'MA' W	POŠTNINA	PLAČANA	V	GOTOVINI
MLADI BORCI
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR - UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAC. ŠT 16.078.
LETO n.	LJUBLJANA,	PETEK,	9.	SEPTEMBRA	1938.	ŠTEV.	52.
Katoliški dijak in komunizem
S kongresa Pax Romane na Bledu
Važno vorašanje
Zdi se, da je prav zadnji čas problem našega razmerja do komunizma pridobil posebno aktualnost.
Slovenski dijaki smo večkrat prav živo občutili vso težo tega vprašanja zlasti v univerzitetnem življenju in tudi naši tovariši po drugih deželah več ali manj čutijo važnost problema, ki mu je po-nudena roka komunistov dala še poseben poudarek.
Kardinal Pizzardo, ki je z obširnim pismom v papeževem imenu pozdravil kongres, je označil v tem pismu vprašanje našega razmerja do komunizma kot »prav tako važno kot kočljivo«.
2e iz tega, da se je letošnji kongres Pax Romane lotil tako pomembnega predmeta, in iz tega, da se je na njem pokazalo prepričanje svetovnega katoliškega dijaštva o tako važni stvari, izhaja veliki pomen blejskih dni.
Vsekakor je tudi za nas zanimivo in važno, da spoznamo stališče svojih tovarišev po tujih deželah v tem vprašanju in se seznanimo s splošno miselnostjo, ki se je na kongresu pokazala.
Smernice
Vprašanje našega razmerja do komunizma ni vprašanje, ki bi mu bil odgovor skrit v megli; v tem vprašanju nismo prepuščeni sebi in svoji slabosti. — Odgovor nam je dan, samo spoznati in prisvojiti si ga moramo. Kajti tudi v tem vprašanju je Cerkev že nakazala jasne smernice in nedvoumno poudarila svoje stališče, ko je z neizprosno ostrostjo zaščitila svoje resnice, obenem pa s pravo iskrenostjo naložila svojim vernikom dolžnost, da vedno in povsod delujejo v znamenju krščanske ljubezni.
Zvestoba papežu
To se je tudi jasno pokazalo na blejskem kongresu: zastopniki dijaštva, ki so se zbrali pod okriljem Pax Romane, so naslonili svoja razpravljanja na trden temelj — verske resnice in socialni nauk papežev. Na tem temelju so zgradili svoj program, po katerem hočejo uresničiti socialni nauk Cerkve, ki nujno podaja tudi nauk o komunizmu.
Blejski kongres je nauk Cerkve katoliškemu di-jaštvu v jasni luči in v vsej moči predstavil in njegov pomen poudaril. Posebno pa je kongres — ob
J poznavanju tega nauka določil dijaku smernice za j njegovo nadaljnje delo.
S tem je podan najbolj značilni in tudi najbolj j razveseljivi znak blejskega kongresa:
V duhu, ki je vladal na vsem kongresu, se je ; pokazalo, da se katoliški dijaki, pa naj so si po , narodnosti in jeziku še tako tuji, skladajo v skupni | zvestobi cerkveni hierarhiji. Katoliški socialni nauk,
! ki ga čuva in razlaga cerkvena hierarhija, je bil na kongresu podan ne le kot nauk Cerkve, ampak tudi kot naše lastno osebno prepričanje.
Iz tega pa izvira nujno še drugo pomembno dejstvo, ki smo ga mogli opaziti na kongresu svetovne organizacije katoliškega dijaštva.
Jasno je prišlo da izraza, kakor smo poročali že v zadnji številki, da je sporazum s komunizmom nemogoč, tako glede na taktiko, kakor tudi glede nauka.
Fašizem
Ko se je tako razjasnilo stališče do komunizma, enega od ekstremov, v katere je danes zašlo človeštvo, je bilo nujno treba določiti tudi razmerje j do nasprotnega ekstrema — fašizma v raznih obli-l kah, zato da se najde pravo razmerje med obema skrajnostima, da pri zavračanju ene skrajnosti ne zaidemo v drugo. P. H. Simon, ki je podal socialni nauk Cerkve, je spregovoril tudi o tem vprašanju in je z izredno ostrimi besedami obsodil ne samo levo, ampak tudi desno skrajnost. Podrobneje bomo podali njegova izvajanja na drugem mestu.
Sredstva borbe proti komunizmu
In slednjič je položil kongres še poseben poudarek na potrebo, da živimo krščansko in študiramo socialni nauk Cerkve, kajti brez tega je vsako pravo socialno delovanje nemogoče. Zlasti pa se je na kongresu jasno izrazil pomen, ki ga ima v naši borbi proti komunizmu prava krščanska ljubezen.
Eno najvažnejših sredstev borbe proti komunizmu naj bo tudi goreča socialna delavnost katoličanov, ki bo ustvarila nov, pravičnejši družabni red in s tem izpodkopala tla komunistični agitaciji, ki ji prav sedanje krivično socialno stanje daje največ opore za pridobivanje množic.
205
Kanonik Car (lij 11 na kongresu
Zgled socialne delavnosti je v prvi vrsti belgijska žosistovska organizacija s svojim ustanoviteljem in voditeljem kanonikom Cardijnom. Zastopal je svoje mlade delavce na našem kongresu in je s svojima dvema govoroma in s svojim glavnim predavanjem že! nepopisno navdušenje zbranih dijakov. Vsi so občutili globoko občudovanje do svojih mladih delavskih tovarišev in do njihovega voditelja, ki so dali tako sijajen zgled katoliške socialne delavnosti.
Podoba kanonika Cardijna, ki je s svojo osebnostjo, s svojim skromnim, pa prav zato tako izredno učinkovitim nastopom, s svojo nenavadno i govorniško sposobnostjo osvojil srca vseh zbranih ; študentov za svojo organizacijo, je vtisnila svoj pe- i čat vsem blejskim dnem.
Na kratko bi označili bistvene zaključke kongresa Pax Romane takole:
Sporazum s komunizmom je nemogoč. Proti njemu se moramo boriti s svojo socialno delavnostjo, ki naj jo vodita krščanska resnica in ljubezen. Eden od velikih zgledov resnične socialne delavnosti katoličanov pa je žosistovska organizacija.
Nam slovenskim katoliškim dijakom, ki neomajno zastopano odločno katoliško stališče, mora biti v pravo zadoščenje, ko vidimo, kako se tudi drugod katoliško dijaštvo sklada z načeli, ki smo si jih glede komunizma postavili, zvesti naukom Cerkve. Veseli nas, ker nas to potrjuje v naših nazorih in ker zavest sloge in moči združenega katoliškega di-jaštva krepi v nas prepričanje, da bo naše delo uspešno.
Kongres Pax Romane
Od 27.—30. avgusta se je na Bledu vršil kongres svetovnega združenja katoliških akademikov in starešin. Kongresisti so se zbrali na Bledu že dan pred pričetkom zborovanj; velik del jih je prišel naravnost iz Rogaške Slatine, kjer so se vršili študijski dnevi.
V soboto, 27. avgusta se je kongres pričel s sveto mašo, ki jo je daroval gospod škof ljubljanski, dr. Gregorij Rožman v blejski župni cerkvi.
Kardinal Pizzardo piše
Pri dopoldanskem zborovanju je po pozdravu predsednika g. Maksa Wrabra glavni tajnik Pax Romane, Abbe Gremaud prebral pozdravno pismo, ki ga je kongresu v papeževem imenu poslal kardinal Pizzar-do. Kardinal poudarja v tem pismu važnost predmeta, ki si ga je kongres izbral in pravi:
»Kakor je že izčrpno razloženo v okrožnicah Quadragesimo anno in Divini Redemptoris, katerih poglobljeni študij je potreben za vsako akcijo zoper brezbožni komunizem — je mogoče določiti načela za rešitev teh težkih problemov samo v nadnaravni luči cerkvenega nauka.« Nato obravnava kardinal obširno, kakšno naj bo socialno delo katoliškega dijaka, in poudarja zlasti potrebo po študiju in akciji.
Nato je predsednik predlagal pozdravne brzojavke sv. očetu, Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu Pavlu, kardinalu Pacelliju in Pizzardu ter dr. Stojadinoviču.
Pozdravi
V imenu vlade je pozdravil kongres notranji minister dr. Korošec, ki je v svojem nagovoru izrazil veselje nad kongresom Pax Romane in je ob tej priliki ovrgel tudi lažnive govorice, ki se širijo v inozemstvu o ravnanju s komunisti v naši državi.
Kot zastopnik jugoslovanskega episkopata je spregovoril ljubljan-
ski vladika dr. Rožman; dr. Weble je zastopal predsednika narodne skupščine. Posebno pozornost je vzbudil zastopnik Društva narodov baron Montenac, ki je izrazil tudi svojo osebno simpatijo do Pax Romane, katere ustanovitelj je bil njegov oče.
