11297 Iß Celje - skladišče D-Per 545/1981 1119811175,JAN Leto 9 Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« il STEKLARSKE ŠOLE Rogaška Slatina Januar 1981 Osnova vsakega razvoja Kadri, kadri, kadri... Na delavskem svetu naše delovne organizacije, ki se je sestal v četrtek, 15. januarja, se je razvila o načrtovanju kadrov oziroma o dodeljevanju kadrovskih štipendij zanimiva razprava. Razpravljale! so sprožili vprašanje, čemu toliko kadrov s srednjo in visoko izobrazbo, če že s tistimi, ki smo jih Imeli oziroma jih Imamo, nimamo najboljših izkušenj. Štipendiramo jih, potem pridejo za kratek čas, nato odidejo; tisti, ki jih imamo, pa da niso najboljše izkoriščeni! Vse lepo in prav, toda pri vsem moramo vendarle razčistiti nekatere pojme. Kot že vemo, smo si v novem srednjeročnem načrtu zadali precej ambiciozne ali prizadevne naloge. Investicije, nove tehnologije in sploh spremembe v našem poslovanju bodo velike. In če želimo vse načrtovano uresničiti, oziroma če želimo, da bodo investicije dajale pravočasno pričakovane učinke, moramo pridobiti tudi ustrezne kadre. Slabe izkušnje... Dokler gre za proizvodne delavce, je še vse v redu; takoj ko gre za delavce z visoko in višjo pa tudi s srednjo izobrazbo, smo pa že v dvomih... Morda je res, da smo imeli v preteklosti slabe izkušnje s strokovnjaki, da so ti odhajali in da tudi sedaj verjetno niso še vsi ustrezno izkoriščeni? Že samo takšna ugotovitev veliko pove, saj to pomeni, da ti problemi vendarle niso nerazrešljivi. Ne smemo pa sedanjega položaja prenašati v prihodnost! Nikomur ne bo koristilo zaposliti nekoga z visoko izobrazbo, z visokim osebnim dohodkom, če hkrati ne bo tak delavec ustrezno sodeloval pri ustvarjanju pogojev za uspešnejše delo in gospodarjenje. Res so bili časi, ko je že sam naziv strokovnjaku pomenil zagotovilo za njegovo vsesplošno uveljavitev in za doseganje ugodnega družbenoso-cialnega položaja. Toda, takšni časi minevajo. Kako v kakšni delovni organizaciji, je odvisno od njenega kolektiva in od sprejete kadrovske politike. Kakor sami vidite, je sedanji tempo razvoja in napredka tak, da posameznik vse manj more obvladovati različna področja. Univerzalnih ljudi, ki se na vse razumejo, je vedno manj; lahko bi rekli celo, da jih sploh ni! Za univerzalnost bo vse manj možnosti. Potrebe po specializaciji naraščajo. Na posameznih področjih je vse bolj nujno strokovno, zavzeto in poglobljeno delo s stalnim samoizobraževanjem. Le takšni strokovnjaki bodo dajali ustrezne učinke. In takšnih ljudi je še vse premalo. Vendarle prihajamo do spoznanja Mislite, da so nekatera naša podjetja slučajno postala uspešna? Predvsem kadri so tisti, ki so jim omogočili dvigniti se iz povprečja! Vse bolj prihajamo do spoznanja, da razen denarja, zagotovljenih surovin in energije ter pridnih rok potrebujemo za razvoj tudi vse več znanja, če hočemo obvladovati vedno bolj zapletene postopke za pridobivanje, razpe- \ Preberite! Potrdili letošnje izhodiščne planske kazalce 2 Delegatski sistem še ne deluje najboljše..! 3 Delovni koledar 1981 4 Vendarle »lopata« za razširitev tozda Dekor 5 Stalna oblika za obravnavanje našega dela 6 Steklarna nod gasilčevo lupo 7 Nekaj zanimivosti 7 Lansko leto 140 delovnih nezgod 8 Odločujoča je vsebina 9 Zaskrbljujoči polletni učni rezultati 10 Majhen preizkus, kako poznamo našo književnost 11 Kaj smo storili na področju socialne dejavnosti? 11 119 krvodajalcev 12 Včasih razmišljam o sebi... 13 Lani mnogo manj bolniških izostankov 14 Upamo na večje razumevanje 15 Nagradna križanka št. 80 16 v v*»S! I čevanje in prodajo izdelkov. Zato je načrtovanje ustreznih kadrov sploh prvi med pogoji za kakršno koli razmišljanje o razvoju. In naša naloga je, da bomo te kadre uspeli ustrezno zaposliti, jim nuditi možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje, če hočemo doseči, da bodo svoje znanje tudi uspešno uporabljali nam vsem v prid. Če bi razmišljali drugače, menim, da bi razmišljali, kot so razmišljali delavci v začetku industrijske revolucije, ki so razbijali stroje, ker so menili, da so stroji krivi za brezposelnost in za njihovo bedo. Pač zato, ker niso takoj odkrili jedra problema! In enako bi storili napak mi, če bi razmišljali drugače... Pa