo!aivah.
Hvala bogu, naša tri avtonomna mesta so „rešena“. Nevarnost nemštva ali nemčurstva je odstranjena, čeravno so na blokaško-„narodnih“ listah tudi deutschgesinnte Slovenen izvoljeni. Pa to nič ne de. Hudiča se mora z belcebubom izganjati in nem-čurji morajo sami nemčurje pobijati. To bo še „hec!“ Ampak to za nas ni važno. Važno je bolj to, da je sedaj nastal velikanski zastoj v naših občinskih gospodarstvih. V vseh treh spodnje štajerskih metropolah imamo še stare in obenem nove občinske svete in tedaj občinskih svetnikov več kot dovolj. Vse občinsko delo pa počiva. Stari občinski sveti ne smejo več delati, novi pa tudi še niso prišli preko konstituiranja. Mariborski občinski svet čaka ogromno dela, ampak dva meseca je že, odkar ni bilo seje, dasi pred volitvami za-početa seja ni nikoli končala. Dnevni red zadnje seje ni bil niti na pol izčrpan. Seje se enostavno ne vrše na komando blokaške gospode. Občina in prebivalstvo pa trpi škodo. Toda ljudem, ki enako gospodarijo v državi, ni na tem ležeče, če radi slabega gospodarstva trpi ljudstvo škodo tudi v občini. Že spomladi so naši sodrugi v mariborskem občinskem svetu spravili vprašanje rekonstrukcije mestnega kopališča na tapet. To ni bilo lahko delo, ker naša meščanska večina nima zmisla za stvari, če nima od njih posameznik direktnega dobička. I11 ravno pri kopališču ne kažejo nobene volje, ker se ni uvaževal klerikalni predlog, da se kopališče proda.
Po trudapolnem prizadevanju se je soc. obč. klubu posrečilo spraviti sanacijo kopališča v pravi tir. Na podlagi izvedeniških predlogov ter načrtov je bilo delo razpisano in že več mesecev imamo tozadevne ponudbe petih tvrdk. Odsek je že pred občinskimi volitvami.sklenil delo oddati. Temu sklepu pa mora še plenum občinskega sveta pritrditi. To pa se ravno ne morč zgoditi, ker ni nobene seje več. Župan si pomaga s tem, da sklicuje od slučaja do slučaja seje klubovih načelnikov. To je seveda gospodu dr. Leskovarju mnogo ljubše, kot pa javna seja občinskega sveta, saj se razni honorarji ravnotako lahko sprejmejo brez kritike. To je treba pribti. Gospod župan je bil vprašan, zakaj ne skliče
nobene seje več in odgovor je bil: „Vprašal sem načelnike klubov na neki seji, da-li naj skličem občinsko sejo in oni so se soglasno izjavili proti teinu!" Načelnika soc. kluba takrat ni bilo zraven. Torej blok je bil proti sklicanju sej. Mestna občina ima pri ravnokar omenjenem kopališču vsled neracionelnega ustroja ne samo izgubo, ampak po ugotovitvah strokovnjakov obstoja velika nevarnost, da se zgodi kaka večja nesreča oziroma da se sploh obrat prekine. Gre se tedaj za to, da se z rekonstrukcijskimi deli čim prej začne.
Za to delo bo potrebnih okoli pol milijona Din, za kar je treba najti kritja oziroma posojila. Toda za to ni treba nobenih skrbi, ker se bo ta investicija z lahkoto sama krila. Ako bi bilo za to pri blokaših le trohica interesa, bi se bila že najmanj polovica dela izvršila, dokler je vreme ugodno za to. Ampak gospoda noče delati. Seveda, kakor rečeno, ni tu zadeva kopališča sama, ampak sto in več drugih več ali manj važnih stvari, ki čakajo rešitve. Blok ima sedaj besedo!