Spregovoril je dalje blejski župan g. Benedik in kot zastopnik Regnum Christi preč. g. Kalan, nakar so se vršili pozdravi zastopnikov različnih narodov: Italije, Belgije, Kanade, Združenih držav Ameriških, Ukrajincev, Francije, Velike Britanije. Madžarske, Irske, Luxcm-burške, Nizozemske, Poljske. Poljske Ukrajine, Romunije, Transilvanskih Madžarov, Češkoslovaške, Madžarov v češkoslovaški. Vsak je povedal nekaj besed v svojem jeziku in nato svoje misli raztolmačil v irancoščini.
Posebno pozornost je vzbudil zastopnik Britske Indije Samidoss, ki je najprej spregovoril v svojem domačem jeziku, ki so ga vsi z največjim zanimanjem poslušali, čeprav ni nihče niti besedice razumel. Navdušen aplavz je žel tudi zastopnik Litve, ki je končal svoj litvanski in francoski nagovor s slovenskimi besedami: »Mislim, da vas je dobri Bog ustvaril kot majhen narod zato, da ste mogli ostati tem boljši in tem lepši.«
švicarski delegat je poudaril, kako dobro se počuti na Bledu — saj bi Švicarju brez hribov in jezera ne bilo prijetno. Omenil je tudi, da je naš blagopokojni kralj preživel dolga leta v Švici in Švicarjem ostal v najboljšem spominu.
V	imenu pripravljalnega odbora je spregovoril g. inž. Tepež, kot zadnji pa je pozdravil kongres kanonik J. Cardijn, ki je prinesel navdušen pozdrav žosistovske organizacije.
Dopoldanski program je zaključil Abbe Gremaud, ki je podal uvod v delo kongresa.
C.vril H. Loti: Komunizem
Angleški predavatelj je, v glavnem slonč na opazovanjih o angleškem komunizmu, podal nekaj pogledov na današnji komunizem in njegovo delovanje.
Označil je zlasti taktično plat komunistične akcije in pokazal, kako se skušajo komunisti vriniti zlasti v organizacije, ki formalno niso komunistične. Komunizem zna izrabiti zase zlasti pomožno akcijo za rdečo Španijo in antifašistično gibanje.
Na vprašanje, odkod uspehi, odgovarja predavatelj: komunistične uspehe je povzročila zlasti dekadenca protestantizma, moralno propadanje in v Veliki Britaniji zlasti velika denarna sredstva, ki jih imajo komunisti na razpolago.
P. H. Simon: Katoliški socialni nauk
Predavatelj je poudaril visoko vrednost katoliškega socialnega nauka in ovrgel očitek, da se Cerkev za ta svet nič ne briga.
Govornik zaključuje, da moramo poglobiti socialni nauk Cerkve in se odločno boriti proti komunizmu ne da bi uri tem pozabi’i krščanske ljubezni. Pomoč s silo je upravičena samo v izrednih slučajih. Najbolj učinkovito sredstvo v borbi proti komunizmu pa je — boj proti zlorabam in napakam, ki so razvoj komunizma pospešile.
Cardijn o razvoju žoslzma
Zvečer je predaval kanonik Cardijn o razvoju žosizma in v glavnih črtah orisal, kako je že pred vojno zbiral mlade delavke, kako je v vojnem ujetništvu izdelal svoj »Ma-nuel« in kako se je njegova organizacija po vojni razvila v sto tisoče.
Sledil je film, ki je prikazoval veliko lansko zborovanje žosistov v Pare de Princes. Zopet smo imeli priliko videti kanonika Cardijna na govorniškem odru — a topot na platnu, ko govori ogromnim delavskim množicam.
študij po stanovskih odsekih
Naslednjega dne je daroval sveto mašo splitski kanonik g. Piletič.
206
Abbč Gremaud je imel cerkveni I govor, v katerem se je spomnil ustanovitve Pax Romane in njenega smotra ter naglasil pomen, ki ga ima dejavni katolicizem pri našem delu za mir.
Nato so se vse dopoldne vršili sestanki, pri katerih so bili kon-gresisti razdeljeni na štiri glavne odseke: Na filozofskem je bilo govora o jugoslovanski književnosti, medicinska in farmacevtska sekcija sta se bavili s svojimi specialnimi strokovnimi vprašanji. Juristi so obravnavali zakonodajo različnih držav glede na komunizem in s tem v zvezi tudi govorili o praktičnem položaju komunizma.
Pri tem odseku je bilo zlasti zanimivo poročilo enega od francoskih zastopnikov, ki je razložil ustroj in moč francoske komunistične stranke. Ugotovil je, da njena moč v parlamentu daleč prekaša njeno resnično moč med narodom, če imajo komunisti danes toliko poslancev, je to zlasti posledica njihove volilne koalicije — Ljudske fronte.
Nato je opisal razmerje francoskih katoličanov do komunizma. Majhen del katoličanov je pripravljen na pogodbo, če bi dali komunisti kaka jamstva. Velika večina pa je proti temu, ker ve, da se ni mogoče zanesti na komunizem, ki je bil nekdaj odkritosrčno antimi-litarističen, danes pa je odkritosrčno militarističen.
Glede ponudene roke je poročevalec omenil, da je velika večina katoličanov spoznala njeno nevarnost in odbila vsak realni stik s komunisti. —---------
Popoldne so se sestali drugi odseki Pro Oriente, misijonski, sorlalni in odsek za tisk.
Slovani
Ko so ti odseki končali svoja zasedanja, se je zbralo okrog GO slovanskih udeležencev na skupen sestanek, na katerem so obravnavali prihodnji kongres Slaviac Catholi-cae, ki ga bodo organizirali Slovaki. Sestanek je bil zanimiv že zato, ker je vsakdo, kdor se je javil k besedi, govoril v svojem lastnem jeziku: Slovenščina, Poljščina, Hrvaščina, češčina, Slovaščina, Ukrajinščina, — vsi ti jeziki so si sledili in se mešali; toda ker se je vsakdo potrudil, da je čim razločneje in jasneje govoril, so se vsi udeleženci gladko razumeli.
Beneška noč
Na kongresu je bilo seveda poskrbljeno tudi za obilno zabavo. V prostem času so se vedno razlegali po dvorani in v okolici Park hotela zvoki veselih pogovorov in glasen smeh.
Tu in tam pa je bila zabava kar obvezna točka na programu — in te točke pač nihče ni hotel zamuditi. Posebno vesel je bil nedeljski večer, ko so se vsi udeleženci kongresa ob pokanju raket in veselih j
koračnicah, ki jih je zaigrala godba, podali v slavnostno okinčanih čolnih na vožnjo okoli otoka. Grad in otok sta bila razsvetljena od žarometov, okrog in okrog jezera so se 1 vrstile lučke in tudi vsa čreda ladjic je pisano žarela v svitu lampijončkov.
Zadnji dan na Bledu
Začel se je s sv. mašo po vzhodnem obredu, ki jo je daroval kri-ževški škof dr. Njaradi in med katero so kongresisti prejeli sveto obhajilo pod obema podobama.
Pri dopoldanskem zborovanju je predaval najprej dr. Regout, nizozemski jezuit, o položaju komunizma na univerzah ter označil zlasti I kvarni vpliv profesorjev, ki simpatizirajo s kulturnim in socialnim komunizmom.
Predavatelj je podal tudi statistični pregled o moči komunistov na univerzah raznih držav: pokazalo se je, da v Švici in na Nizozemskem skoraj nima pripadnikov na univerzah, na Češkem ima 15 do 20%. Najvišji procent pa je predavatelj ugotovil za našo državo.
V splošnem je ugotovil, da se komunistični voditelji ne brigajo ve- i liko za univerze in da polagajo veliko več pomena na pridobivanje množic. Koder se pa hočejo komunisti vriniti na univerze, pa se skrijejo za masko nacionalizma, ustanavljajo vse vrste organizacij kul- j turnega in pacifističnega značaja, | i skušajo dobiti v svoje roke dobro- j i delna in počitniška društva itd.
Po tem predavanju je spregovoril i križevški škof dr. Njaradi, ki je j vzpodbujal k nadaljnjemu delu; nato je povzel besedo minister dr. Krek, ki je govoril o intelektualnem izoblikovanju katoliškega dijaka glede na njegovo socialno akcijo.
Gospod minister je v svojem predavanju zlasti poudaril, da moramo krščansko živeti in jasno dojeti krščanstvo, če hočemo vršiti svoj socialni apostolat. Potreben je dalje temeljit študij svoje lastne stroke in poleg tega študij socialnega vprašanja.