tudi sicer imam občutek, da včasih preveč nazadnjaško gledamo na nekatere stvari, kakor da ne moremo preseči nekega nevidnega kroga... Morda bi se tudi pri nas že sedaj dalo marsikaj urediti drugače, bolje? Kdo pravi, da je naša sedanja organizacija dela in poslovanja že dobra? Ali nam mogoče že vsem skupaj ne manjka nekoliko dovzetnosti in odločnosti, kot se to dogaja vsakomur, ki naj bi se odločil iz ustaljenega, vsakdanjega načina dela za nekaj novega? Je prav tako? Precej vprašanj, ali ne? Precej vprašanj, na katera bo naj- boljše odgovoril čas... Skoraj prepričan sem pa, da si lahko obetamo velike spremembe, saj bo to od nas zahteval tempo razvoja. Kako uspešno se bomo v sedanje razmere vživeli in vanje vsi skupaj vključevali, to bo odvisno od tega, kakšne kadre bomo imeli in kakšnih idej bodo ti. Če temu vprašanju ne bomo pravočasno namenili vse skrbi, ne bo uspešnega razvoja. Čas nas bo »povozil« in naš gospodarski razvoj, obstoj in naša socialna varnost bodo ogroženi. Tega si pa gotovo ne želimo. Saj smo prepričani, da je pred našo steklarno še lepa bodočnost. ZLATKO NOVAK Kaj smo sklenili na delavskem svetu? Potrdili letošnje izhodiščne planske kazalce Na zadnji seji delavskega sveta steklarne smo potrdili letošnje izhodiščne planske kazalce. Pripravljamo pa že podrobne plane za temeljne organizacije, ki bodo osnova za uveljavljanje dohodkovnih odnosov med njimi... Seveda zahtevajo ti plani podrobno obdelavo In natančno analizo poslovanja In gospodarjenja v preteklem obdobju. Pričakujemo pa še družbeni dogovor o usmerjeni delitvi dohodka. Kaj kažejo primerjalni podatki? Plan temeljnih organizacij za letos bomo, tako predvidevamo, sprejeli do konca februarja. Ti plani bodo tudi osnova za določanje dohodkovnih odnosov med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb. In kaj kažejo primerjalni podatki o letošnjih izhodiščnih planskih kazalcih in o naših lanskoletnih dosežkih? Odgovor daje tabela 1! Medtem ko je dosegel izvoz v letu 1980 vrednost 7,005.000 ZDA dolarjev, planiramo za letos izvoz v vrednosti 8,265.000 ZDA dolarjev ali za 18,0% več kot lani. Lansko leto smo hkrati uvozili za 1,204.000 ZDA dolarjev surovin in reprodukcijskih materialov, v letošnjem letu pa načrtujemo uvoz v vrednosti 1,980.000 ZDA dolarjev. Večji izvoz za 64,4% načrtujemo zaradi uvoza opreme za tozda Osnovna izdelava in za polirnico v Dekorju Kozje. Akumulacija, ki sestoji iz rezervnega sklada, obveznega posojila in razširitve materialne osnove dela, je bila v letu 1980 49.801.000 dinarjev, za letos pa jo načrtujemo za 66,683.000 dinarjev ali za 33,9% večjo. Celotni prihodek naj bi povečali za 26,4% Takšno rast celotnega prihodka naj bi dosegli z višjo vrednostjo izvoza v dinarjih, ki naj bi se povečal kar za 50,7%, medtem ko naj bi na domačem 1. Celotni prihodek 2. Porabljena sredstva 3. Amortizacija 4. Dohodek 5. Obveznosti iz dohodka 6. Čisti dohodek 7. Bruto osebni dohodki 8. Skupna poraba 9. Rezervni sklad 10. Za krajevno skupnost 11. Obvezno posojilo 12. Razširitev materialne osnove dela trgu iztržili za 27,6% več, kot smo iztržili lani. Ostali prihodki naj bi se povečali nekoliko manj, kot so se povečali v lanskem letu, če jih primerjamo s prihodkom v letu 1979. Zaradi višje dinarske osnove bo nekoliko višja tudi stimulacija izvoza. Pri tem smo predvidevali še to, da bodo čvrste valute v primerjavi z dinarjem nekoliko poskočile. Na prvi pogled načrtovana rast celotnega prihodka ni visoka, a bo treba vseeno napeti vse sile, če bomo hoteli doseči 518 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Seveda računamo tudi s povečanjem proizvodnje po njenem obsegu. In ker je pri nas proizvodnjo težko 409.565 518.000 126,4 126.836 171.886 135,5 10.586 12.810 121,0 272.143 333.304 122,5 35.975 60.889 169,3 236.168 272.415 115,3 161.347 185.376 114,8 22.527 17.320 76,9 6.435 8.328 129,4 2.493 3.036 121,8 5.561 7.035 126,5 37.805 51.320 135,7 Tabela 1: Primerjalni podatki o izhodiščnih planskih kazalcih steklarne za leto 1981, primerjanih z lanskoletnimi poslovnimi dosežki (vsi zneski so v tisočih dinarjev!) Dosežek Plan Indeksi Poslovni kazalci 1980 1981 1981/80 ocenjevati samo po narejenih kosih in kilogramih, si moramo izoblikovati