K4JI2K1C* fUmSfctUSIELJAj ¥ CEU« 95 A<$0 Emailirec glasilo podjetja v družbeni lastnini emo celje ZA EMO - EMO ZA NAS Celje - skladišče D-Per 214/1990 1119901059,1/2 11 COBISS o LETO XXXX - ŠT. 1-2 - 25. 1. 90 RAZPIS POSOJILA PODJETJA EMO CELJE Namen: ZA NOVI - BOLJŠI EMO Posojilodajalci: delavci EMO, njihovi svojci, upokojenci in ostali občani Pogoji: - najmanjši znesek po posamezniku 100,00 din - rok razpisa in vplačila od 19. 1. do 28. 2. 1990 - rok vračila 13 mesecev, to je od 19. 2. do 28. 3. 1991 - 20 % realna obrestna mera - zagotovljeno razmerje do DEM - možnost kasnejše zamenjave za obveznice ali delnice Olajšave: posojilodajalci imajo možnost nakupa EMO izdelkov z dodatnim popustom v Industrijski prodajalni EMO -10 % popust v času vezave, možnost nakupa do višine posojila - 30 % popust na koncu vezave, možnost nakupa do višine posojila in obresti -sodelovanje pri ŽREBANJU po končanem vpisu posojila z 10 primernimi nagradami EMO koristnih in cenjenih izdelkov. Možna predčasna vrnitev posojila v slučaju višje sile pri posojilodajalcu. Vse druge informacije v zvezi z razpisom lahko dobite v računovodski službi. Vplačila sprejema hranilna služba EMO vsak delovnik od 8. do 12. ure. Eden izmed ukrepov za finančno rešitev našega podjetja je tudi interno posojilo, katerega smo pravkar razpisali. Kot smo objavili že v razpisu, lahko sodelujejo pri vpisu posojila vsi delavci EMO, njihovi svojci, upokojenci, pa tudi ostali občani. Vsaka vpisana vsota posojila je zelo pomembna in dobrodošla. Še pomembnejši pa je nematerialni učinek te akcije, saj bi pomenila uspešno izpeljana veliko obveznost tudi za vse ostale, ki sodelujejo pri finančni konsolidaciji našega podjetja, prav tako pa tudi veliko moralno obveznost in poslovni izziv za vodstvo podjetja. Pričakujemo, da se boste razpisu v veliki večini odzvali, da se zavedate resnosti sedanjega položaja in da želite sodelovati pri reševanju nakopičenih težav EMO. Zdaj je pravi čas za to! Dokažimo sebi in drugim, da nam je veliko do tega, da bi ponovno obrnili krivuljo uspešnosti v pozitivno smer. S POSOJILOM PRIČAKUJEMO, DA BO EMO NEKAJ VEČ! OSREDNJO KNJ. CELJE Robert JEDLOVČNIK, dipl. ing. Jože GUBENŠEK, dipl. el. ing. - kemije - v. d. pomočnik direk- v. d. pomočnik direktorja pod- Goran TRAVNER, dipl. oec. - Boris MIHELČIČ, dipl. oec. -Marjan DREV, dipl. ing. kemije torja podjetja za razvojno teh- jetja za kadre, organizacijo in v. d. pomočnik direktorja pod- v. d. pomočnik direktorja za - v. d. direktor podjetja. nično področje. poslovno informatiko. jetja za marketing. področje ekonomike. EMO ODSLEJ PODJETJE Od 1. januarja letos dalje velja za naš kolektiv organiziranost podjetja v družbeni lastnini. Takšen sklep so sprejeli delegati delavskega sveta DO v sredo, 27. decembra, na svoji zadnji seji v 1989. letu. Na tej seji so delegati imenovali vršilca dolžnosti direktorja podjetja ter v skladu z novo organiziranostjo tudi vršilce dolžnosti za pomočnike direktorja, v. d. direktorjev programov ter v. d. vodij služb, ki spadajo v okvir delovnih mest s posebnimi pooblastili. Za vršilca dolžnosti direktorja podjetja je bil imenovan Marjan DREV, dipl. ing. kemije. Za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja podjetja za razvojno tehnično področje je bil imenovan Robert JEDLOVČNIK, dipl. ing. kemije. Za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja podjetja za marketing je bil imenovan Goran TRAVNER, dipl. oec. Za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja podjetja za področje ekonomike je bil imenovan Boris MIHELČIČ, dipl. oec. Za vršilca dolžnosti pomočnika direktorja za kadre, organizacije in poslovno informatiko je bil imenovan Jože GUBENŠEK, dipl. elektro inženir. Za vršilca dolžnosti direktorja programa DOM je bil imenovan Branko CIRMAN, dipl. ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti direktorja programa energetske opreme je bil imenovan Tomaž MILAČ, dipl. ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti direktorja programa orodij |n naprav je bil imenovan Stanko STEPIŠNIK, dipl ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti direktorja programa kemije je bil imenovan Jože JOŠT, dipl. ing. kemije. Za vršilca dolžnosti direktorja programa -organizira in vodi delovni proces in poslovanje programa, - samostojno odloča o strokovnih in poslovnih zadevah v okviru programa, - zastopa program naproti tretjim osebam po pooblastilu direktorja podjetja, - odgovarja za zakonitost dela in poslovni uspeh programa, - sodeluje z direktorjem podjetja pri oblikovanju poslovne politike programa, - predlaga delovni program in razvojni plan programa ter sprejema ukrepe za njuno izvajanje, - predlaga direktorju podjetja razporejanje delavcev v okviru programa, - daje poročilo o rezultatih poslovanja programa direktorju podjetja, - odloča o delu daljšem od polnega delovnega časa po pooblastilu direktorja podjetja, transportne in komunalne opreme je bil imenovan Alojz HREN, ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti vodenje posebne finančne službe je bila imenovana Valerija BUKOVAC-HORVAT, oeč. Za vršilca dolžnosti vodenje službe nabave in uvoza je bil imenovan Gregor ŠVAJGER, dipl. ing. strojništva. Za vršilca dolžnosti vodenje inženiringa je bil imenovan Igor HERMAN, dipl ing. strojništva. Imenovanja veljajo od 1. januarja 1990 dalje za dobo 6 mesecev. - odloča o prerazporeditvi delovnega časa, - odloča o prispevku deiavca pri delu, - odloča o uvedbi disciplinskega postopka in izreka ukrepe za lažje kršitve po pooblastilu direktorja podjetja. V primeru motenj v poslovanju programa se v vodenje programa vključi direktor podjetja z vsemi pooblastili, ki jih ima po zakonu. TO JE TO Pooblastila in odgovornost direktorjev programov Branko CIRMAN, dipl. ing. Tomaž MILAČ, dipl. ing. stroj- Stanko STEPIŠNIK, dipl. ing. Alojz HREN, ing. strojništva - strojništva - v. d. direktor pro- ništva-v. d. direktor programa strojništva - v. d. direktor pro- v. d. direktor programa tran- Jože JOŠT, dipl. ing. kemije -grama DOM. energetske opreme. grama orodij in naprav. športne in komunalne opreme, v. d. direktor programa kemije. PODJETJE EMO PROGRAM DOM PROGRAM ENERGETSKE OPREDE PROGRAM TRANSPORTNE IN KOMUNALNE OPREME PROGRAM KEMIJA PROGRAM ORODIJ IN NAPRAV PODROČJE ZA MARKETING RAZVOJNO TEHNIČNO PODROČJE PODROČJE ZA EKONOMIKO PODROČJE ZA KADRE PODROČJE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMATIKO I PE PREDELAVA KOVIN I TDDËu!Tvî^rÏLNÏc^m^ IN VECST. STISKALNICA I ODO. OBL IKOVALNICA, KLEPARNICA IN ŽARILNE PECI I"pTog RAM I POM j PE EMAJL IRNICA 1 [ TSÔTÛj?Îlnic IN VARILNICA OODELEK VELIKE POSODE IN SANITARIJ OOOELEK MONTAŽE SANITARIJ IN LAHKE POSODE PROGRAM KEMIJA 1 I SLUŽBA ZA I INŽENIRING I SLUŽBA ZA APLIKATIVNI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO i OOD. ANALITSKI I iOOO. EMAJL IRSKli I OOO. KERAMIČNI I 1 LABORATORIJ | 1 LABORATORIJ j 1 LABORATORIJ | I SLUŽBA ZA OPP I SLUŽBA ZA TPP I SLUŽBA ZA APLIKATIVNI RAZVOJ_______ (SLUŽBA ZA I INŽENIRING I PE ORODJARNA PROGRAM ORODJA IN NAPRAVE PE M A T E L I 1 ODDELEK ROČNE | OBDELAVE 1 STROJNI | ODDELEK 1 SLUŽBA | KONSTRUKCIJE SLUŽBA RAZVOJA, PROJEKTIVE IN KONSTRUKCIJE SLUŽBA ZA INŽENIRING I PROIZVODNI ODDELEK I SLUŽBA ZA OPP I SLUŽBA ZA TPP I V AKCIJI ZA ČISTO OKOLJE To je bil uradni naziv razstave plinskih trošil in opreme, ki je bila v času od 18. do 22. decembra v prostorih muzeja revolucije na Trgu V. kongresa v Celju. Organizatorja razstave sta bila EMO in Komunala Celje, oziroma njen TOZD Plinarna. Na omenjeni prireditvi so lahko obiskovalci pridobili tudi vse informacije o možnosti uporabe in priključitvi plinskih trošil na območju Celja. Odlikovani krvodajalci EMO Darovanje krvi plemeniti duha, saj predstavlja posebno dragoceno obliko pomoči sočloveku. Tako pravijo naši sodelavci -krvodajalci, ki se že dolga leta odzivajo na pozive Rdečega križa oziroma zdravstvenih ustanov in ki so svojo humanost z darovanjem krvi že tolikokrat izrazili. Zares je razveseljiv podatek, da je v našem kolektivu toliko ljudi, ki živijo z zavestjo, da pomagajo sočloveku. Emovi delavci so bili in so še sedaj med prvimi aktivisti te humane akcije v Celju in okolici. Njihova požrtvovalna dela pa na žalost vse preveč ostanejo v anonimnosti. Zato je prav, da vsaj na straneh našega glasila objavimo imena in priimke tistih 57 sodelavcev, katere je v letu 1989 odlikoval Občinski odbor Rdečega križa Celje. Petkrat so darovali kri: CESTNIK Miroslav, EBERLINC Bogomir, FIDERŠEK Roman, GABER Stanislav, GOLOB Er- vin, GRAČNAR Stanislav, HA-RINSKI Drago, JECL Janko, KAVKA Cveto, KORAŽIJA Marta, KRAJNČEC Drago, ODLA-ZEK Stane, PAVČNIK Dejan, RAVNIKAR Vili, ROPOTAR Vanda, STEVANIČ Nedo, STIP-LOVŠEK Marjan, ŠALAMON Mihael, VANOVŠEK Helena, VRHOVŠEK Peter, VVEINGERL Andrej, ŽAGAR Ciril, ŽLOF Janez. Desetkrat so darovali kri: Čl- ŽIČ Ljubica, ČOSIČ Vika, KVAS Franc, MIKOLIČ Alojz, PENIČ Jože, PUNGARTNIK Štefka, REBEVŠEK Vili, SKALE Darko, VREČAR Maks, ŽAGAR Ciril. Petnajstkrat so