Za študij socialnega vprašanja je g. minister priporočil — bolj kot predavanja — kratek priročnik, ki naj služi za privaten študij. Ta privatni študij naj se poglobi na skupnih debatnih sestankih. G. minister je tudi predlagal, naj se študent tudi praktično seznani s socialnim vprašanjem, s tem da se organizira vsaj enotedensko delo v rudnikih, tovarnah itd.
G. minister je za svoja izvajanja žel enodušno priznanje kongresi-stov.
Popoldne so se zborovalci poklonili Materi božji na Brezjah. Cerkveni govor je imel univ. prof. dr. Ehrlich v francoščini in nemščini.
Zvečer se je vršilo zadnje zborovanje na Bledu. Kanonik J. Cardijn je tretjič stopil na govorniški oder in znova navdušil zbrane dijake za žosistovsko organizacijo. Govoril je o psiholoških in moralnih pogojih uspešnega apostolata. Dal je zgled, s kakim prepričanjem in s kako požrtvovalnostjo vršijo mladi belgijski delavci svojo socialno akcijo. Danes se svet čudi žosistovskemu čudežu. Odkod uspehi? — V dušah, mladih delavcev se je izvršila revolucija, zavedajo se svojega apostol-stva, hočejo biti Kristus, ki se v njih zopet vteleša.
Zaključek
Po sveti daritvi, ki jo je opravil škof ljubljanski dr. Rožman, so začeli prvi avtobusi prevažati kongre-siste v Lesce, odkoder so se nato vsi udeleženci skupaj odpeljali v Ljubljano, kjer je bilo zaključno zborovanje. Na tem zborovanju je kongres sprejel več resolucij načelnega in upravnega značaja. Tu sta tudi pozdravila kongres ljubljanski župan dr. Adlešič in rektor dr. Ku-šej.
Predsednik Wraber je izročil predsedstvo ameriškemu delegatu Kirchnerju, ker se bo prihodnje leto vršil kongres Pax Romane v Združenih državah Severne Amerike.
H koncu kongresa je prevz. gosp. škof podelil svoj blagoslov.
Francis Finn:
Tom Playfair
»Fantje,« pravi pater Teeman, ki je tedaj stopil v voz, »spite, ali pa vsaj pustite, da se drugi naspe. Na svoja mesta in bodite mirni!« »Nimam več nobenega veselja do zabave,« pravi Tom skesano. »Tudi jaz ne,« pripomni Harry.
In oba fanta sta se vrnila na svoja mesta ter se kmalu izgubila v spanje pravičnega.
ČETRTO POGLAVJE JOHN GREEN
»Poglej Tom, Pawnee Creek.«
Tom je planil pokonci ter pomolil glavo skozi okno prav v trenutku, ko je vlak drvel po velikem kamnitem mostu, ki je bil speljan
207
čez mikroskopično majhen potoček. Istočasno pa mu je veter pograbil klobuk ter ga previdno postavil v blato kraj potoka. Tom je žalostno potegnil glavo nazaj v voz.
»Kako so potovanja draga!« je tarnal. »En frank me stanejo bonboni, pet frankov petdeset druge sladkarije, ki so mi pokvarile želodec, pol franka pomaranče, pet' frankov temu zanikrnemu zamorcu za njegovo staro svetilko, in moj čisto nov klobuk prav zdaj tamle v blatu.«
»Klobuk boš našel, kadar boš hotel, saj to je komaj nekaj korakov stran od zavoda. Poglej to cesto vzdolž ob plotu, kolikokrat sem jo prehodil! Poglej, tam so zamrežena vrata in to je že čisto blizu zavoda.« Tom je videl, da se je vlak ustavil pred visoko štirinadstropno stavbo. Na pročelju te stavbe je bilo zapisano z velikimi črkami:	(Dalje	prih.)
RAZUMEVANJE ZNAMENJ ČASA
V	mestu Hilversum na Holandskem je bil pred kratkim blagoslovljen nov radijski studio za katoliške radijske oddaje. Utrechtski nadškof je naglašal v slavnostnem govoru, da so holandski katoličani s to zgradbo, ki so jo sezidali, razumeli znamenja časa. S to zgradbo hočejo sodelovati pri graditvi lastne narodne kulture, obenem pa posredovati kulturne in verske vrednote vsem svojim bratom po veri in vsem, ki še iščejo resnice in ne najdejo zadoščenja v materializmu naše dobe.
KAZALO
1937-38
Kazalo je urejeno po abecedi, vendar je razdeljeno v tri razdelke (I., I!.. III.) po obširnosti in važnosti obravnavanih vprašanj. Prve številke povedo strani, črke stolpec (a prvi stolpec, b = drugi itd.), nato spet številke višino (1 = zgoraj, 2 = v sredi, 3 = spodaj). — Kazalo je urejeno tako, da čitatelj čim hitreje najde tvarino enega vprašanja (za razprave, naloge, debate).
A
Akademsko življenje — ijlej pod Dijaštvo (II.)
Akvarij — kako si ga napraviš 168 bc 2 t Aleksander I. (obletnica smrti) 14 1
alkoholizem — protialkoholni medn. kongres 39 b 1 anekdote in dovtipi — glej (II.) apostolat — glej pod KA (III.) Aurora 64 a, 67
B
Baski — glej pod Španija (III.) t Bauer dr. Anton 54 Bernanos 150, 198 »Bistrica« — versko socialni tečaj v Grobljah 174 Bog — veliki duhovi ga priznavajo 156 ab 2 »Bohinjski teden«
cenzura in cenzura 64 a 2 še o njem 16 b 2 »Borci« — glej pod KA (III.) »Bratstvo« preliva kri 119 b 2 Brazilija po prevratu 128 brezboštvo — glej pod komunizem (III.)
C
Cardijn — glej pod žosizem (III.)
Cerkev — glej pod Kat. Cerkev (III.)
Clprijan sv. — glej pod Versko (n.)
D
December I. 46 b 1 »Dejanje« — glej pod Zmede med katoličani (III.) »Delavska pravica« — glej pod Zmede med katoličani (III.) delavstvo — glej II. dijaštvo — glej II.
Dobra znamenja 201 sl »Dom in svet« — glej pod Zmede med katoličani (III.) država — glej II.
E
»Entscheidung« — glej pod Zmede med katoličani (III.) »Esprit« — glej pod Zmede med katoličani (III.) evharistija — glej pod Versko (II.)
F
Fašizem — naše stališče do njega (Pax Romana) 205 b 2 film — glej II.
framasonstvo — veliki mojster srbske lože se spreobrnil 40 c 2
G
t Gabriel D' Annunzio 104 Giovanni Papini življenjepis in pomen 137. 138 raziskovanje renesanse 156 c 1 primerjave z Bernanosom 19812
gimnazijsko življenje — glej pod Dijaštvo (II.) gospodarstvo — metafiz. ozadje svet. gospodarstva 177 Gregorčič v popravljeni izdaji (»Mavrica«) 8 ab 3
I
Indeks — nacistične knjige na indeksu 16 b 3, 66 b 3 iz Krekove zakladnice (zrna)
15	b
J
t Jacquemotte — umrl spravljen z Bogom 127 b
Jamamoto — jap. admiral o sebi In svojem spreobrnjenju 93. 94
jezuiti — glej pod Katol. Cerkev (III.)
K
KA — glej III.
Kocbek — glej pod Katoliška Cerkev — Zmede (III.) kongresi — glej pod Katoliška Cerkev (III.) konvertiti — glej pod Katoliška Cerkev (III.)
I.
Korporacije v Portugalu 17. 18 »Del. pravica« o njih 115 bc
Im
»La Vie Intellectuelle« — priznava in popravlja zmoto 49. 501
Legenda o Mariji in pastirici Uršiki (Lovrenčič) 200 a leto izjasnjevanja 61. 62 »Lettres de Rome« 91 liberalizem odpira pot anarhiji 36 a 2
literatura — glej pod Kultura (II.)
»ljudska fronta« — glej pod Komunizem — metode (III. 1 Lopahong 35 b7. 77. 78 Losisti 65
M
Mahnič
misli k obletnici smrti 53. 54 nazaj k njemu 37 b nekateri ga odklanjajo, drugi se ga oklepajo 105 Marija — glej pod Versko (III.) materializem izmaličil zap. kulturo 63
»Mi mladi delavci« — Pozdravljeni. ki prihajate! 29 mir — nobena utopija (Osser-vatore Romano) 102 a 2 misijonstvo — glej pod Katol.