bolj stvarne kazalce za njeno ugotavljanje, tako da bomo lahko z ekvivalenti ali enakimi vrednostmi na osnovi potrebnega vloženega dela na pogojno enoto proizvodnje izračunavali naraščanje proizvodnje ali njeno upadanje v nekem primerjanem obdobju. Upoštevati pa je treba pri vsem tem še dejstvo, da proizvajamo vse več svinčenega brušenega stekla in da je tudi Sortiment iz kristalina vse bolj zahteven. Zmerna rast dohodka in hitrejša rast akumulacije Poslovni stroški naj bi se povečali letos za 35,5%, pri čemer naj poudarimo, da bomo letos stroške za družbeno prehrano spet pokrivali iz porabljenih sredstev in ne, kot je bilo to lansko leto, iz čistega dohodka. Zato predvidevamo, da se bodo poslovni stroški, brez prehrane, povečali letos za kakšnih 30 odstotkov. Pri rasti celotnega prihodka za 26,4% in stroškov za 35,5% načrtujemo, da bo naš letošnji dohodek kakšnih 333,305.000 dinarjev ali za 22,5% večji, kot je bil lani. To morda res ni tako veliko povečanje, kot smo ga zabeležili lani v primerjavi z letom 1979, toda kljub temu bi bila takšna rast dovolj velika za pokrivanje vseh obveznosti do družbe, za naše osebne dohodke in skupno porabo ter za primerno povečanje naše akumulativnosti. Pri obveznostih iz dohodka bomo zabeležili precejšnje povečanje, saj bomo letos iz dohodka plačevali nekatere obveznosti, ki smo jih preteklo leto plačevali iz čistega dohodka. Zato pričakujemo letos le 272,415.000 dinarjev čistega dohodka ali le za 15,3% več kot lani. Ta nam bo ob povečanih bruto osebnih dohodkih za 14,8% omogočil povečati akumulacijo za 33,9%. In prav povečanje akumulacije bomo morali v bodoče postaviti bolj v ospredje, kot smo ga postavljali do sedaj, kajti le na tak način bomo zmogli vse obsežne investicije, ki jih načrtujemo za srednjeročno obdobje od leta 1981 do leta 1985. Omeniti velja še to, da predvidevamo ustvariti za naše neto osebne dohodke za 22% več sredstev kot lani. To pomeni, da predvidevamo letos v steklarni povprečni mesečni neto. osebni dohodčk na zaposlenega delavca približno 9.300 dinarjev! Vse je odvisno od nas! Osnova za uresničitev načrtovanih dkosežkov v letošnjem letu so: uspešna prodaja ob upoštevanju dokaj realnega vrednotenja dinarja v razmerju s čvrstimi valutami, nemotena preskrba s surovinami in z reprodukcijskimi materiali - predvsem iz uvoza - in zadovoljiva preskrba z energijo. Če bodo zagotovljeni vsi ti pogoji, bi ob nekoliko povečani proizvodnji in ob hkratnem zmanjšanju odpadka uskladiščili več izdelkov. In če se bomo še primerno stabilizacijsko obnašali vsakdo na svojem delovnem mestu, opisanih, globalno zastavljenih dosežkov letos „ ne moremo zgrešiti. Pomeni torej, da je vse odvisno od nas! No, če že ne vse, pa vsaj veliko! ZLATKO NOVAK Samokritična ocena Delegatski sistem še ne deluje najboljše..! 3 Ponavadi na začetku vsakega koledarskega leta razčlenimo in ocenimo uspešnost vsega svojega dela In poslovanja v preteklem letu. Pri tem pa pogosto pozabimo, da je nujno oceniti tudi delovanje delegatskega sistema kot najširše oblike In kot instrumenta samoupravljanja, političnega odločanja ter oblasti delavskega razreda. uri - foto Z. Novak Prav za delovanje delegatskega sistema lahko ugotovimo, da nismo izpolnili oziroma da smo le delno izpolnili dolžnosti, ki jih pred nas postavljata ustava in zakon o združenem delu, čeprav smo se pogosto sklicevali na pravice, ki nam jih dajeta. Pozabljali smo na znano dejstvo, da je prvi pogoj za priznavanje in uživanje pravic izpolnjevati dolžnosti. Tako lahko nasploh ugotovimo, da z delom delegacij in delegatov ne moremo biti zadovoljni. Vse prepogosti/so bili primeri, da se delegacije pred svojimi sejami in pred sejami organov odločanja niso sestajale in preučile predloženih gradiv s predlaganimi odločitvami in da se nekateri delegati niti sej niso udeleževali. To je namreč razvidno tudi iz analize, ki jo je sestavila delovna skupnost skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti ali sisov, iz katere je razvidno, da je v občini Šmarje pri Jelšah 40 temeljnih organizacij, sejam skupščin sisov s področja gospodarstva pa je v letu 1980 prisostvovalo povprečno le po deset delegatov, kar predstavlja komaj 26 odstotno udeležbo! Se največ delega- tov je prisostvovalo prvim sejam in sicer povprečno po 13, potem pa se je udeležba zmanjševala tako, da je bilo na drugih sejah povprečno po 10 delegatov in na tretjih sejah samo še po 8 delegatov!? Podobna udeležbi delegatov iz celotne občine je bila tudi udeležba naših delegatov. Öd skupnih štirinajstih sej so se delegati tozda Servisne dejavnosti udeležili le ene seje, delegati tozdov Dodelava in Dekor so se udeležili dveh sej, medtem ko so bili delegati tozdov Osnovna izdelava, Kristal in delovne skupnosti skupnih služb na šestih sejah. S takšnim odnosom do delegatskega dela je bila praktično pretrgana zveza med delavci in njihovimi skupščinami pri razreševanju družbeno pomembnih zadev. Prav ta povezava pa pomeni uveljavljanje interesov delavcev in zagotavljanje njihovega odločilnega položaja, kar je osnovni smoter delegatskega sistema. Na drugi strani pa smo s svojo nedejavnostjo omogočali tudi birokratsko odločanje o posameznih pomembnih zadevah. Zato so bila povsem upravičena vprašanja nekaterih delavcev, kako je bilo mdgoče sprejeti takšne ali drugačne rešitve oziroma odločitve, saj so smatrali, da ni pravil- na oziroma da ni v skladu z interesi delavcev. Nekako boljša je bila udeležba delegatov na sejah delavskih svetov, katerih je bilo v letu 1980 skupaj 53. Vsem sejam je namreč prisostvovalo 604 delegatov. To pomeni, da je bilo na eni seji povprečno po 11 delegatov, kar predstavlja 64% udeležbo. Kljub temu pa so bili nekateri delavski sveti komaj sklepčni, oziroma so si sklepčnost zagotovili z naknadnim iskanjem delegatov.!? Čeprav so na mnogih sestankih obravnavali tudi neaktivnost delegatov, se položaj ni bistveno izboljšal. Nekateri delegati so se še naprej indo-lentno ali brezbrižno obnašali do izkazanega zaupanja svojih sodelavcev ter iskali najrazličnejše izgovore in opravičila, zaradi katerih da se sej ne morejo oziroma se niso mogli udeležiti. Prav tako je bilo za takšno ravnanje tudi vzrok dejstvo, da je bilo gradivo za skupščine sisov v večini primerov zelo obsežno in včasih napisano v nerazumljivem jeziku za delavce, mnogokrat pa je bilo gradivo tudi dostavljeno tik pred sejami in se delegati v gradivo niso mogli poglabljati, pa so zato prihajali na seje v večini primerov nepripravljeni in jim je bilo torej ne- mogoče sodelovati v razpravah. Ker so se zaradi tega čutili neenakopravne v primerjavi s profesionalnimi delavci posameznih sisov, so se sejam začeli izogibati. Hkrati pa sisi tudi niso sproti obveščali delegatske baze - delavcev in občanov - o udeležbi njihovih delegatov, pa ti sproti niso mogli ustrezno ukrepati. Ker v glavnem poznamo vzroke za opisano stanje, moramo letos storiti vse, da jih odpravimo in da tako sodelavcem zagotovimo mesto in vlogo, ki jima pripadata v sistemu demokratičnega socializma oziroma v sistemu samoupravljanja sploh. Razen tega pa bo nujno še tesnejše sodelovanje delegacij in usklajevanje njihovega dela v steklarni. Seveda bo nujno tudi sodelovanje z delegacijami v krajevni skupnosti, saj bomo le na ta način lahko uspešno uveljavljali svoje interese. Ti pa morajo biti, seveda, v skladu s širšimi interesi naše družbe. In tudi subjektivne sile v najširšem pomenu tega izraza se bodo morale bolj ustvarjalno vključiti v delovanje delegatskega sistema in po svojih močeh prispevati k uresničevanju interesov delavcev! ALOJZ JUHART Izrežite si in shranite! Delovni koledar 1981 Delovni koledar za letošnje leto je potrjen. Svetujemo vam, da sl ga izrežete, nalepite na kakšno primerno podlogo Iz kartona ali lesa ter ga obesite na ustrezno mesto, da bo vselej pri roki. Meseci Število delovnih dni Število delovnih sobot Datumi delovnih sobot Skupaj delov, dni v mesecu Skupaj prazničnih dni Skupaj delovnih ur Januar 20 1 « 10/1. 21 2 182 Februar 20 2 7, 14/11. 