darovali kri: ČAKS Milan, GRUDNIK Izidor, JANČIČ Dušan, KOŠTOMAJ Vi-kica, OVČAR Štefan. Dvajsetkrat so darovali kri: BERNARD Dušan, HOHKRAUT Ana, PIRNAT Maks, PRELOŽ-NIK Janez, SKALE Drago. Petindvajsetkrat so darovali kri: BEDNIČKI Marjan, GLINŠEK Franc, JURGEC Janez, KOCIJAN Jože, LOZER Darko, ŽNIDAR Mirko. Tridesetkrat so darovali kri: BELAK Ervin, KREJAN Vinko, TROBIŠ Marjan, ŽNIDAR Jože. Petintridesetkrat sta darovala kri: BENEDEJČIČ Srečko in RECKO Jože. Štiridesetkrat je daroval kri: FILEJ Jože in ZALOŽNIK Srečko petinštiridesetkrat. S kratko predstavitvijo naših krvodajalcev želimo izreči zahvalo njim in vsem tistim, ki ste krvodajalci. Ostanite tudi v bodoče. Program energetske opreme Po sklepu vodstva programa razpisujemo naslednje usmerjene inovacije 1. NAPRAVA ZA BRUŠENJE SPIRALNIH SVEDROV Zahteve: - premeri svedrov od 30 do 100 mm - cenena in funkcionalna konstrukcija z možnostjo domače izdelave Pričakovana rešitev: Izdelana in prikazana idejna rešitev s skicami, ki so potrebne za razgovor in presojo. Nagrade: Dve najboljši idejni rešitvi bosta nagrajeni z 2000 din in 1000 din takoj. Inovacija bo po realizaciji obravnavana še v skladu s pravilnikom, glede na sodelovanje v realizaciji in glede na gospodarsko korist. 2. NAPRAVA ZA PROFILNO ODREZOVA-NJE PRIKLJUČKOV Zahteve: - premeri obdelovanca od 0100 do 0 500 mm - cenena in funkcionalna konstrukcija z možnostjo domače izdelave Pričakovana rešitev: Izdelana in prikazana idejna rešitev s skicami, ki so potrebne za razgovor in presojo. Nagrade: Dve najboljši idejni rešitvi bosta nagrajeni z 2000 din in 1000 din. Inovacija bo po realizaciji obravnavana še v skladu s pravilnikom, glede na sodelovanje v realizaciji in glede na gospodarsko korist. - Na razpis se lahko prijavi vsak posameznik ne glede na zaposlitev, kot tudi skupine (strokovni teami). - Pravico ocene prejetih predlogov si v celoti pridržujejo strokovnjaki s področja energetske opreme, natančne informacije lahko dobi vsak inovator pri tov. Trupkovič Ivanu -Tehnologija TEO Šentjur, te. 741-809. Razpis velja do 15. 2. 1990, registracije prijave sprejema: INOVACIJSKA DEJAVNOST EMO. Naturae convenienter Dokler človek s svojim tehnološkim in znanstvenim napredkom ni pričel spreminjati svojega okolja, to je planeta na katerem živi, so na Zemlji vladala naravna pravila sožitja. Na vsakem delu našega sveta je vzpostavljen nek priroden funkcionalni sistem živega in neživega okolja, ki ga imenujemo ekosistem. Tako imamo recimo v tropskem pasu drugačno naravno okolje in drugačna živa bitja, kot na primer v zmernem pasu. Skratka v različnih delih sveta, gre za različna naravna okolja, različne prehrambene verige itd. V tem smislu lahko torej govorimo o prostorskih dimenzijah ekosistemov, prav tako pa je za ekosisteme pomembno tudi kako so odprti oziroma zaprti za vseljevanje drugih organizmov in drugih okolij. Zelo velikokrat lahko že en sam tujek, ki ne sodi v določen ekosistem, podre celotno naravno sožitje na področju kamor ne sodi. V naravi obstaja nekakšen samo-regulator, kjer konkurenca obstoječih vrst preprečuje naseljevanje drugih. V to pri-rodno sožitje pa žal vse prepogosto nasilno posega človek. Nauk o odnosu živali in rastlin do zunanjega okolja se imenuje ekologija (grško: oikos-dom, bivališče; logija - nauk) in ekološki etos še zdaleč ni le moralno-filozof-ska refleksija o človeku, naravi in družbi; je tudi celostna politična opredelitev in usmeritev, povezana s celotnim interdisciplinarnim znanstvenim kontekstom ekologije. Kadar govorimo o ekologiji, zato ne moremo pomisliti le na zdrav zrak in čiste vode, temveč na celoten kompleks naravnega in nenaravnega vplivanja na vivere našo ožjo in širšo okolico. Ekolog torej ne more biti že nekdo, ki je napisal nekaj jezljivih sestavkov o na primer zanemarjenem odlagališču smeti (mar je tisti, ki zna povezati rano, že zdravnik), lahko pa seveda pripomore k izboljšanju celotnega _stanja. Če mislimo na sam odnos živali in rastlin do zunanjega okolja in na proučevanje le tega, je to seveda biološka znanost in veda, ki nam pri tem lahko tudi največ pomaga. Kadar pa hočemo razmišljati o širšem vplivanju človeka na naravo in tudi obratno pa se srečamo s tako-imenovano socialno ekologijo. Za socialno ekologijo je odločilna kategorija posredovanje med družbenim in naravnim. Skratka primerjati in uskladiti moramo človeka, ki stremi k maksimumu pro- dukcije (v industriji, poljedelstvu itd.) s človekom, ki mu gre za ohranitev naravnega in čimbolj zdravega