Oplotnica. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 2. nov. dobro obiskan članski sestanek, kateri je dokazal, da smo majhna ampak žilava trdnjava. Sodrug Koren iz Celja nam je razložil velepomembne sklepe strankinega kongresa v Mariboru, v na-daljnem je govoril o notranjem in zunanjem političnem položaju in koncu še o vladnem osnutku stanovanjskega zakona, ki bi imel strašne posledice ravno nri nas na deželi. Sklenila se je znana resolucija, ki je bila sprejeta v Mariboru in Celju. Oglasili so se k besedi mlajši sodrugi, ki so izrazili žebo po leteči knjižici, da bi imeli v zimskih časih kaj čitati. Sod. Koren nam je obljubil, da nam bo dal, kolikor je v njegovih močeh socialističnih kn!;g in brošur na razpolago. Pritožili so se tudi nekateri o krivični odmeri dohodninskih davkov, ki jih morajo plačevati mali posestniki. Tudi v tem oziru se bo poskusilo nanraviti potrebne korake, ko se bodo dognali natančni Dodatki. Nato so zbrali za potovalne stroške in nrenočišče govornika 101.75 Din tako, da je ostalo še za tiskovni sklad Din 46.75 Ta požrtvovalnost je posnemanja vredna. Opomnimo še, da so vsi člani obenem tudi naročniki Socialista.
/r. ,38 fot/V
twru
M*
Občina okolica Celje.
V nedeljo, dne 26. oktobra se je vršila proračunska seja za leto 1925. Na tej seji občinskega odbora se je jasno izkazalo, da so vsi meščanski občinski odborniki brez razlike, h kateri irakciji pripadajo, skrajno reakcionarnega naziranja, To, kar smo mi trdili, da se bodo znašli vsi skupaj, kadar se bo šk, za interese delavskega razreda in reveže, v eni fronti, da ne bo razlike med Nemci, narodnjaki in klerikalci ,se je zgodilo. Vsi so bili za to, da se ne more najti kritja za zidanje šolskega poslopja, za zvišanje podpore revežem, za šolske knjige revnim otrokom, da bi se zvišala plača pridnemu cestarju in da bi končno občina imela tudi sklad za najnujnejšo podporo brezposelnim domačinom. Njim so se bolj smilili gostilničarji, katerim so darovali 280.000 Din na užitninskih davkih na vino in pivo. Mesto Celje ima že dve leti veliko razliko na teh davkih, na primer: v mestu je davka na liter vina 5 K, v okolici pa 3.10 K, na pivo 3 K, v okolici pa 1 K. Vino in pivo fia zaradi teh davčnih razlik ni nič cenejše v okolici kakor v mestu, zato teče ta razlika direktno gostilničarjem v žep. Davek na avtomobile, so nam rekli, se ne splača in ravno ta davek bi zadostoval za zvišanje podpore občinskim revežem. Ravno tako so se bali obdavčiti prirastek na prodaji nepremičnin in še druge slične davke so naši sodrugi predlagali, vse to so združeni kapitalistični občinski zastopniki in njih hlapci odbili. Pač pa se je gospod Pečuh izrazil, da bi bilo edino mogoče, da se zviša davek za 15 odstotkov na najemnini, katerega bi morali plačevati delavci in reveži. Tega gospoda si naj delavstvo dobro zapomni.
Vsled tega je sklicala krajevna organizacija SSJ v Celju javen shod, ki se je vršil v ponedeljek dne 3. novembra v gostilni Jugoslovan, na katerega so bili povabljeni tudi pismeno
občinski odborniki nasprotnih strank in niti eden povabljenih ni bil toliko junaka, da bi se tega shoda udeležil. Sodrug Plankar, kot predsednik kluba soc. obč. odbora, je v stvarnem govoru raztolmačil proračun in naše zahteve. Govorili so k stvari ss. Koren, Leskovšek, Šmerc in Jelen. Sprejela se je soglasno sledeča resolucija:
Volilci, zbrani na javnem shodu, katerega je sklicala kraj. org. SSJ v Celju ugotavljajo, da so vse meščanske stranke brez razlike, kako se glasijo, ki so zastopane v občinskem odboru obč. okolica Celje skrajno reakcionarne in nimajo in tudi ne kažejo resne volje rešiti ugleda okoliške občine, da bi prišla v doglednem času do moderne in razmeram potrebne šole. Zanašajo se na razne klerikalne šolske institucije, da jih bodo iste rešile sramote in za hvaležnost bodo podučevale šolske sestre naše otroke onih klerikalnih suženjskih manir, ki jih rabi kapitalizem za lažje izkoriščanje delavskeg-' razreda. Ugotavljamo, da je darovala sedanja večina občinskega sveta gostilničarjem 280 tisoč dinarjev davka na vino in pivo. Kr-nitniistom je prizanesla z davkom na avtomobile in opustila je progresivno obdavčenje okoliških kapitalistov. Proti takšni občinski politiki najodločnejše protestiramo. Zahtevamo, da se okoliška občina priključi k mestni, da bomo tudi mi deležni boljših socialnih in kulturnih dobrin.