22 — 176 Marec 22 1 14/III. 23 — 184 April 21 1+0*) 4, 11/IV. 22-H1*) 1 183+(7) Maj 20 1 9/V. 21 2 182 Junij 22 1 6/VI. 23 184 Julij 22 - — 22 2 190 Avgust 21 1 1/VIII. 22 176 September 22 1 5/IX. t 23 184 Oktober 22 1 3/X. 23 184 November 20 2 7, 14/XI. 22 1 183 December 21 1 5/XII. 22 1 183 Skupaj 253 13-H1) 266-HU 9 2.191-H7) *To bo solidarnostni dan! Edina sprememba v primerjavi s predlaganim delovnim koledarjem za letos, objavljenim v lanskoletni septembrski izdaji časopisa »Steklar« v sprejetem, je da bomo delovni dan - četrtek, 31. decembra - nadomestili z delom v soboto, 14. novembra. Na efektivne ali stvarne delovne ure odpade 254 delovnih dni in 12 delovnih sobot ali skupaj 2.198 delovnih ur, na ure praznikov pa odpade 63 ur. V aprilu bomo opravili tudi solidarnosti delovni dan. PLANSKO+ANALITIČNI ODDELEK Februarja začetek gradnje kislinske polirnice v Kozjem Vendarle »lopata« za razširitev tozda Dekor Vse kaže, da bomo v februarju zasadili lopate za pričetek gradnje kislinske polirnice In spremljajočega objekta za potrebe tozda Dekor v Kozjem. Takrat bo začelo srce slehernega zaposlenega v njem utripati močneje, zškaj dolgo pričakovana dela se bodo vendarle začela... Če vzamemo v roke arhive in pobrskamo po investicijskih listinah, ugotovimo, da smo že leta 1978 začeli potrebne postopke za odkup zemljišča in sprožili dolgo pot zbiranja raznih nujnih soglasij. Na tej poti je bilo veliko težav in preprek, ki jih jč bilo treba odpraviti in premostiti. In pri vsem tem se človek včasih znajde v položaju, ko več ne ve, kje so vzroki, da delo ne gre tako, kot smo si ga zastavili. Verjetno je del odgovora tudi v tem, da smo v minulih letih v naši družbi na področju investiranja v nove proizvodne zmogljivosti precej grešili in da so taki grehi tisti, ki sedaj otežkočajo vsakršno investicijsko odločitev in njeno uresničitev!? Če bi govorili o glavnih težavah od osnutka projekta do njegovih stopenj uresničevanja, bi morali opozoriti, da projekt iz osnutka zastara in da postane do časa, ko se pojavi v banki s prošnjo za kredit, skoraj neuporaben ... Zakaj? Če pogledamo samo naš projekt iz obdobja 1978-1979, ugotovimo, da je sprememba samoupravne organiziranosti steklarne na nove tozde potegnila za seboj tudi gospodarsko plat elaborata, da so se spremenili nekateri prostorski plani, da so se spremenili kriteriji banke za kredit, da so se spremenila vrednostna razmerja med načrtovano investicijo in pričakovanimi rezultati itn. Vse te spremembe pa narekujejo dodatna dela, dodaten čas in tudi drugačen »kupček« investicijskega denarja! Vendar pa lahko rečemo, da tudi čas prinaša svoje... Menimo namreč, da je čas za gradnjo prišel kot nalašč. Iz več znanih razlogov vemo, da bo polirnica v Kozjem pomenila zares pomemben in potreben gospodarski objekt za razširitev proizvodnih zmogljivosti. Tozd Dekor bo v letu gradbenih del zasedel brusilniške zmogljivosti, ki so pričele obratovati v letu 1978. V teh preteklih petih letih je namreč naš kolektiv v Kozjem postal kadrovsko že dovolj zrel in močan, da se bo lahko tudi v bodoče nemoteno razvijal v skladu z interesi delavcev vse naše steklarne v tozdu Dekor skupaj s Steklarsko šolo v Rogaški Slatini usposobili dodatno potreben kader za finaliziranje ali dokončevanje proizvodnje, tako da računamo po uspešnem dokončanju investicije v polirnico na novo vzpostaviti brušenje ^Boris Kidrič«. V letošnjem letu bomo v finalizaciji že v novem objektu. V letu 1981 bomo v Kozjem naredili optimalne ali najbolj ugodne količine brušenega kristala, ki bodo v povprečnem sortimentu dosegle kakšnih 500.000 izdelkov iz svinčevega kristala. Te količine pa govorijo, da bo izkoristek ipo-lirničnih zmogljivosti dosežen. In hkrati s tem še lahko ugotovimo, da bo del zmogljivosti polirnice v Rogaški Slatini sproščen in Omogočal normalno delo v tamkajšnji enoti ter omogočil povečati brusilniške zmogljivosti v Rogaški Slatini. Vse to pa so gotovo temeljni cilji steklarne kot celote, saj je naša usmeritev letos še bolj * kot lani poudarjena v povečevanje izvoza predvsem brušenega kristala, začrtana v predlogu srednjeročnega razvojnega plana steklarne za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Glede na to, da je investicija steklarne »Boris Kidrič« v tozd Dekor dobila v banki »zeleno luč« v letu 1980 pet minut pred dvanajsto, je tako zaokrožena tudi finančna konstrukcija, ki jo moramo predložiti občinskemu upravnemu organu, da nam bo izdal ustrezno gradbeno dovoljenje. Medtem smo tudi razpisali gradbena dela in sedaj, ko to poročam, čakamo ponudnike. Upam, da bo to opravljeno v januarju! Pred nami je sedaj še zahtevna naloga - uvoziti