Cerkev (III.) mistika komunizma 16 a krščanstva 16 abc molitev — gl. pod Versko (III.) Muckermann p. 91
N
Napoleon o Kristusu 158 o papeštvu 155 naravoslovje naravoslovec — konvertit 103 b 1
nauk Genezo o nastanku sveta 118
potrebuje Boga (M. Planck) 89. 90
»Sinanthropus Pekinensis« 92 narodni socializem — glej pod rasizem (II.) narodnost
vera je nad njo 37 a vera jo utrjuje (dr. Schusch-nigg) 54 c 3 »Naša pot« — glej pod KA (III )
nihilizem — njega vzrok odtu-jenje krščanstvu 66 a 2
O
Oblast
ima meje 48 a 3 je od Boga 14 a. 15 b 1 okrožnice — glej pod Katol.
Cerkev — papeštvo (III.) t Opeka dr. Mihael 99 organizacije katoliške — glej pod Kat. Cerkev (III.) organizacije splošno — glej II.
P
Papeštvo — glej pod kat. Cerkev (III.)
Pariška razstava — portugalski paviljon 17. 18 »Pax Romana« — glej pod Kat.
Pprkpv (III )
Pij XI. — glej pod Kat. Cerkev
—	papeštvo (III.) polovičarstvo — pol duše sem, pol duše tja . . 16 c 2 »ponudena roka« — glej pod komunizem — metode (III.) protestantizem — indijski voditelj Nehru o njem 54 a 3 Puščava bo cvetela — roman
200
Puškin — predhodnik boljševizma? 152
R
Radio
katoliški na Holandskem 208 b 1
»Katol. radijska ura« v Ameriki (osemlcttnica) 138 vatik. radijska postaja 100 rasizem — glej II.
208
s
Salazar Oliveira v čem rešitev' iz težav današnjih dni 178 3 devet let njegove vlade 6 »samokultura« 37 b 1 »samoslovenstvo« 37 a 3 satan — njegov boj proti Bogu (K. Mayer) 149 3 »Sept« — glej pod kat. Cerkev
—	zmede (III.) skavti 12 c.{
»Slavia Catholica« 136 slike
Aleš Ušeničnik 166 Lopahong 77 Mahnič Anton 55 Pij XI. 85 Salazar 6
slov. dij. KA v Rimu 183 Vstajenje (Hans Memmling)
122
sholastika prodira 200 socialnost — glej II.
Sovjetija — glej komunizem (III.)
Stalin — glej pod komunizem (III )
svetniški procesi 160
sv. pismo — glej Versko (II.)
š
šolstvo — glej II.
Španija — glej III. šport — vladne nagrade v Franciji 103 c 3 štrajki — glej pod komunizem
—	metode (III.) študij
ne začenjaj študija brez molitve 55
nasveti Sertillangesa (filozofa) 1 a 3 nasveti sv. Tomaža Akv. 1 a 1
T
»Temps Prčsents« nadaljevanje »Sept«-a? 42 a 2, 43 b
ne, ampak pravilnejša pot 51 c tendenca brezbožn. »umetnosti« 4 a b 1 prepovedana samo katoličanom 4 c 1 tisk — glej II.
Tomaž Akv. sv. godovanje v Rimu 110 c 1 godovanje v španskih šolah
123	b 3 nasveti za študij 1 a 1 naš vzornik in učitelj 97. 98 Tom Playfair — glej pod Kultura (II.)
hrvatska znanstv. revija o njegovih izdajah v »Naši poti« 146 sedemdesetletnica 166, 167 Ušeničnik dr. Franc — apost. protonotar 194 a
V
Vera — glej II.
vrednote - red med njimi 37 ab
Z
Zmagovalec Bartoli stopi v samostan 196 b;l znanost — glej ood kultura (II.)
U
Umetnost — glej pod Kultura (II.)
univerze — glej pod Kultura (II.)
Ušeničnik dr. Aleš — apost. protonotar 194 a
ž
žasizem v Belgiji 176 abc Židje na Poljskem 132 v Rusiji 147 c žosisti — glej pod KA (III.)
II.
anekdote in dovtipi
dobra razlaga 163 c 3 katoliški Eskim in komunist 35 b 1
komunisti za mir 144 a 1 neprebavljivo 188 b 2 pametnost, poštenost in komunizem 144 a 1 pol duše sem, pol duše tja
16	c 2
po zadnjih dogodkih v Rusiji 188 b 1
premišljevanje . . . 164 c 3 slab dovtip 143 c 1 sovjetski raj 152 c 2 Stalin in fašistični otročički 187 b 3
žosistovska odrezavost 90 c 3 žalni oglas 187 b 3
DELAVSTVO
Cardijn o delavstvu in delavskem vprašanju 78 abc Cardijn o organizaciji mladih delavcev 79 abc Muckermann o organizaciji mladih delavcev 83 abc Muckermann	o	stanovskih
društvih 83 b delavska zakonodaja v Frankovi Španiji 116 bc delavstvo na Holandskem 83 abc
delavstvo v rokah komunizma 8 c 3. 91 b
DIJAŠTVO
AKADEMSKO
koliko je v Ljubljani akademikov 56 c 1 volitve v Akad. akcijo 29 2, 30 a občni zbor Akad. zveze 79 stanovska reorganiz. akad. društev 136 b 2 komunisti bi radi štrajk 151 b
SREDNJEŠOLSKO
splošno
proslava 8. dec. v Mariboru 56 a 3
koliko je v Sloveniji srednješolcev 47 c 3 komunizem na srednj. šolah
103	b 3
ljubljanski vagonarji 72 ab 3 pa mi, prekmurski kolesarji 79 c 2
Z NAŠIH GIMNAZIJ
klasična v Ljubljani občni zbor »žara« 24 a 1 navdušen sprejem »Katol. načel« 95 klasična v Mariboru Krekova akademija 47 c 2
realna v Mariboru proslava 1. decembra 56 a 2 št. Vid nad Ljubljano akademija 8. dec. 60 a 3 društveno življenje 24 a »Palestra« z odseki 60 a 1 šah 60 a 2 šport 24 a 3 Novo mesto društva 24 b 2 ob manevrih 20 a praznik Brezmadežne 60 a 3 bc šport 24 bc
volitve v Jadr. stražo 47 b 1 Kranj proslava 8. dec. 56 a 1 Murska Sobota iz življenja 32 a I. lahkoatletsko prvenstvo 20 b lahkoatletske tekme 10. IV. 128 bc 3 Celje (razno) 32 a 2
KATOLIŠKO DIJAŠTVO V POSAM. DEŽELAH
Anglija (akademsko) 125 c 3 Bolgarija (Prva kat. dij. zveza) 140
Chile 139 c 3
češkoslovaška 124 c 2
Filipini (misij, udejstvovanje)
22 a 2
Kanada (misij, udejstv.) 22 bc,
23 a
Kina (Aurora) 64 a Litva 98
Švica (Zveza švic. dijakov) 38 Tokvo 23 bc
Združene države 186 c 3, 187 b 1 RAZNO
dijaška KA v Sloveniji — glej pod KA
kat. dijaštvo v boju proti komun. 205, 206, 207 študij
njegova važnost in pomen 15 abc
verski študij (dr. Krek J.) 15 b počitnice! 168
tabor SDZ v Ponovičah 191, 192,
201
DRŽAVA
dolžnost državljanov do nje
46	b 1
dolžnost nje do Boga 46 b 1 njena autoriteta more sloneti le na evangeliju (Ben. XV.) 79 a 3
FILM
katoliška filmska kronika Filipini, Francija, ČSR, Poljska, Kolumbija, Švica, Nizozemska 40
Tr^]f ji OQ K O
»Religions Film Society« 66 b 3
sovjetski film v službi svetovne revolucije 9 3
KULTURA
SPLOŠNO
zapadna kult. — izmaličena po materializmu 6 3 kultura, ki zavaja v malikovanje 71 ab 2
ZNANOST
latinščina kot mednarodni jezik znanosti 158 b 3 sholastika prodira 200 papeška akademija znanosti 114 slovenska akademija znanosti in umetnosti 57 smrt znanega zgodovinarja 196 b 2
UNIVERZE
katoliške
pomen katol. univerz 48 c 1 njih važnost v luči špans. dogodkov 68 a 3, 116 bc 1 Aurora 64 a, 67 v Freiburgu 110 a 3 v Milanu 8 c 2 v Nijmegenu 111 c 3 v Washingtonu 28 c 2, 139 c 3 brezbožniške v Rusiji 16 c 3,
67	b 1
UMETNOST
katoliško stališče do nje Pij XI. 104 b 3 ljublj. škofijski list 106 razmerje do literarne umetnosti 172 umetnost še ni vse 30 a 3 katol. umetnost v Italiji
104	c 2, 137, 138, 156 c 1 razstave kitajske kršč. umetnosti 122 c 3 blodno pojmovanje umetnosti t Gabriel D’ Anunzio 104 nemška umetnost pod nacizmom 18 3, 19 1 usoda špans. umetnin 51 b 3
LITERATURA
nje študij služi Cerkvi (Pij XI.)