Funkcionarji poskrbite, da bo vršila organizacija svoje dolžnosti do pokrajinske organizacije.
Strankini znaki se dobe v tajništvu. Krajevne organizacije naj jih naroče skupno za svoje člane. Vsak člnn naj ima tudi strankin znak.
Iz uprave.
Iz stranke.
skli-
fftf f- n
alti Z
Kraj. pol. or«. SSJ na Viču cuje ža soboto 8. nov.
SHOD,
ki se bo vršil v prostorih gostilne pri Kramarju na Glincah. — Pričetek ob 7. uri zvečer.
Dnevni red:
!. Stanovanjsko vprašanje,
2. Političen položaj in delavstvo.
Mesečni obračuni. Opozarjamo vse krajevne organizacije, da redno pošiljajo mesečne obračune. Ce zadržujejo kraj. organizacije same obračune, tudi pokrajinska organizacija ne more vršiti vse točno in v redu.
Pravočasno izhajanje lista, tako, da ga bodo prejeli tudi najoddaljenejši naročniki že v soboto, je končno urejeno. Tako upamo, da smo zadostili tudi v tem pogledu želji mnogih naročnikov.
Rektamacije. Če kakšne številke lista ne prejmete, takoj sporočite upravi, da se pogreška popravi. Napišite na kos papirja, katerega izvoda niste prejeli in denite v kuverto, katero pa ne smete zalepiti. Na kuverto napišete poleg naslova „Socialist“, Ljubljana, Vidovdanska c. 2 še besedo ..Reklamacija". Tak dopis gre poštnine prosto.
Priloga »Socialista4*. Vsaki prvi številki bomo stalno prilagali prilogo pod naslovom „Prosveta“. V tej prilogi bomo prinašali aktualne članke o kulturnem gibanju med delavstvom. Priloga bo pa tudi služila organizacijama UDR in DTE kot nekak službeni vestnik, v kateri bosta prigla-šala oba tehnična odbora svoje zaključke in pa tehnične vesti, vaje itd.
Opozarjamo vse, da si prilogo shranijo, ker se bodo v njej obravnavale stvari, ki bodo imele trajni pomen. Oblika priloge je pa tudi zelo priročna za vezavo.
Kdor želi naknadno kak izvod, naj to jd\ i unravi pravočasno, da mu gr> dopošlje.
Tiskovni sklad:
Dosedaj izkazanih	Din	7627.65
Ronret Andrej (Moste)	„	10.—
Družab. klub zas. nam.	„	1300.—
Nabrali sodrugi v Rušah:
Dobrih Anton	„	10.—
Klinar Anton	„	10.—
Reš Franjo	„	6.—
Keržina Anton	„	5.—
VVerblač Ignac	„	2.—
Neimenovani	2.—
Skupaj	Din	8972.65
iz uredništva.
Anonimnemu dopisniku. Uredništvo prosi sodruga, ki je poslal dva -monimna dopisa, da javi svoj naslov. Uredništvo želi, da bi postal dotični sodrug stalen dopisnik našega Socialista.
Najemnikom! Društvo stanovanjskih najemnikov za mariborsko oblast sklicuje javen shod za dne 9. novembra 1924 ob pol 10. uri v dvorani Gotz. Na dnevnem redu je važno poročilo delegata, ki se je udeležil kongresa stanovanjskih najemnikov v Belgradu dne 19., 20. in 21. oktobra t. 1. Odbor vabi vse najemnike iz mariborske oblasti k obilni udeležbi.