opremo. Zatorej nam dela za uspešno dokončanje investicije ne bo zmanjkalo tudi sedaj, ko že pričakujemo, kdaj se pojavijo stroji na gradbišču. Naša velika želja in cilj sta, da bi še v letošnjem letu oköpäli prvi brušenji kristalni izdelek v kislinski kopeli v Kozjem. Vsi delavci tozda Dekor čutimo s tem veliko in novo odgovornost, vendar prijetno, saj vemo, da sta nam jo zaupala širša družba in celotni kolektiv steklarne »Boris Kidrič«. JOŽE BOŽIČEK Kaj naj postanejo problemske konference? Stalna oblika za obravnavanje našega dela Smo v stabilizacijskem letu. To ne bo lahko. Zato se moramo nanj pripraviti že sedaj, v začetku leta, sicer nas med letom utegne kaj neprijetno presenetiti! Že sedaj, v začetku leta, moramo biti pozorni na vsak, najmanjši problem, ker - mislim - problemov kar mrgoli naokrog med nami. Že v lanskem letu smo slišali za pobude o pripravi in izvedbi sestanka - problemske konference sindikalne organizacije. Toda, zanjo ni bilo časa, saj smo imeli mnogo drugih opravil. A, to prav dobro vemo, nikoli ni prepozno! Dogovorili smo se, naj bi bili nosilci akcije izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata. Na dobro pripravljenem skupnem sestanku je mnogo lažje, kot kjer koli drugje, marsikaj skleniti, se dogovoriti, da ne prihaja pozneje do nepotrebnih nesporazumov, za kakršne vemo sedaj. Pred nami so sedaj letne seje osnovnih organizacij sindikata, torej nekakšni letni občni zbori, na katerih moramo poročati o svojem delovanju v preteklem letu, oceniti to delovanje, se dogovoriti o delu letos in poveriti odgovorne politične dolžnosti najbolj sposobnim za delovanje v sindikalnih organizacijah. In kaj vse bi kazalo obravnavati? Navajam le nekaj še nerešenih zadev, ki jih pri nas vse preveč opazujemo s strani, namesto da bi se jih lotili in jih razrešili, odpravili, uredili! Nagrajevanje po delu oziroma po nedelu je najbolj žgoče. Tudi v tozdu Dodelava! Vemo namreč, da imamo skupinske normative, čeprav vemo, da bi bilo nagrajevanje mogoče organizirati tudi tako, ko bi delovne učinke merili vsak dan. S sedaj veljavnim obračunavanjem v celoti no moremo biti zadovoljni. To ne zato, ker nas postavlja v odvisen položaj in ker ne moremo vplivati v celoti na prvine, ki odločajo o resničnem nagrajevanju po delu! Če mi, na primer, neko delo opravimo in narejene izdelke oddamo drugemu tozdu, ta tozd pa prevzetega dela v istem mesecu ne more opraviti in dokončati, si tudi v našem tozdu opravljenega dela po veljavnem normativu ne moremo obračunati, ker so spremni listi priloženi omenjenemu steklu oziroma steklenim izdelkom. In pot stekla v skladišče za gotove izdelke je včasih dolga; traja celo več mesecev. To pa pomeni, da ne moremo biti vselej nagrajevani po vloženem delu, čeprav smo ga opravili pravočasno v določenem obdobju... In vemo tudi, da nimamo popolnega nadzorstva nad spremnimi listi, saj niti ne vemo, če vselej pridejo v obračune. Sedaj je postopek namreč takšen, da je vsakomur prost dostop do njih. To je do listov, ki so za nas nekakšni čeki, saj na njihovi podlagi beležimo dohodek tozda. No, to je le eden med problemi, ki povzročajo nezadovoljstvo, saj delavci, ki dobro delajo, upravičeno zahtevajo nagrado za svoje vloženo delo! Če pa pogledamo nagrajevanje drugje, kjer sploh še ne delajo po normativih, nas to še bolj moti. Zato sprašujemo, kdaj bomo vsi v enakem položaju? Mogoče se bo kdo vprašal, kako začeti s tem delom, ker še ni nobenih trdnejših izhodišč:! Trdno sem prepričan, da za to ni resnih ovir, le hoteti je treba in storiti kaj za to. Kdo pa je nam, v tozdu Dodelava, postavil normative?! Kakor veste, smo si jih postavili sami. Zato so jih tudi tam, kjer normativov še nimajo, postavijo sami. Kajti, to lahko storijo le tisti, ki razmere v zvezi z delom dobro poznajo. Seveda pa normativi zavezujejo, kajti so mera, po kateri se pozneje izmerja, kdo je svoje obveznosti izpolnil in kdo jih ni. ■ Pa bo kdo vprašal, kdo za vse to odgovarja! Vemo, da je nosilec te akcije sindikat. Žal pa je ta v tem primeru odpovedal. In če bo pri tem tudi ostalo, kar upam, da se ne bo zgodilo, zaželenega cilja - nagrajevanja po delu - zagotovo ne bomo uresničili! In še nečesa bi se morali resno lotiti! Našega