Kadri in izobraževanje 
Novi magistri v gozdarstvu 
MA REN cE, Jurij 
IZBOR IN GOSPODARNOST PRILAGOJENIH TEHNOLOGIJ PRIDOBIVANJA 
GOZDNIH LESNIH SORTJMENTOV V ZASEBNIH GOZDOVIH (SELECTION AND 
OPERATING EFFlCJENCY OF ADAPTED LOGGING METHODS IN PRIVATE FOR-
ES IS).- Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek 
za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 1997, XI, 141 s., 30 preg., 22 graf., 7 skic, .S pri!., 
79 ref. 
Mentor: prof. dr. Iztok Winkler 
Člana komisije: prof. dr. Marjan Lipoglavšek, doc. dr. Boštian Košir 
GDK (FDC) 923.4: 31: 32: 375.1: 375.4: 66: (043.2) 
Izvleček 
Študija obravnava tehnologije in delovna sredstva, ki sodijo v posebne delovne razmere v zasebnih gozdovih. Prikazuje 
opremljenost in različne tehnologije v pridobivanju lesa. Obravnava pogostost pojavljanja teh tehnologij, v zvezi z 
izkoristkom pa ugotavlja njihovo primernost in gospodarnost v različnih delovnih razmerah. 
Ključne besede.: kmečki gozd/ pridobivanje lesa/ gozdarski stroj/ gozdarska oprema/ gospodarnost 
BOŽIČ, Gregor 
GENETSKA VAR(ABfLNOST DVEH SUBPOPULACIJ DOMNEVNO AVTOHTONE 
SMREKE (Picea abies (L.) KARST.) NA POKLJUKI (GENEnC VARlABILITY OF TWO 
AUTOCHTHONOUS SUBPOPULATlONS OF NORWAY SPRUCE (Piceo abies (l.) 
KARST.) ON POKLJUKA).- Magistrske delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 
Oddelek za agronom ijo, 1997, X lf L 83 s., 16 pregl., 2 graf, l 1 sl., 3 pri l., 78 ref. 
Mentorica: prof. dr. Branka Javornik 
Člana komisije: doc. dr. Hoj ka Kraigher in dr Mitja Zupančič, znan. svetnik 
GDK (FDC) 174.7 Picea abies L. Karst. (497.12 Pokljuka): 165.3-- O 16.4: (043.2) 
hvleček 
Raziskava opisuje populacijsko strukturo domnevno avtohtone smreke (Picea abies (l.) 
KarsL) na Pokljuki, na osnovi analiz rnorfološke in genetske variabilnosti. Analizirali smo d\'e morfološke različni 
subpopulaciji smreke z njenih naravnih rastišč na avtomolfnih in hidromorfnih tleh. Genetsko variabilnost smo ocenili 
na 17 polimorfnih izoencimskih lokusih (85 %) in sicer ACO-A, GDH-A, GOT-A, GOT-B, GOT-C, IDH-A, LAP-A. 
MDH-B, MDH-C, MNR-A, MNR-C, PGI-B, PGM-A, S KOH-A, 6-PGDH-A, 6-PGDH-B in 6-PGDH-C. Subpopulaciji, 
ki se razlikujeta v morfoloških znaki.h po dolžini in volumnu iglic, višini dreves in premeru sta genetsko sorodni. Značilne 
razlike med alelnimi frekvencami smo ugotovili na !okusu LAP-Bin i\tfNR-A, kar nakazuje na možnost posrednega ali 
neposrednega vpliva razlik v rastiščnih pogojih na frekvence alelov obeh izoencimskih \okusov. 
Ključne besede: Picea abies /izoencimi 1 genetska struktura 1 genetska variabilnost 1 morfološke značilnosti /Slovenia 
370 GozdV 56 (1998) 7-8 
Kadri in izobraževanje 
čAS, M1ran 
VPLIV SPREMINJANJA GOZDA V ALPSKl KRAJINI NA PRIMERNOST 1-IABITATOV 
DIV'JECiA PETELINA (Tetrao wogal!us L.) (THE INFLUENCE OF CHANG ES lN THE 
FOREST IN THE ALPINE LANDSCAPE ON THE SUITABILlTY OF HABITATS OF 
CA p[RCAILLIE (Tctrao uro gallus L.).- Magistrsko delo. Ljubljana, Univerza v LjubUani, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo. 1996, XVTL 139 s., 42 pregl., 2 kor. matr., 
2obra?"' JO graf., 1 karta, 7 skic. 4 pril., 88 ref. 
McntM: prof. dr. Miha Adamič 
Reccllzenta: prof. dr. Marijan Kotar in prof. dr. Boš~ an Anko 
GDK (FOC) 148.2 Tetrao urogallus L.: [51 :153:156.2:182.21 :228.8:902:913:(497.12* !OlJ 1) 
[7.\'le(ck 
ProHcevalj smo vpliv spreminjanja kulturne krajine in avtohtonih bukovo-jelovih gozdov v alpskem prostoru severne 
Slovcn1je (Koroška-30.358 ha) na vzhodu Karavank in vzhodu Kamniško- Savinjskih Aip v obdobju zadnjih dve sto 
let 071 mn1a vpliv zaraščanja obsežnih višinskih pašnikov z gozdom smreke (Picea abies) in macesna (Larix decidua) 
Il ?o ~ 1 b•1nje številčnosti populacije divjega petelina (Te11·ao uro gallus L.) po letu 1874. Ugotavljamo vpliv na večanje 
popubcijske go:;tote divjega pe tel ina do optimuma leta \933 in 25- do 28-\etno nihanje. Po tretjem optimumu nihanja 
populacijske gostote \era 1961 ugotavUamo močno upadanje vse do minimuma leta 1982 in ponovno rast. 
Raziskovali smo razporeditev rastišč in številčno moč subpopulacij divjega petelina na karbonatni Peci (2.126 m n.v.) 
in n:1 nekarbonatnem Smrekovcu z Mozirskimi planinami ( 1.685 m n.v.) od 1980 do 1995 kot indikatorja spreminjanja 
in o\nanjenosti naravnejših struktur gozdov. Do leta 1995 se je števi Ič nost na gorah izboljšala skladno s trendom. 
Popul<lcijska gostota na gorah se ne razlikuje (0,9 ptice/km1); izrazito pa se razlikuje nad inverzijskimi plastmi nad 
1.1 OO m n.v. v korist Smrekovca (2,8 ptice/km'). Gostota je podobna kot v optimumu area la v borealnih gozdovih 
Estoni_ie in pragozda Pecora pod Uralom. 
N;1 o~novi analize kartnega dela Jožefinskih meritev iz obdobja 1784-1787 (DMR-100) smo proučevali vpliv trajno 
ohranjenih gozdnih powšin na Peci (Il % gozdnatost) in Smrekovcu z Mozirskimi planinami (34 % gozdnatost) s 
skupno 26% gozdnatostjo na površini 30.928 ha na razporeditev rastišč divjega petelina v zdajšnJi sekundarni gozdni 
krJjini iglavcev iz !era J 990 z okoli 80% gozdnatos~o. Na obeh gorah se na rastiščih divjega petelina v polmeru 500 m 
od centrov z naraščanj etn deleža prekrivan ja z ohranjeni mi gozdni mi površinami iz obdobja l 784-1787 veča primernost 
habitn!ov; kar se značilno odraža v zmanjševanju razdalj med rastišč[ (p<O,OO 1 ): od okrog 1500 m pri O% deležu do 
700 m pri 80 % deležu. Na nekdaj bolj gozdnatem Smrekovcu z Mozirskimi planinami so povprečne razdalje med 
r<lstišči divjega petelina v zdajšnji gozdni krajini značilno manjše (969 ±272m) kot razdalje med rastišči v gozdovih 
nil zaraščeni Peci ( 1272 ± 292 m). 
Ključne besede: divji petelin (Tetrao urQgallus L.), številčna dinamika, razporeditev rastišč, Slovenija, Vzhodne 
Karavanke, Vzhodne Kamniško-Savinjske Alpe 
GozdV 56 (1998) 7-8 371