okolja. Ob tem se je treba zavedati, da ni mogoče do maksimuma povečevati urbanizacijo, tehnizacijo in monokulturno poljedelstvo z visokimi donosi in hkrati preprečevati zmanjševanje biološke raznovrstnosti ekosistemov. Človek se bo zato moral slejkoprej odločiti za nekakšno spravo med industrijo (itd.) ter ekologijo, oziroma za ravnovesje med sociotehničnim in ekološkim sistemom. Večje razumevanje razlik med tehničnim in naravnim bo najverjetneje stopnjevalo ekološki radikalizem, saj je več kot iluzorno pričakovati, od ekspanziji tehnizacije, ohranitev zadovoljivih kvalitet zraka, vode, zemlje, hrane in biološke raznovrstnosti. Zaenkrat moramo žal sprejeti resnico, pa naj se sliši še tako pesimistična, da vsaka tehnična novost v biosferi povečuje njeno entropijo. Dejstvo je, da ni čiste tehnologije, temveč je le bolj ali manj umazana. Več kot nujno je vsled tega sodelovanje med tehnično razvojnimi in ekološko-biološkimi usposobljenimi kadri. Last but not least si zdravega okolja želijo tako eni kot drugi. Zato tudi ni važno ali je družba kapitalistična, socialistična ali kakršnakoli druga politično-ekonomska forma, kajti v bistvu gre vendar za ohranitev in obstoj življenja in bivanja na Zemlji v celoti. Družba prihodnosti bo morala biti ekološka, pri tem pa ne smemo izgubiti izpred oči osrednjega vprašanja občečloveške emancipacije. Več kot neizpodbitna resnica je, da bi naravo lahko obvladali, le če bi se ji pokoravali, prav zato se bo človek moral naučiti živeti v skladu z njo. Smilja Pevec Prisrčno snidenje Besede zahvale, ura kot tradicionalno darilo ob slovesu, vedro razpoloženje in seveda veliko priložnosti za prijeten klepet o vsem, kar so doživeli skupaj ob delu, pa tudi o tem, kaj bodo počeli v prihodnje, to so bile glavne značilnosti srečanja naših sodelavcev, ki so se upokojili v letu 1989. V jedilnici obrata družbene prehrane se je tako v sredo, 27. decembra zbralo večina od 107 sodelavcev, ki so se v lanskem letu poslovili od delovne organizacije. Po toliko in toliko letih napornega dela je pač prišel čas slovesa, čas trdo zasluženega pokoja. Srečanje je potekalo v prijetnem in prisrčnem vzdušju. Udeleženci so zagotovili, da se bodo še kdaj oglasili, v prihodnje pa seveda pozorno spremljali Emov razvoj in dosežke, ter se skupaj z nami veselili uspehov. Strokovno usposabljanje za servisiranje kotlov EMO-SAVIO Konec decembra, oziroma natančneje med 19. in 21. decembrom 1989 so se na krajšem strokovnem usposabljanju mudili v naši DO delavci plinarn iz Ljubljane, Maribora in Celja. Osnovni namen tega usposabljanja je bil podrobna seznanitev s plinskim kotlom EMO-SAVIO, praktično ugotavljanje možnih napak ter seveda tudi njihovo odpravljanje. Usposabljanje, ki gaje pripravila naša služba planiranja in izobraževanja kadrov, so izvedli naši sodelavci Črtomir Kos iz programa DOM, Niko Petelin iz servisa in Miro Goldman iz razvojne službe, vsi sicer že priznani strokovnjaki za delo s tem kotlom. Miro Golčman je v uvodnem delu udeležence usposabljanja tudi seznanil z našimi izdelki iz »plinskega« programa ter z italijansko firmo SAVIO, s katero že nekaj časa uspešno poslovno in tehnično sodelujemo. Usposabljanje je potekalo v dopoldanskem času med 8.00 in 14.00 uro in sicer dva dni kabinetsko, tretji dan pa v preizkuševalnici, kjer so lahko serviserji praktično preizkusili svoje na novo pridobljeno znanje na naših kotlih. Ogledali so si tudi razstavo plinskih trosil in opreme, ki jo je v muzeju revolucije pripravila naša DO v sodelovanju s celjsko Plinarno. Ob zaključku strokovnega usposabljanja so prejeli posebno potrdilo naše DO, s katerimi so postali pooblaščenci za montažo, spuščanje v pogon in vzdrževanje plinskih kotlov EMO - SAVIO. Z izvedbo strokovnega usposabljanja so bili serviserji izredno zadovoljni, njihove ocene za nas ugodne, saj kot pravijo prav nič ne zaostajamo za organizatorji podobnih usposabljanj na zahodu. Za naše sodelavce, ki bodo pripravljali in skrbeli za tovrsten način strokovnega izobraževanja oziroma izpopolnjevanja tudi v prihodnje vsekakor priznanje in vzpodbuda. Inovacijska dejavnost v letu 1989 Spet polagamo račune za svojo uspešnost v letu, ki je za nami. Letu, ki nam ni prizaneslo, še vedno namreč plačujemo davek preteklosti. Poslovno menda ni bilo tako slabo, da bi morali zapreti »štacuno«, s skupnimi napori smo se rešili vsaj začasno, a upamo, da tudi dokončno. Ne majhen delež pri teh prizadevanjih imajo naši inovatorji, saj so ustvarili za 5.290.947 din