obveščanja o tem, kaj se dogaja v organih samoupravljanja vseh naših tozdov in delovne skupnosti skupnih služb. Ne verno, na primer, kakšne sklepe njihovi delavski sveti sprejemajo, čeprav se številni sprejeti sklepi dotikajo večine delavcev v podjetju. Le zakaj smo zanemarili nekdanjo prakso izmenjavanja zapisnikov? In, zakaj ne bi sprejetih sklepom objavljali vsak mesec sproti v našem časopisu »Steklar«?! Zavedati se moramo, da smo vendarle delovna organizacija, sestavljena iz medsebojno proizvodno, tehnolo- ško, komercialno in po poreklu povezana delovna organizacija, in da prav noben tozd sam zase ne more obstaja^ ti. Ker smo torej tako zelo medsebojno povezani in soodvisni, ne smemo dovoliti, da bi kdor koli poskušal med tozdi postaviti kakršen koli plot! RADO DRENSKI Upam, da bo to poročilo zaleglo! Steklarna pod gasilčevo lupo Ko smo zadnji delovni dan v letu 1980 ustavili stroje in ko je nastopila skoraj popolna tišina v naši steklarni, so ostali na delu le kurjači In vratarji. Da bi bila zagotovljena potrebna požarna varnost, pa so skrbeli gasilci, ki so dežurali noč In dan. Medtem ko so sl drugi člani kolektiva nazdravljali za srečno novo leto ob veseli družbi In dobri kapljici, so sl dežurni gasilci zaželeli »Srečno!« kar sredi steklarskih obratov... Gasilsko dežurstvo je precej odgovorna naloga; predvsem zato, ker se nekateri člani kolektiva še vedno vedejo do požarnega varstva dokaj neodgovorno. Da je res tako, sem v tem poročilu opisal nekaj napäk in slabosti, ki smo jih gasilci opazili na svojih rednih obhodih po obratih in zunaj njih! Kaj vse smo opazili in odkrili? Le preberite! Spisek je precej dolg. Začetni požar v omari steklarskega orodja, odprta in nezaklenjena vrata brusilnice, nered okrog talilne peči, nezaščiteni električni vodniki na več kot dvajsetih mestih, izpuščanje pare in iztekanje vode kljub prizadevanjem za varčevanje, nezaščitene svetilke ali samo žice brez svetilk, zatrpani prehodi zaradi nereda z vozički in nosilkami To in ono iz steklarne za steklene izdelke, nered v prostorih pod pečjo, kjer so nekateri pokazali svoje tapetniške mojstrovine in si iz najrazličnejših priročnih sredstev naredili dobra ležišča pod pečjo, razmetane kartonske škatle in tervol v prostorih starega generatorja, razmetane PVC folije ob šotoru, trideset metrov dolga grmada smeti in papirja od zadnjih vhodnih vrat do kislinskega skladišča, razmetane palete, prevrnjeni vozički za steklo, nekaj ton katrana v sodih, kar je že najbrž muzejske vrednosti, pod stropom v zidarskem skladišču obilica najrazličnejših instalacij, iz katerih si najbrž nihče več ne ve pomagati, ker se nanje nihče več ne spozna, nobena pa tudi ni več napeljana po predpisih, itn. Pa še nered v garažah in v mehaničnih delavnicah pod ambulanto, nered na podstrešju servisnih delavnic, prenapolnjena podstrešja nad učno brusilnico in jedilnico ... Še bi lahko našteval, vendar upam, da sem jih naštel - nepravilnosti namreč - dovolj. Upam v prepričanju, da se bo kdo le čutil odgovornega za vse opisano!? Že večkrat smo namreč gasilci opozorili v pisni obliki in povedali o neredu in nepravilnostih, zaradi česar je naša požarna varnost okrnjena, vendar vsa dosedanja obvestila niso zalegla. Upam, da bo to poročilo zaleglo!? Vsakdo med nami bi se namreč moral zavedati, da odgovarja za red in čistočo ter požarno varnost. Predvsem pa velja to za vse vodilne delavce v tozdih. Zato ne bo na koncu tega sestanka odveč spomniti na vrstice, ki sem jih videl napisane v neki delovni organizaciji!? Piše: »Pazi na red in čistočo in s tem dokaži, kolikšna je tvoja kultura, tvoja delovna zavest in kolikšen je tvoj odnos do družbenega imetja in do družbene samozaščite!