47	a 3 katol. literati Joogt van de Vendel 44ab2 Lope de Vega 44 c literarni del »Borcev« črtice Pesem svete noči 58 Njen sveti večer 59 Srce in glava (legenda) 76 Ocene
»Bodi luč« (Kauer - Kalan) 159 c 3
Izbrani spisi sv. Ciprijana (Lukman) 108 »Leto božjih skrivnosti«
111 a 1
Tom Playfair 171 abc, 175 ab,
179, 180, 187. 188, 192, 196, 199,
204,	207, 208
ORGANIZACIJA
Brez organizacije ni nič (Krek) 15 b
»Temelji organizacij« (Naša pot XIV.)
socialna važnost 48 a 1 osnovni pojmi 48 a 2 izvor organizacij 48 b 2 delokrog organizacij 48 a 3 notranje življenje 50 a 1 pedagoški pomen 50 a 2 sankcije potrebne 50 a 1 izstop 50 a 2 organizirana odpoved 48 c 2 katol. organizacije — glej pod katoliška Cerkev
RASIZEM
splošno (obsodba sv. očeta) 193 nemški zablode 139, 193 2 knjigi na indeksu 66 b 3 ponovna obsodba 141 seznam rasist, zmot 141 zakaj mu je Avstrija podlegla 169 novo poganstvo nova vera (Gobbels) 20 c 3 poganstvo totalitarizma 117 predavanje o njem na taboru SDZ v Ponovičah 191 dejstva in varanja v novem poganstvu 160 dve totalitarnosti 176 c 2 boj proti veri 16 b 3, 187 b 2 preganjanje Cerkve 117,
203	ab 2
preganjanje duhovnikov 39 c 2 ne »Grtts Gott, temveč »Heil« 138 b 3 nacistični krst 176 b 3 hitlerjevski katekizem 94 b 3 boi zoper katol. mladino
*1 *1 Q o Kp
žalni oglas 187 b 3 kultura v rasizmu zatiranje svobode umetnosti 18. 19, 63 teden nemške knjige 63 nemške knjige pod Hitlerjem 178 Hitlerjev »Mein Kampf« v Avstriji 54 b 3 nagrade za lažiznanost 36 b 2 Oberammergauske igre v nevarnosti 69 nemški učenjaki in papeš. akademija znanosti 34 c 1 Rosenberg — Žid 204 b 3 Hitlerjeve! v Sloveniji 88 ab boj proti rasizmu (lerto izjasni evan ja) 61 rasizem v Italiji 193
VERSKO
cerkveno leto božič 57
209
Kristus kralj 25 misijonska nedelja 21 velika noč 121 vseh mrtvih dan 26
evharistija nekdaj in danes 130 U službi Euharistije (past. pismo dr. Srebrniča) 330 zakrament svetosti in ljubezni 116 a 3
krščanstvo in njega mistika 16 a
Marija
v svetopisemskih predpodo-bah 49
zanesljiva pomoč v bojih Cerkve 74 ab 2 zaupanje vanjo (Pij X.) 67 b 3
milost -- kadar v nas pojema (sv. Ignacij) 33 3
molitev grof Zeppelin moli 155 c 3 korist molitve (Pij XI) 71 pred študijem 55
proti kletvini v Italiji 174 c 3 zaobljuba proti njej 106 c 3
sv. Ciprijan 108 življenjepis 108 njegov pomen za danes 108 o obrekovanju duhovnikov 108 svetniški procesi 160 sv. pismo Marija v svetopisemskih pred-podobah 49 nova izdaja 48 b o nastanku sveta 118 zmotni nauk o njem 140 b 3 spoved (Chesterton o njej) 35 a 2 vera
posreduje zaklade spoznanja (Blaise Pascal) 143 b 3 v razmerju do narodnosti 37 a, 54 c3
v razmerju do vede Maks Planck 89, 90 ob »Sinanthropus Pekinensis« 92
v vojaškem življenju 112 b 3 verska vzgoja v zaporih 187 b 2
SOCIALNOST
dolžnost katoličanov 3 3 protest, pastor o social, nauku
Cerkve 157 delavcu pravico, ne milosti (Krek) 15 b vir socialnemu delu — Gospodovo Srce (Krek) 15 b socialni apostolat
angleških kolumb. vitezov 92 ab 3
japonskih katol. akademikov 23 bc
zgodba o dimnikarčku
(Grof de Mun, soc. reformator) 3 bc 3 socialna uredba o delu v novi Španiji 195 ab
ŠOLSTVO
Anglija 179 b, 204 Salzburg 11 a 2 Španija 131 bc 2 pošteni državniki podpirajo ka)toliške šole 179 b važnost verskih šol 60 b 3 v Rusiji 80
TISK
KATOLIŠKI
naloge (Div. Red.) 51 a njega umetniška pomembnost (Chesterton) 80 a 3 pomen za študij (Pij XI.) 47 a 3 v službi ICA 163 c 2 v posameznih deželah Anglija 52 c 3 Filipini 8 c 1 Irska 176 c 3 Italija 104 c 2, 163 c 2 Kanada 158 c 3 Madagaskar 62 c 3 USA 47 b 3, 56. 156 mednar. zveza katol tiska 88 c 2
KOMUNISTIČNI
v Španiji 68 b 2 svetovni
vodilna glasila 163 ab krajevni listi 163 ab stanovski list 163 ab SPLOŠNO hitlerjanski — glej pod nacizem kaj Amerikanci najrajši berejo 68 c 3
III.
KATOLIŠKA AKCIJA
romanje v Rim k sv. Očetu XV. »Katol. načela«
citati 71 ab 2
hrvatska revija o njej 146 b oglas 32 b, 72 c 2. 84 c 1, 110 c 2, 111, 130, 202
NAČELNO IN RAZNO KA
Kakor seme 1 b važnost KA 91 b 3 značaj KA 114 b 3, 194, 197 sl znaki KA 36 b, 194 rast KA 143 b 2, 203 organizacija KA 162 podrejenost hierarhiji 194 razmerje med lastnimi organizacijami KA ter drugimi organizacijami 31 b 2 osrednja pisarna KA v Rimu 118, 162 b 2, 185, 186, 189 uradni papeški akti o KA 162 b dokumenti o KA 194 o nerazumevanju za KA (Piz-zardo) 163 c 3 visoka šola KA v Liverpoolu 124 c 3 literatura o KA
Katekizem o KA (Odar) 64 Pravila KA za Slovenijo 86 b 2 Osservatore Romano o obojem 86 b 2 Pij XI. o KA 133, 181 sl., 197 sl.
APOSTOLAT
Dajmo bližnjemu Kristusa (škof Solages) 75 b 3 Zgledi apostolata francoski ir^teligent 73 ab Hilaire Belloc (angleški literat) 146 a
kitajski vojak 39 c 3 Lopahong 77, 78 »Morski apostolat« v Ant-werpnu 20 c 2 tokyjski kat. akademiki 23 bc
V	POSAMEZNIH DEŽELAH
Afrika, žosisti 38 c 3 Anglija
kongres KA v Liverpoolu 123 protikomunistični tedni 7 b 3 žosiati 123 b 2 Avstrija 169 b, 201 a 2 Belgija
25 letnica; pismo kard. Piz-zarda 162 žasisti 176 abc žosisti 120, 201 a 3 Chile — dijaška KA 139 c 3 Francija epizoda iz borbe s komunisti 172 bc losisti 65 žosisti 103 c 3 Italija 163 c 2
Kina (t Lopahong) 35 b 3, 77 Kolumbija 170 bc 3 Madagaskar 62 c 3 Nemčija 201 a 2
SLOVENIJA
dijaška
spomini s taborenja 131
181—184 adresa sv. očetu o »Zvezi katoliških dijakov« 190 pri kard. Pizzardu 185, 186 po romanju: slep je, kdor sedaj ne vidi 189, 190 zastopnik dijaške KA na taboru SDZ v Ponovičah 191 b 2
razpoloženje za KA med di-jaštvom 201
»BORCI«
kako si zadovoljen z »Borci«?