inovacijskega dohodka in ob tem prejeli le 103.586 din nadomestila in nagrad, kar je samo 1.95 %. Pregled uspešnosti po posameznih TOZD je razviden iz naslednje tabele: OBRAVNAVANI PREDLOGI 1989 Novi Teh. Korist. Pos. avt. Smls. Gospodarska Posebno TOZD predi. Izum Model izb. predlog pravica predi. Zavrnj. Skupaj korist nadomestilo PN/GK POSODA 60 3 4 21 11 _ 30 12 81 4.290.412,00 61.010,60 ORODJARNA 4 _ _ 5 3 1 1 2 12 156.303,00 8.594,85 KOTLI 34 _ - - 3 1 29 5 38 146.993,00 3.752,00 KONTEJNER 10 _ _ 4 10 - 4 9 27 334.849,20 12.432,00 FRITE 1 _ _ _ _ - - - 2 2.170,00 945,00 DSSS 8 _ _ - 11 - 1 4 16 130.410,00 8.392,30 RADIATORJI 9 _ 1 3 1 - 2 2 9 162.680,00 5.551,00 ERC 3 - - - 4 - - - 4 67.130,00 2.891,00 VZDRŽEVANJE - - - - - - - - - - SIT - - - - - - - - - - - ODPRESKI 1 - - - - - - Skupaj: 130 3 5 33 45 2 67 34 189 5.290.947,20 103.568,75 1,95 % POMEMBNEJŠE INOVACIJE 1. Sprememba konstrukcij pri kot. prekucnikih 4 174.139,00 7.035,00 4,03 2. Temeljno emajliranje 1 111.174,00 9.044,00 8,10 3. Spremembe na Ruthner - energ. prihranek 1 377.615,00 5.733,00 1,52 4. Sprememba pakiranja 1 180.558,00 1.127,00 0,62 5. Predelava kal. var. stroja 1 200.452,00 3.521,00 1,75 6. Konstr. sprememba freze 1 141.519,00 497,00 0,35 7. BIO Linija 1 3 2.691.724,00 7.686,00 0,28 V prihodnjem obdobju bomo morali spremeniti interni pravilnik o inovacijah, glede na novo organiziranost in postaviti stimu- lativnejše pogoje za prepotrebno inovacijsko razmišljanje. OID: Dolfe ŽVIŽEJ Drobne zanimivosti MINITELEKS ZA NOTRANJE KOMUNIKACIJE Francoska firma Soritel S. A. je izdelala nov miniteleks messageur za notranjo komunikacijo med pisarnami ali delovnimi mesti v okviru podjetja. Messageur zanesljivo in hitro prenaša tiskanje vesti. Zelo dobro nadomešča telefon, ki je večkrat zaseden ali pa ni prejemnika sporočila. Messageur deluje kot stalna zveza med pisarnami ali med obrati. Teleks informacije se pošiljajo naravnost do sprejemnika v drugi pisarni. Vest se odtipka na tastaturi, nato se besedilo preveri na zaslonu, nakar se odpošlje. Vsaka vest ima datum in čas odpošiljatve. Prejem teleksa se avtomatično potrdi pošiljatelju. Messageur je sestavljen iz tastature, digitalnega zaslona 2x16 črk, ostina matrice je 5 x 7 točk, tipa LCD in tiskalnica. Messageur hrani programirane vesti do 15 dni, tudi če je izključen iz omrežja. Aparat se napaja s tokom 220 V, 14 do 18 W. LOKALIZACIJA NAPAKE NA ELEKTRIČNIH IZOLACIJAH Francoska firma AOIP Mesures je izdelala nov aparat za lokalizacijo napak na kablih. To je aparat minipalm, kije namenjen iskanju napak na izolacijah. Aparat omogoča tudi merjenje upora tokovnih krogov, upora izolacij in neravnovesja upora. Pri tem uporabljajo metode merjenja klasične impedance (totalnega upora) ali razmerje med impedancami. Minipalm deluje avtonomno od 3 do 24 ur. Napaja ga šest kad-mijevo nikljevih baterij, ki se polnijo, in sicer z omrežja 220 V, 50 60 Hz. Aparat meri 285 x 170 x 1000 mm, tehta 2,5 kg, nameščen pa je v varovalnem ohišju iz akrilonitrila - buta-diena - stirol - terpolimera. Uporablja se v varovalnem ohišju z ročajem na ramenih, tako da so roke proste. Rezultate pregleda pokaže v številkah, na zaslonu s tekočimi kristali. Dostop do vseh funkcij je direkten, s pritiskom na eno izmed 24 tipk. Sprememba razpona merjenja upora je avtomatična. Lokacija napak je natančna celo na kablih, ki jih napadejo paraziti. Rezultate prikazuje v sedmih jezikih: francoščini, angleščini, nemščini, italijanščini, španščini, nizozemščini in švedščini. Spomin lahko ohrani vrednosti desetih zadnjih merjenj v vsaki funkcij. Aparat meri upor od 0,02 do 5000 omov. Meri tok, ki je večji od 500 mikroamperov. Re-zolucija: 0,01 orna, za upore od 0,02 do 50 omov, 5 omov pa za upore od 4000 do 5000 omov. Natančnost +0,2 odstotka. Meri upor 200 kiloomov do 5000 megaomov. Delovno območje od -15 do 45 stopinj Celzija. Hraniti ga je treba pri temperaturi -35 do 75 stopinj Celzija. ELEKTRONIKA V AVTOMOBILIH V avtomobilih je vsak dan več elektronskih delov. Medtem ko so vsi svetovni izdelovalci tega nepogrešljivega prometnega sredstva v letu 1980 za avtomobilsko elektroniko uporabili približno 500 milijonov dolarjev, bo po predvidevanjih strokovnjakov leta 1995 ta izdatek dosegel že 5000 milijonov dolarjev. Tako je bilo v začetku tega desetletja v posameznem avtomobilu povprečno le za trideset dolarjev elektronike, letos že skoraj za tisoč dolarjev, francoski ekonomist Jean-Philippe Dauvin pa predvideva, da bo leta 1995 v jeklenem