S prihodnji} Številko ustavimo list vsem naročnikom, ki so z naročnino tri mesece v zaostanku.
Poslužite se priloženih položnic.
Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Vidmar.
Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.
PALMA POD PETNI K! IN PODPLATI so najboljši!
2
m
x
o
Ljubljana, Gosposvetska c.
"» št t r-------------
Šivalni strojž z desetletno garancijo.
Uborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarri v Uncu. Ustanov, leta )n07. Do&io j,» ruvnokar večje število strojov za vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler“ in „lJrania“. kolesa u prvih tovarn:
Dttrkopp, Styria jfn Waffenrad.
Ceniki zastonj in franko.
Prva
Mtpiborshi delala petama
r. z. z o. z. V MARIBORU, Tržaška c. 37-38. Telefon St. 324. — Ustanovljeno 1. 1898.
Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo ▼ polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.	_____
Štanipilje
Iz kovine in gumija Izdeluje
graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra c. 13
Zahtevajte povsod
S, Jadran" S
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« krerno«, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ostanejo mehki in trpežni.
Konfekcijska lovarnn
Fran Derenda & Cie.
družba z omej. zavezo, Ljubljane*. Pisarna: Emonska cesta Štev. 8. Tovarna: Erjavčeva cesta št. 2 (nasproti dramskega gledališča).
Tel. int. it. 313 in 249. Brzojavi: Derenda.
Najstarejša, najmodernejša in največja tovarna moških, deških in fantovskih oblačil ter vsakovrstnih uniform po predpisanih krojih.
Konkurenčne cene. Zanesljivi in prvovrstni delavci dobe delo proti kavciji tudi na dom.
Cognac jvtediclnal £iquer, triple see slivovRa, brinja vec, tropinovec, rum itd.
po najnižjih dnevnih cenah
..HLKO“
veletrgovina žganja
družba z omejeno zavezo
Ljubljana — Kolizej.
to
o
*-
•on
CZ
w
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari 4* W'anninyer
Maribor, Aleksandrova cesta Stev. 48
=3
'JO
-n
O
Vi
o —.
■a •B o o-a. id
C/)
!> O -M
J*
3
> -a
N
a>
>
N
Zvezki v korist Podpornemu društvu slepih!
Šolske zvezke
vseh vrst, trgovske knjige, mape, bloke, notese itd. izdelava in razpošilja najceneje
Papirna industrija in knjigoveznica
ANTON JANEŽIČ, LJUBLJANA
Florjanska ulica 14.
Zahtevajte povsod zvezke v korist slepcev. Dobivajo se tudi v vseh prodajalnah Konsum. društva in v drugih trgovinah
M
<
r>
M
7C
c ar (/* £ rr o
< -n
c a
"O O
o.
^ TJ
— o
Zvezki v korist Podpornemu društvu slepih!
S 7/Hltnrii ne’ pa po ze*° niz^^ cenah dobite | J LiClOlvnj vse kuhinjske potrebščine, kakor razno- ■
J vrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključav- g
ničarska dela in druge predmete pri zadrugi	£
!„Jugometalija“i
f:	registrovana	zadruga	z	omejeno	zavezo
j Splr šna kovinarska industrija | E Ljubljana, Kolodvor, ul. 18. j
5	Telefon št. 729.	5
iP
sg$
sip
sH8
8§3
Veletrgovina usnja
JJrata jyfo$kovič, £jubljaria
priporoča svojo veliko zalogo tu- in inozemskih izdelkov po najnižjih cenah. Ustanovljeno 1. 1888
*tp
sip
A
ZA JESEN IN 25IJMO
priporočamo veliko zalogo raznega suk-nenega in volnenega blaga za obleke, sukne, plašče in kostume. Perilni bar-henl v najnovejših modnih vzorcih. Razne volnene in šivane odeje i. t. d.
Mestni trg 10
Zmerne cene.	Solidna postrežba.