194
kazalo 72 c 3
listnica uredništva 100. 103, 107, 122, 128, 132, 136, 140, 148.
naročnina za III. letnik 199 2 oglas 32, 110, 116, 132 o obsegu »Borcev« 148 c 2 slovstvene nagrade 75 slovstveni natečaj 80, 203 vezava letnika 1936-37 40 c 1,
84 c 3
zanimanje zanje na taboru SDZ 191 b 3
»NAŠA POT«
XIV. »Temelji organizacij« citati 31 b 2, 36, 38 2 oglas 27. 32 b, 35, 130 pomen knjige in vsebina 48 ab. 50
vsebina 51
zanimanje na klasični gimnaziji v Ljubljani 95 XVI. »Dialektični materializem«
hrvat. revija o njej 146 b oglas 115 ŽOSIZEM Afrika 38 c 3 Anglija 123 b 2 Belgija, kako je rasel 120 Francija rast 303 c 3
epizode iz borbe a komunisti
172	bc Kina 35 b 3 razno Cardijn začetki njegovega dela 120 med vojno 122 o pomoči delavstvu 78 c 3,
79 abc 1 na blejskem kongresu Pax Romane 206 ab 1, c 3, 207 c 2 kakšna naj bo organizacija žo-sizma 79 abc romanje v Rim 203 c 3 vloga duhovnika 79 c 1 žosisti med vojno 122 žosisti na delu v 1. 1938 176 abc žosistovska odrezavost 90 c 3 žosist pri vojakih 96 bc 2
O
KATOLIŠKA CERKEV
CERKEV
njena rast v zgodovini 143 izreki o njej blagor njim, ki so rojeni v kat. Cerkvi (Wilson Hugh) 135 c
nezmagljivost (Mussolini)
32 bc 2
njen nauk — pot k miru (dr.
Charcot) 60 b 2 nosi)teljica kulture G. Guizot 55 c Hugh Wilson 135 c pogrebci Cerkve umirajo. .. 144 svetniški procesi 160 razmerje do države (zgled Švice) 59 b 3 razmerje do moderne tehnike 100 c 2
KATOLICIZEM
avtoriteta v njem (Mahnič) 53 a b jezuitski red
njega rast 124 cl
laži o bogastvu španskih jezuitov 168 katoliška skupnost na mednarodnem mlad. taboru v Ljub. 170 nje razdiralci v Franciji 89 b v Nemčiji 89 a
KONGRESI
evharistični v Budimpešti 75 abc, 99 bi, 135 a 3, 147 ab katoliške akcije v Liverpoolu 123, 124 c 3 mednar. kongres delavskih duš. pastirjev
govor kan. Cardijna 78 govor p. Muckermanna 83 »Morskega apostolata« v Ant-werpnu 20 c mnenja o njem Francois Mauriac 2 3 Nehru, indijski voditelj 54 a 3 moderni katolicizem 73 ab Pax Romana na Bledu 173, 202, 205, 206, 207
ORGANIZACIJE
»Bistrica« — vers. soc. tečaj v Grobljah 174 »Družba sv. Štefana« 188 b 1 KA glej posebni oddelek »Katoliška radijska ura« v Ameriki 138 abc. katol. skavti 12 c 3 katol. socialna zveza v Angliji
204	b 2
»Legija Kristusa Kralja« v Ameriki 138 abc Mednarodna zveza kat. tiska 88 Misij, dijaška liga 22 c »Misij, križarska vojska« 22 b »Morski apostolat« v Antverpnu 20 c 2 »Pax Romana«
kongres v Sloveniji 173, 202, 205, 206, 207 nastanek in današnje stanje
173	a
o mlad. svet. kongr. za mir
148	bc
»Slavia Catholica« — kongres 1937 136
ob kongresu Pax Romane 206, 207
stanovska društva holands. delavcev 83 abc
»Zveza katol. akademikov« v USA 187 b 1 Zveza belgijske katol. ženske mladine 196 b 2
SPLOŠNO
razmerje do kulture vzgaja pravo umetnost 44 abc,
135	c
kat. univerza v Salzburgu
11	a 2 razno
delo za zedinjenje vzh. Cerkva 147 ab 2 kari,tat. delo tokyjskih akademikov 23 bc speči katolicizem ne ve za zmote 9 b ne pozna hudiča 9 a ne pozna človeka 10 a
KONVERTITI
Buytendijk dr. Fr. 103 b 1 Chesterton 35 b 1 Chesterton o spovedi 35 a 2 Christophor Dawson 71 c Joost van den Vondel 44 ab 2 Konvertiti — odlični možje 35 a 3
Obreen dr. Henry 88 c 3
210
MISIJONSTVO
dijak in misijonstvo dolžnost 21 ab
način udejstvovanja 22, 23, 24 misij, družbe DšV — pomen 24 c 2, 66 c 2 Družba sv. Deitinstva 66 c 2 Družba sv. Petra 66 c 2 misijonarji borci proti komunizmu 62 b 2 junaki brez odlikovanj 8 c 1 kaj mislijo pametni ljudje o njih 152 c 1 misijonstvo v boju proti svet.
komunizmu 31 abc misijonstvo v boju proti komunizmu na Madagaskarju 62 misijonstvo v posameznih deželah — glej pod »V posam. deželah« razno
dve okrožnici in drugo 24 c 1 mi3ij. v angl. imperiju 152 misijonski koledar 1938 48 zdravnik v službi misijonstva 95 a 3
PAPEŠTVO
boj peklenskih sil proti pape-štvu 85 3. 164 bc 2 naš odnos do papeštva biti s papežem se pravi, biti s Kristusom 145 križ Kristusov in papež 157 naš ponos in naš pogum 86 1 ni dober katoličan, ki papeža ne posluša 150 papeža ne učimo, ampak mu pomagajmo 15 b v njem je božja moč 86 2 mnenja o njem ameriški dnevnik 55 a 3 angleški dnevnik 152 a 3 brezbožniki 164 bc Napoleon 155 papeštvo in kultura Pap. akad. znanosti 34 el, 114 brezbožniki očitajo neznan-»tvenost 116 a 1
XI. ljubitelj knjig 47 a 3 PiJ XI. in radio 100 Pij XI. o umetnosti 104 b 3 njeR-ovn mo* rnsJtc 86 1 vatikanska država 107 OKROŽNICE
Acerbo nimis (Pij X.) 73 a 2
dve misijonski 24 c 1
Div. Redemptoris (Pij XI.)
51	a
Immortale Dei (Leon XIII.)
26, 46 bi Ingravescentibus malis (Pij XI.) 71 a 1, 74 bc 3 Mit brennender Sorge (Pij XI.) 61 mnenja o njih Roosevelt 66 c 1 Van Zeeland 119
nagovori
akademikom (Pij XI.) 114 evangelij — temelj drž. avtoritete (Bened. XV.) 79 a 3
KA (Pij XI.) 133. 181 sl.. 197 sl. krščanska ljubezen (Pij XI.) 70 ab, 82
potreba stroge discipline (Pij XI) 161 obsodba rasizma 193 sl. o Jugoslaviji (Pij XI.) 86 a 2, 181 sl.
o umetnosti (Pij XI.) 104 b 3 romarjem z Malte (Pij XI.) 145, 150 b 2
verske šole (Pij XI.) 60 b 3 PIJ XI
šestnajstletnica papeževanja 85, 86
proslava šestnajstletnice v Akademski zvezi 88 c 1 delo za zedinjenje vzh. Cerkve 147 ab 2 njegova delavnost 120 abc kmetje pri njem 106 ab Ukrajinci ga želijo videti 156 c 3 Na Monte Rosa 87 o laiku — profesorju teologije
90	c 2
Pij XI. in general Franco RAZNO
t Bauer dr. Anton 54 Napoleon o Kristusu 158 sreča v katolicizmu (Ralph H. Metcalfe) 4 c 3
V	POSAMEZNIH DEŽELAH
Anglija Dawson, filozof 71 c Hilaire Belloc, literat in katoličan 146 a Kolumbovi vitezi 92 ab 3 Kongres KA 123 Maurice Baring (literat) 154 rast katolicizma v imperiju 152 razno 204 šolstvo 179, 204 visoke šole KA v Liverpoolu
124	c 3 Argentina 94 abc 2 Avstralija 69 Avstrija glasovi o ravnanju avstr, katoličanov 134 abc priključitev Avstrije k Nemčiji 134 abc zakaj podlegla rasizmu?