konjičku že za 2000 dolarjev elektronskih delov. M.N. NOVO NERJAVEČE JEKLO Japonski družbi Nippon Steel in Mitsubishi Heavy Industries sta skupaj izdelali novo obliko legiranega nerjavečega jekla, ki je desetkrat odpornejše proti koroziji kot sedanje vrste jekla. Nova litina se bo po vsej verjetnosti uporabljala za oblaganje tovarniških dimnikov. Predstavniki obeh družb menijo, da bo jeklo približno 1,5-krat dražje od materiala, ki se zdaj uporablja v ta namen. Konkretne številke niso sporočili. Novo jeklo je legirano z bakrom, molibdenom in dušikom. VISEČE KOMANDNO OHIŠJE ZA DVIGALA Z INTELIGENTNIMI TIPKAMI Teledirigiranje dvigala, dvižnega mostu, vitla, naprav za navijanje in podobno zahteva od operaterja naglo in natančno odločanje. Francoska firma MAF Electrique in njena podružnica MAF Plastique sta izdelali viseče komandno ohišje z inteligentnimi tipkami, primerno za ravnanje z dvigalnimi napravami, ki zagotavlja popolno obvladovanje gibanja tovora v prostoru. Firma MAF je v vrsti AURIGA, ki se odlikuje po estetiki, lahki uporabi in visoki tehnologiji, izdelala novo viseče komandno ohišje z inteligentnimi tipkami, ki ima dve funkciji. Ohišje je patentirano, ker vsebuje več inovacij. Ima eno tipko namesto dveh. Komanda se opravi s pritiskom prsta na tipko. Da bi se izognili napačnim manevrom, tipko mehanično blokiramo. Komanda dvig in spust se opravi po »inteligentnem« načelu z eno tipko, ki je bodisi izbočena bodisi vbočena. Komanda omogoča izbiranje navadne ali dvojne hitrosti manipulacije. Prijem je ergonomičen, dobro preučen in zagotavlja zanesljivo držo in komando z eno samo roko. Industrijska konstrukcija je posebej obdelana in je iz zelo trdne snovi, odporne na čas in okolje. To komandno ohišje z inteligentnimi tipkami za zdaj enkratno v Evropi. PLETENO S STROJEM, KOT DA BI BILO ROČNO PLETENO Neka britanska firma je dala na trg dva nova pletilna stroja, ki pleteta tako, da so izdelki na videz pleteni ročno. Stroji »Classic« in »Elite« firme Bond Knitting Systems Ltd. lahko uporabljajo vsa popularna pletiva, namenjena sicer za ročno pletenje in sta primerna tako za uporabo v gospodinjstvu kot za obrtno pletiljstvo. Oba stroja uporabljata sistem plošče z iglami, ki ne zateguje preje. Velikost zank kontrolira rob plošče z iglami, ki so zamenljive. Izdelki, pleteni s temi stroji, so na videz pleteni ročno, s tem pa omogočajo tudi višjo ceno končnih izdelkov. Pri strojih, ki sta preprosta za uporabo in vzdrževanje, so izkoriščeni tehnični polimeri, ki ne terjajo nikakršnega mazanja, morebitno poškodovane dela pa lahko uporabnik zamenja sam v nekaj minutah. Oba stroja sta lahka (skupna teža pa okrog 5 kg), prenosliva in zavzemata zelo malo prostora med uporabo. Stroj »Classic« plete izdelke iz vse vrst preje in lahko plete v vseh možnih popularnih vzorcih. Tudi stroj »Elite« lahko uporablja vsa pletiva, še posebej pa finejše preje, kot so moher, pletiva za športna oblačila in bombažno prejo. Navedena družba je natisnila tudi vrsto knjig z vzorci za pletenje. SREDNJA TEHNIŠKA ŠOLA MARŠALA TITA CELJE PODELJUJE ê p'kfaici PRIZNANJE tnu Celje ti seddcmahjc pri uvajanju, raimalniškc ptdp-Uh kknebyÿ v ndrdiemnje /# GeuzM-mvdrJ fjf) ODSTRANJEVANJE ALKOHOLA IZ ALKOHOLNIH PIJAČ Znansteveniki aberdeenske univerze na Škotskem so izumili napravo, ki zelo hitro in preprosto odstranjuje alkohol iz vina in piva, tako preprosto, kot s cedilom odstranimo usedlino iz kave. Naprava, ki jo še izpopolnjujejo, se lahko uporabi večkrat, in sicer tako, da se namesti na vrh steklenice in ko pijačo nalivamo, alkohol ostane na filtru. Vodja ekipe znanstvenikov zatrjuje, da s tem pijača ne izgubi niti arome niti strukture niti kakovosti. Pri razvijanju so znanstveniki mislili na voznike avtomobilov, ki bi radi pred vožnjo popili svojo običajno pijačo. Prepričani pa so, da obstaja tudi širši trg, saj se pivcem alhokola zdi, da so brezalkoholne ali nizkoalkoholne pijače, ki so zdaj na trgu, neokusne. Da bi postal izdelek za porabnike dovolj cenen, bosta potrebni še dve leti. Je pa že dobil nagrado na državnem tekmovanju inovatorjev v organizaciji britanskega sveta za dizajn. LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA CELJE SPOROČA Na blagajniških okencih se pogosto postavljajo vprašanja o načinu obračunavanja in pripisa obresti po sredstvih na hranilnih vlogah, žiro in tekočih računih. Tudi v Ljubljanski banki obračunavamo obresti ob vsaki spremembi glavnice in revalorizacijske stopnje, vendar pa jih banka pripisuje trimesečno. To pomeni, da je znesek, ki ste ga položili v nekem mesecu, obrestovan po takrat veljavni stopnji, v naslednjem mesecu pa je glavnica povečana za obresti in celoten znesek obrestovan po novi veljavni stopnji... Našim cenjenim strankam sporočamo, da zaradi takega načina niso prikrajšani za višino obresti, banka pa se strinja, da bi marsikdo v časih visoke inflacije želel obresti dvigniti takoj po obračunu. Vsem tistim sporočamo, da bo tudi Ljubljanska banka uvedla mesečni pripis obresti, ki bo začel veljati v bližnji prihodnosti. Tako upamo, bomo zadovoljili tudi tiste, ki želijo obresti od hranjenega denarja dvigniti takoj po obračunu (pripisu). Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Posoda, skladišču gotovih izdelkov za darilo, ki me bo vedno spominjalo na leta, ki sem jih preživel z vami. Vsem v delovni organizaciji pa želim v prihodnje še veliko delovnih uspehov. Miha ŠIBANC -0- Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo. Pri nadaljnjem delu pa želim vsem veliko sreče in uspehov. Martina LANDEKER -0- Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Orodjarna za izkazano pozornost. Najlepša hvala za dragoceno darilo, ki me bo vedno spominjalo na dolgoletne prijatelje. Vsem skupaj želim veliko delovnih uspehov, zdravja in miru. Karel KMECL Kadrovske vesti Od 1. 12. 1989 do 31. 12. 1989 ZAHVALA Sprejeti na delo: ZEME Cvetka, VLAJKOVIČ Zorica, ARBANAS Suzana, KANTUŽER Danica, SELIČ Stanka, VEHOVAR Darinka, KRAJNČAN Jelka, JOVAN Dejan, UŽMAH Miran, BEVC Marjan, KLADNIK Andrej, ARZENŠEK Silvo, ROMIH Srečko, MUHOVEC Dejan, HROVATIČ Jernej, UŽMAH Vlado, LEBIČ Marko, ARTNAK Janko, KOREZ Roman, GRAČNAR Andrej, JUG Branko, POTOČNIK Silvo, SEBIČ Dušan, BURIČ Dušan, GUZEJ Anton, KORES Bojan, ČAKŠ Slavko, VREČUN Martin, DOLINŠEK Marko, HRASTNIK Bogdan, JESIH Leon, GRUDNIK Jože - vsi TOZD Posoda; FERME Sonja -TOZD Frite; JURIČKO Andreja - DSSS-DOM; ZO-RENČ Dragica - DSSS-PMO; VREČER Srečko -DSSS-PON; JEDLOVČNIK Robert - DSSS-Vodstvo; TOJNKO Miran, ROMIH Aleksander, OBLAK Alojz, BEDNJIČKI Aleš, ROMIH Matjaž, ŽUPNEK Jožef, Ml- Ob izgubi dragega očeta KRAJNC Leopolda se iskreno zahvaljujem godbi na pihala, sindikatu ter sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Mirko Jubilej Terezije Kramperšek Trinajstega decembra 1989 je praznovala pomemben življenjski jubilej - petdesetletnico rojstva naša sodelavka Terezija KRAMPERŠEK iz izdelovalnice ročajev TOZD POSODA. V našem kolektivu se je zaposlila že leta 1962 in nam s krajšo prekinitvijo v začetku sedemdesetih let ostala zvesta vse do danes. Svoje delo opravlja vestno in marljivo, s polno mero odgovornosti. Med sodelavci je priljubljena in cenjena, saj nikoli ne stoji ob strani, kadar je komu potrebna pomoč. Ob srečanju z »Abrahamom« je seveda sledilo krajše praznovanje s sodelavci, ki so ji ob tej priliki čestitali, izročili darilo v spomin, poklepetali o tem in onem. Seveda so ji zaželeli še veliko uspehov pri na-dalnjem delu, zdravja in osebnega zadovoljstva, sledil pa je tudi posnetek za spomin. KOLA Boris - vsi TOZD Kotli-Sentjur; KRAJNC Danilo, GRUBER Marko, TEPEŠ Boris, BANJEGLAV Bogdan - vsi TOZD Radiatorji; KRAJNC Simon, VOGA Janez, GRABENŠEK Zoran, PAVLIČ Edvard - vsi TOZD Vzdrževanje; KOVAČIČ Aleš - TOZD Kontejner; ŽOL-GER Franc - TOZD Orodjarna. Iz DO so odšli: BUH Anja, KOPRIVNIK Marija - obe DSSS; APOTE-KAR Branko - TOZD Vzdrževanje; BRKOVIČ Arif, DRAČ Aleksander - oba TOZD Kontejner; ŠKOBERNE Franc, REDNJAK Silvo, PIRŠ Ivan, MURKO Franc - vsi TOZD Posoda; KANTUŽER Stanko - TOZD Radiatorji. Sporočila sodelavcev Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka montaže TOZD Posoda za izkazano pozornost in dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na dneve in leta, ki smo jih preživeli skupaj ob delu. Vsem v kolektivu pa želim pri nadaljnjem delu še veliko uspehov. Pavla ŽNIDAREC Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem Sindikatu DO EMO ter občinskemu sindikatu Celje za izkazano pozornost ob slovesu in dragoceno darilo. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame Jožefe URŠIČ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Servis in trgovina za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Jože Upokojili so se: ŽNIDAREC Pavla - (30.12.1937-30.11.1989), LIPIČNIK Marija - (27. 1. 1950-27. 12. 1989), LIPAR Alojz-(17.5.1935-9.12.1989) - vsi TOZD Posoda; KMECL Karl - (10. 7. 1930-30. 11. 1989) - TOZD Orodjarna; KLENOVŠEK Miloš - (20. 2.1940-28.11. 1989) - TOZD Kontejner; VIDEC Stanko - (25. 8. 1931-3. 12. 1989) - DSSS. Premeščeni iz TOZD v TOZD: ARLIČ Edmund, MARKOV Aco, PINTAR Stanka, DOŠEN Šoša, ŽNIDER Rudi, ŠPEGLIČ Drago, DRO-VENIK Mirko, LUTOLLI Avdulj - vsi iz TOZD Kontejner v TOZD Posodo; ŠKORJANC Alojzija - iz DSSS v TOZD Posodo; POLŠAK Marija - iz TOZD Posode v DSSS-Kontrolo. Poročile so se: COLNARIČ Aleksandra - ŽARKOVIČ, HAJRLAHO-VIČ Refika - PJANIČ, ŽERAK Vida - KOS, LOJEN Darinka - JURAK - vse TOZD Posoda; CAFUTA Dušanka - KRKLEC - DSSS. Pavla ŽNIDAREC Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem oddelka montaža - TOZD Posoda za izkazano pozornost ob slovesu ter dragoceno darilo, ki mi bo trajen spomin na dneve, ki smo jih prebili skupaj ob delu. Vsem v kolektivu želim, da bi se čimprej izkopali iz krize in veliko delovnih uspehov pri nadaljnjem delu. Irena PODGORŠEK Spoštovani! Zahvaljujem se za povabilo na srečanje vaših upokojencev, katerega pa se žal nisem mogel udeležiti zaradi bolezni. Vesel sem bil, da ste se me spomnili, saj sem delal 28 let v tovarni EMO. Hvala da mi pošiljate Emajlirca, se še zanimam, kako gospodarite in vam želim veliko uspehov naprej v letu 1990. Prosim pa, da mi še naprej pošiljate Emajlirca. Vaš upokojenec GOLOB Hubert Trubarjeva 12, 62000 MARIBOR Emajlirec Glasilo podjetja v družbeni lastnini EMO Celje, ki ga prejemajo vsi člani tega kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5.1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor »Šef, zdi se mi, da vas želijo na telefon.« »Kaj se to pravi- zdi se mi? Ali me želijo ali pa ne?« »No ja, neki ženski glas je ravnokar vprašal, če je tisti pezde tam ali ne?« X »Imej malo potrpljenja z menoj« pravi nevesta v poročni noči, »nekaj časa bo najbrž trajalo, preden se bom navadila, da za to ne bom dobila nobenega denarja.« X »Si že seksala Maja?« je radovedna sestra. »Kaj pa to tebi mar?« »Seveda me zanima. Rada bi vedela, kdo je dober in kdo ne.« »Potem pa drugače vprašaj!« X »Pomisli, Tanja, včeraj sem v pisarni nenapovedano obiskala svojega moža in zagledala na njegovih kolenih tajnico ...« se pritožuje Marija sosedi. »Tega ti pa ne verjamem.« »Zakaj ne?« »Samo ljubosumno me hočeš narediti.,.« X »O, danes bo pa mrzlo kosilo!« »Kako pa to veš?« »Ker ne diši po prismojenem!« X Na neki svečanosti trije prijatelji stojijo pri vhodnih vratih in opazujejo ženske, ki vstopajo - prvi reče: »Ali vidita tisto plavolasko v prelepi rdeči obleki? Biserna ogrlica, ki jo nosi, je moje darilo.« Drugi doda: »To ni nič, briljantni prstan na njeni roki, sem ji jaz podaril!« Nato se oglasi še tretji smejoče: »Podočnjaki, ki jih ima so pa od mene.« X Štiriletni Mihec je razkazoval svojemu prijatelju Tomiju osebno tehtnico v kopalnici: »Kaj pa je to?« vpraša Tomi. »Ne vem, toda, če mama stopi gor, začne preklinjati!« X »Kako bi razgnal množico ljudi, ki skuša demonstrirati?« so na strokovnem izpitu vprašali mladega policista. »Snel bi kapo in začel pobirati prostovoljni prispevek!« X »Obtoženi, imate morda kakšno olajševalno okoliščino?« »Imam!« »No, povejte.« »Že dvajsetkrat sem bil kaznovan, pa nič ne pomaga!« X »Zakaj pa me tako čudno gledaš?« vpraša mož ženo, ko se je vrnil z ribarjenja.« »Soseda mi je rekla, da te je videla v ribarnici...« »In kaj je v tem hudega? Ujel sem preveč rib in sem jih nesel prodat...« X »Kakšna je razlika med ženo in jedrsko elektrarno?« »Praktično je ni. Tudi v ženo pet let vlagaš, jo potem 15 let izkoriščaš, nakar se sprašuješ kam bi z njo...« X Janezek je bil poreden in je za kazen moral ostati po pouku z učiteljico. Po dveh urah odide domov, pa ga sreča sošolec in ga vpraša: »Ti, kaj pa je bilo?« »Nič, ona pač ni moj tip.« X »Poglej ljubica, to pa je tista klopca, na kateri sva se spoznala.« »Ja, res in še vedno ni na njej nobenega opozorila.« X Dva statistika se pogovarjata o svojem delu in raziskavah. »Pravkar smo končali raziskavo o obnašanju moških po končanih spolnih odnosih.« »In kakšni so rezultati?« »10 odstotkov jih potem bere časopis ali knjigo, 12 odstotkov jih kadi, 13 odstotkov pa se jih obrne k zidu in zaspi.« »Ja, kaj pa ostalih 65 odstotkov?« »Ti pa se oblečejo in gredo domov k ženam!« X Ona: »Ne bom se pustila pregovoriti samo za eno pustolovščino!« On: »Kdo pa govori samo o eni?« »Brane, si slišal, kaj je rekel ata mami sinoči, ko sta bila v postelji?« »Nekaj sem res slišal. A to sem gotovo že sanjal.« »In kaj se ti je sanjalo?« »Da je ata mami rekel: Suzi, nocoj pa še enkrat, a ne.« »Ja, Brane, potem si pa že res sanjal...«