169 ab Belgija 196 b 2 Bolgarija — dijaštvo 140 Brazilija od boja do zmag 180 b po prevratu 128 b 2 škofje proti komunizmu 66 ab Chile, dijaška KA 139 c 3 češkoslovaška 124 c 2 Francija dušno pastirstvo v armadi
52	c 3
dva katol. duhovnika — nagrajenca Franc, akademije
95	ab
general — kandidat za svetnika 8 c 3
kardinal Pacelli govori o ne-edinosti 74 katoliška obnova 107 katol. športniki 103 c 3 kongres katol. pravnikov 36 a odlikovan duhovnik in znanstvenik 174 c 3 sadovi in uspehi katol. paviljona na razs. v Parizu 112 tomizem na Franc. 112 c 3 zgled modernega katoličana (Prouvč Drouot) 73 ab Holandija delavsko gibanje 83 abc duhovne vaje za diplomate
195	c 2
»Morski apostolat« v Antverp-nu 20 c 2 nočna procesija moških 195 c 3 radio 208 b 1 Kanada
boj proti slabemu tisku 158 c 3 misijonsko delo dijaštva 22 bc,
23
Litva — dijaštvo 98. 99 Mehika 172 c 3. 196 bi. 200 c Madžarska 188 b 1 Nemčija borba za mladino 119 abc kulturni boj (Bismarckov) — zgodovinsko 163 Poljska boi proti alkoholizmu 39 b 1 poljski katoličani in Židje 132 Portugal 17 1 Romunija 68 c 1 Slovenija Kongregacija pri oo. jezuitih, 30 letnica 140 mednar. mladinski tabor 170 Švica
katol. univerza v Freiburgu 110 a 3
mladina za čistost 145 a proti »ponudeni roki« 132,134,
138	3
razmerje do državne oblasti 59 b 3 Ukrajina 178 Združene države
boj proti slabemu tisku 156 ab »Katol. radijska ura« 138 »Legija Kristusa Kralja«
146 b 3
50 letnica katol. univ. v Was-hingtonu 139 c 3 »Zveza katol. akademikov« proti »mirovnim štrajkom« 187 b 1 sholastika prodira 200
MISIJONSKE DEŽELE
Afrika
afriška mladina za vero trpi
28 c 1
boj proti komun, na Madagaskarju 62 posvečevanje nedelje 28 c 2 Indokina
katol. mladina 60 b žosisti 96 bc Japonska
admirnl Yamamoto o sebi 93, 94
admiral Yamamoto pri Pacelli ju 94 c 3 Tokyo — delo na katol. univerzi 23 bc.
Kitajska Aurora, kat. univerza med kit. jap. vojno 64 a 1 opis 67
bombo nad Šanghajem 27 bc duhovne vaje v Pekingu 60 c 3 t Lopahong 77. 78 umetnost 122 c 3 Peru. jubilej mučencev 124 c 1
ZMEDE MED KATOLIČANI
Bernanos 150, 198 »Dejanje«
daje informacije švicarski »Entscheidung« 113, 114 marksistični list ga pozdravlja 126 bc 3 napada »načelne katoličane« 101. 102 označka 81. 82
prepad med nami in »Dejanjem« 102 b 1 v opreki z nauki »Knjige načel« 101, 102 »Delavska pravica« dovoljuje svojim »lastno« mišljenje o ljudski fronti 115 filozofira . . . 140 c 2 nasede starim sleparjem (zarota kapucarjev, pariški štrajk) 84 abc »Dom in svet«
Stari in novi 129 kronika »Doma in sveta« (v novem D. i S.) 126 iz pisma nadšk. Jegliča uredništvu starega D. i S. 127 »Entscheidung« napada »Borce« 113, 114 označka 81, 82 »Esprit« njega izdajatelj 43 b vir Kocbehovim idejam 42, 43 g. prof. Kocbek krivični očitki Cerkvi in krščanstvu 41 b. 42 ocMcod jemlje ideje 42, 43, 44,
46	3
krščanski socialisti
njih nazori (Pogovor v vlaku) 72 ab
»Delavska pravica« — glej zgoraj
»Delavska pravica« o korporacijah v Portugalu 115 bc mlačni kristiani (Sadhu Sunder Singh) 155 bi nezrelo premišljevanje mladostnika 124 »Sept« zgodovina lista 5, 6 zakaj moral prenehati 5. 6. 11 »Sept« in izjave kard. Verdi-era 18 a 2 nadaljevanje v »Temps Prosen t s«? 42 a 2. 43 c nieerov naslednik na pravi poti! 51 c
KOMUNIZEM
SPLOŠNO O NJEM
Svetovni komunizem se je zopet potuhnil 153, 154 idejna ofenziva se ni ustavila 166, 167 sovražnik kulture 37 3 Sovražnik svobode 33, 14, 33 njegova mistika 16 a Pax Romana na Bledu o njem
205,	206, 207
bkezbostvo
boj proti veri v Španiji 13, 14 2,
68	b 2
boj proti Cerkvi v Rusiji 63 b 1,
96	ab
v Ukrajini ne cvete 156 c 3 brezbožna propaganda
Sramof. plošče 39 a 3 *Lqteči brezbožnik« letalo 20 c 1 vlak 35 b 3
limanice za otroke 26 b 3 medn. razstava v Moskvi 10 c 3 muzej brezboštva 26 b 2 nagradno tekmovanje 12 c 2 ob praznikih 59 b tečaj za film. režiserje 26 b 3 kongresi 20 c, 176 c, 80 a 3, 186 b 3	,
brezboštvo iz sebičnosti (zrno)
123	3
Rdeči »krstni« list 39 b 3 »častni brezbožnik« 40 c 3 edinost brezbožnikov 66 c 1 jalove prerokbe 80 b 3 neznanstvenost 116 a 1 nekritično napadanje Cerkve 164 bc brezb. univerze 16 c 3
HOJ PROTI BREZBOŠTVU
p. Muckermann 91 proftibrezbožno tajništvo v Rimu 91
»Lettres de Rome« 91 boj proti brezbožn. kongresom 176 b 1, 186 b 3
SOVJETIJA
20 letnica revolucije 33, 46 a, 96 nekaj iz zgodovine revolucije 28 abc 3
sovraštvo pred revolucijo (Lu-načarski) 125 3 Sovjetija končuje svojo vlogo v Evropi 125 Lenin, Stalinov prednik 52
STALIN
diktator 187 b 3 ob 20 letnici boljševiške Rusije 46 c 2 ob moskovskih procesih 128 c življenjepis 52
TEROR
groza vlada v Rusiji 28 a b, 63 b 1
Delbos o njem 95 a 2 La Croix: blianca dvajsetletne grozovlade 96 Moskovski procesi 128 c GPU razsaja med rusko diplomacijo 110 ab čeka — GPU — Gugobez 173,
174	b
Zadnja cerkev v Minsku zaprta 176 b 2
PONESREČEN POIZKUS
razočarani očividci Andrč Gide 11 bc, 12 abc Butenko 106 b Yvon Delbos 95 a 2 Kleber - Legay 12 c 3 Patterson 28 ab Roland Dorgelčs 84 a 3, 91 b 1 W. Citrine 27 a
uradna franc, komisija ne sme biti »očividec« (Raymond Laurent) 34 »čudežna dežela« — dvomljivo navdušenje 76
211
po 20 letih — komunizem le prazna beseda 46 a 1, 96 sovjetski voditelji 27 a strah pred kritiko 27 a boljševiška svoboda 104 c 3 delavstvo 11 bc, 12 medicina in zdravstvo 4 bc mistika sovjetske produkcije 143 bc 2 RAZNO
boj Ukrajincev z brezbožni-ško Moskvo 178 bc Puškin — predhodnik boljševizma? 152 španska mladina v Rusiji 103 a 3
židovstvo v Rusiji 147 c 1 METODE LJUDSKA FRONTA
v Franciji ob besedah Pija XI. franc.
škofom 82 ab odnos katoličanov do nje 89 ab 1
pariški božični štrajk 84 bc vloga So v jeti je 125 zarota kapucarjev 84 ab v Sloveniji boj proti hitlerizmu 88 ab »Delavska pravica« o njej 82 b 2. 115 slov. ljudska fronta v Pragi
136	c
njeno delo za narodne koristi dvomno 120 a 2 gostoljubnost ljudske fronte napram šp. beguncem 144 •: 2
PONUDENA ROKA
neiskrenost 70 a 2 resnica o njej 82 a, 83
mnenja o njej papež o sodel. s komunisti 82 ab. 83 »L j ubij. škofijski list« 102, 103
»Amerikanski Slovenec« 99 a 2 komunistična razlaga (Tho-rez, Lenin, Jaroslavski, Monnousseau) 109 boj proti njej načelno 132
katoliška Švica proti njej 132, 134 3. 138 3
SLEFIVE KRINKE
antifašizem 2 bc, 3 abc delo za mir mirovna fraza 12 b 3 mlad. mirovni kongresi 148, 167 c 1
demokracija 2 bc, 3 abc ljubezen 62 b 2 narodna sinteza 37 ab narodnost 2 bc
neodvisno samoslovenstvo 37 ab samokultura 37 ab slovar slepivih krink 37 ab strokovni interesi 151
ŠTRAJKI
komunistični nazori o štrajku
91	a
pariški božični štrajk 84 bc pot do revolucije 128 a 3 na univerzah 151, 187 b 1
RAZNE DRUGE METODE
boj iz ozadja 37 ab denuncijanstvo 70 3 Krylenko o metodi kom. diktature 136 b 3 potvarjanje zgodovine 66 c 3
predpriprave za revoluc. 128 ab propagandna sredstva film 93
organizac. aparat širom sveta
67	b tisk 163 ab širjenje nenravnosti 103 b 3 taktika potuhnjene manjšine 153, 154 teror
La Croix poroča 96 razno 28 ab, 63 b 1, 95 a 2
BOJ PROTI KOMUNIZMU
PRAVI NAZORI
Pij XI. v božičnem pismu 70 ne sodelovati z njim 149 b dve važni nalogi 154 b 1 kako proti njegovi idejni ofenzivi (p. Ledit) 166, 167 Cordovani: Appunti sul comu-nismo 149 Pax Romana na Bledu 205, 206, 207
ZMOTNI NAZORI
»Esprit« 41
»La vie intellectuelle« 41 »Temps Prčsents« 41 univerzalizem ljubezni 41 obsodba zmotnih nazorov (Os-serv. Rom) 41 leto izjasnjevanja 61 »Lettres de Rome« 91 protibrezb. tajništvo v Rimu 91 vloga p. Muckermanna 91
BOJ V POSAMEZNIH DE. ŽELAH
Anglija 7 b 3. 186 b 3 Brazilija 66 ab čile 195 a 3
češkoslovaška 163 c 1 Francija 207 a 2 Kolumbija 170 3 Madagaskar 62 Venezuela 195 b 3 Združene države 187 b1
KOMUNIZEM V POSAMEZNIH DEŽELAH
Anglija 7 b 3. 186 b 3 Belgija — krščanska smrt voditelja komunistov 127 b 1 Brazilija 66 ab, 128 čile 195 a 3 češkoslovaška 163 c 1 JUGOSLAVIJA reorganizacija 2 ab v srednjih šolah 103 b 3 na belgrajski tehniki 151 jugosl brigade v Španiji 12 na mlad. svetovnem kongresu v Ženevi 148 a Slovenija akcija za štrajk na univ. 151 letak »Slovens. ljudskega gibanja« 2 c, 3 abc narodna kom. stranka 2 b 2 našim salonkomunistom 127 c 2
navodila srednjeevropske ko-minterne 2 a b ob mladin. svet. kongresih za mir 148 organizacija 2 b prvi manifest nove stranke
2	bc
Kolumbija 170 3
Madagaskar 62
Venezuela 195 a 3
Združene države 146 c 3. 187 b 1
NAČELA
Bolest ti napravijo dobri, hudobneži le škodo (Plus) 117 3 čustva — ne jim preveč zaupati (nadšk. O’ Connel) 139 b 1 Delo
delati kolikor največ mogoče 25 3
nič ni narejeno, dokler ni vse narejeno (Pij XI.) 1G2 b 3 romantiko lenobe odklanjamo 75 b 3
ves dan garati otopi um (Ford) 74 b 3 Disciplina kaj more narediti nedisciplina 38 2
mora bilti stroga (Pij XI) 161 potrebna 50 b 2 Dobrost — z njo se ni bahati, pa tudi je ne skrivati (Rene Bazin) 112 a 3
Dobrota — nje vpliv (Fčnčlon) 100 3 Edinost
(Pizzardo) 158 b 1 (P. Ledit) 167 ab Junaštvo igra veliko vlogo (Wil-liam James) 141 3 Kardinalovi izreki (nadšk. O’ Connel) 139 ab 1 Kritika (nadšk. O’ Connel) 139 Lenoba
nje romantiko odklanjamo 75 b 3
se druži z nevošljivostjo 79 a 3 Ljubezen rodi ljubezen (sv. Janez od Križa) 100 3 velike potrebe današnjega časa 70 ab Mladina nje naloga (kard. Mercier) 145 a 3
živeti, učiti se in se žrtvovati (Pij XI.) 133 Needinost — kdo povzroča 42 a Obupavanje mati nedelavnosti (Mgr. Gibier) 99 3. 114 3 Odpoved 48 c 2
Odpuščanje (nadšk. O’ Connel)
139	a Pogum
brez strahu! (Lacordaire) 86 3 njega pomanjkanje, smrt možatosti (Lacordaire) 98 b 3 v boju s komunizmom 167 ab Ponižnost ob dobrih delih (O' Connel) 139 a 1 Predstojnik — kakšen naj bo (O' Connel) 139 a 1 Pridobivajmo z navdušenjem (Newman) 14 3 Prijateljstvo je težka reč (kardinal de Retz) 117 3 Privlačnosti nam treba, da ne odbijamo 104 b 2 Resnico zatemnjuje greh (sv.
Avguštin). 90 a 3 Samospoznanje — tudi napak (O’Connel) 139 a 1 Sloga 50 c 2
Stanovitnost (sv. Ciprijan) 147 3 Svoboda v vsem — največje suženjstvo 104 a 3
ŠKODLJIVA IIACSLA
»univerzalizem ljubezni« 42 ab nepristna ljubezen do komunistov topla 45 a do katoličanov hladna 45 b Vedno naprej — za Kristusom (sv. Ciprijan) 107 b 2 Vest je misel božja (Viktor Hugo) 1513 Voljo krepimo! 135 Upanje v Boga (sv. Ignacij) 82 3
Uspeh in neuspeh (Roosevelt)
105
Značajnost (Toth) 15 3 žrtve 167 ab
ŠPANIJA
VOJNA
ZMOTNA MNENJA
Bernanos 150
slovenski krščanski socialisti 72 b 2
»Esprit«, Kocbek. »Sept« itd. — glej pod Zmede med katoličani
PRAVILNA MNENJA
Arnold Lunu o zadržanju svetovnega katolicizma 154 b 3 Cordovani: verske križ. vojne
149	a
holandski katolik 19 irski primas 68 c 2 kard. Gomš y Tomšs 1313 škofje vsega sveta odgovarjajo na pastir, pismo 199 b vvestminsterski nadškof 21, 22 Verdier 18
pastirsko pismo španskih škofov
bogastvo	španske	Cerkve
63 a 1
grozodejstva rdečih 7 b 2, 39 a komunistični prevrat 35 a,
47	a 1
laži proti Cerkvi 7 c narodno gibanje v šp. 50 pravica belih in pravica rdečih 90 ab 2 stališče Cerkve 7 a b stališče svetovnega	javnega
mnenja 30 b vzroki vojne 7 a Bernanosov	pamflet	na past.
pismo 150 westminstr.	nadšk.	odgovarja
na pismo 21, 22
RDEČI
jugosl. brigade 12 krvava staJtistika 155 b 2 nekateri katoličani — zavezniki rdečih 46, 123 c glej tudi pod Zmede med katoličani
plačan dopust 8 pomoč ljudske fronte 120 a 2 razdejanje cerkva 163 b 2 rdeči begunci — neljubi gostje 19 c 2
španska mlad. v Rusiji 103 a 3 usoda umetnin 51 b 3, 186 a 3 »verska svoboda« 13, 14 b Bog v rdečih ječah 180 duhovščina v Madridu 66 c 1 v Valenciji 35 c 3 zločinske metode rdečih 10, 39 a »z rdečimi satan« 30 3
BASKI
bask. duhovščina pod rdečo vlado 47 2 ab bask. otroci v Angliji 95 b 3
BELI
amerikanski dijaki pozdravljajo generala Franca 186 c 3 današnja nacionalna Španija je katoliška 162 a delavska zakonodaja 116 bc
Franko o potrebi katol. inteligence 63 a 3 Franco in Pij XI. 150 b 3 god sv. Tom. Akv. — šolski praznik 123 b 3 junaška katol. mladina 188 kakor v Neronov, časih 34 c 3 na evhar. kongresu v Budimpešti 135 a 3 nekaj o »katol.« Španiji grehi katol. polovičarstva 142 b 2
pomanjkanje katol. univerz 116 bc
preganjanje Cerkve 142 a tri Španije 142 c pastirsko pismo kard. Goma y Tomasa o papežu 11 b pogum in junaštvo — iz vere
68	ab
sodelovanje s Cerkvijo 64 b 2 stanovska Španija raste 159 verski in nacionalni duh v Španiji 131 bc 2 verska vzgoja tudi v zaporih 187 b 2
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja konzorcij (J. Prešeren. Ljublj.). Tiska Mis. (isk., Groblje-Domžale (A.Trontelj).
212