« VINKO PLAVCAK Nekaj zanimivosti Če vas zanima še kaj iz steklarne, potem preberite tudi teh osem kratkih sporočil! e V decembru smo izvozili za 13,506.719 dinarjev izdelkov oziroma za 439.133 ameriških dolarjev. Tako je bil naš lanskoletni skupni izvoz 7,005.000 ZDA dolarjev, s čimer smo zastavljeni plan nekoliko presegli. j # Na domačem trgu smo v decembru prodali za 18,626.379 dinarjev izdelkov, tako da je naša celoletna prodaja v lanskem letu dosegla 32,133.098 dinarjev. • Na seji delavskega sveta, ki je bila v četrtek, 15. januarja, so naši delegati določili zneske o nadomestilih za služ- ^ bena potovanja, ločeno življenje, kilo- metrino in nagrade za učence in študente. Polna dnevnica za službeno potovanje, daljše od 12 ur, je 325 dinarjev, polovična dnevnica za službeno potovanje od 8 do 12 ur je 217 dinarjev, znižana dnevnica za službeno potovanje od 6 do 8 ur je 158 dinarjev; vendar se takšno znižano dnevnico odobri le, če se potovanje začne najmanj dve uri pred začetkom delavčevega rednega delovnega časa, oziroma če se službeno potovanje konča najmanj dve uri po preteku njegovega rednega delovnega časa. Povračilo za prenočitvene stroške s predložitvijo računa o prenočevanju je 397 dinarjev in brez predložitve računa 158 dinarjev. Nadomestilo za ločeno življenje je 2.500 dinarjev. Še nadalje bo vsak delavec prispeval po 200 dinarjev na mesec za prevoz na delo in z dela z javnimi prometnimi sredstvi. Kdor možnosti za takšen prevoz nima, mu pripadajo povrnjeni prevozni stroški po 1,20 dinarja za vsak kilometer oddaljenosti stalnega prebivališča od steklarne oziroma tozda Dekor v Kozjem, vendar le, če je razdalja v obeh smereh vožnje večja kot 10 kilometrov. Kilometrina je 5,40 dinarjev za prevoženi kilometer. Nagrada učencem in študentom v redni proizvodnji za 182 ur dela je 3.500 dinarjev in za ostala dela 2.000 dinarjev. • V februarju začnemo z gradnjo kislinske polirnice in z razširjanjem obrata v tozdu Dekor Kozje. Dela naj bi bila predvidoma končana letos. • V sklepni fazi so priprave temeljev planov temeljnih organizacij za obdobje od leta 1981 do leta 1985, ki naj bi jih - predvidoma - potrdili v februarju. • Ker nismo podpisali samoupravnega sporazuma o pospeševanju kmetijstva za obdobje 1981-1985, nas bodo obiskali predstavniki, ki so uporabniki teh sredstev, da bi zvedeli, kako so bila ta sredstva uporabljena v preteklosti in kakšni so programi za naslednje obdobje. Hkrati bomo poskušali najti skupni jezik za podpis tega samoupravnega sporazuma. Odlok, s katerim je v preteklih letih skupščina obči- ne predpisovala stopnjo prispevka, kolikor ni prišlo do soglasnega dogovora in podpisa sporazuma, pri sedanjem družbenem dogovarjanju ni sprejemljiv, saj pomeni maličenje samoupravnega sporazumevanja. • V ponedeljek, 26. januarja, naj bi v kulturnem domu v Banja Luki odprli razstavo steklenih izdelkov, ki jo je pripravila naša delovna organizacija v sodelovanju s kulturnim centrom tega mesta. Vse izdelke za to razstavo je pripravil in oblikoval naš oblikovalec Tihomir Tomič. Poročilo službe za varstvo pri delu Lansko leto 140 delovnih nezgod Namen varstva pri delu je predvsem varovati vse člane kolektiva pred nezgodami pri delu, pred poškodbami ter pred poklicnimi in drugimi boleznimi in obolenji v zvezi z delom. S pravilno organizacijo dela je treba preprečevati tudi prekomerno utrujenost pri delu. Varnost pri delu je med nepogrešljivimi pogoji za napredek delovne organizacije, za delavčevo osebno srečo in za srečo njegove družine. Poučevanje in vzgajanje delavcev za varno delo je velikega pomena pri preprečevanju delovnih nezgod in obolenj. Namen poučevanja in vzgajanja je, da vsaka oseba v delovni organizaciji pred nastopom svojega dela in pred razporeditvijo odrejenih del ter nalog v njej spozna nevarnosti, ki ji pretijo na delu. V letu 1980 smo organizirali seminarje iz varstva pri delu in preizkuse znanja, ki jih je opravilo z uspehom 55 vodstvenih delavcev ter delavcev, ki opravljajo dela s povečano nevarnostjo, medtem ko trije kandidati preizkusa znanja niso opravili. Zdravstveni pregledi so namenjeni predvsem tistim delavcem, ki delajo na delovnih mestih, nevarnih za poškodbe ali zdravstvene okvare. Na obdobnih zdravstvenih pregledih je bilo 70 delavcev, ki delajo na omenjenih delovnih mestih. V letu 1980 je bilo invalidsko ocenjenih 15 delavcev, od teh v I. kategorijo invalidnosti 8 delavcev, ki so popolnoma nezmožni za pridobitno delo, v II. kategorijo nihče, ki bi bil zmožen za štiriumo delo in v III. kategorijo 7 delavcev, ki so sposobni opravljati druga ustrezna dela poln delovni čas. Največ in to pet invalidsko ocenjenih delavcev je bilo zaradi poškodb, od tega štirje zaradi nesreč, ko niso delali, in eden zaradi poškodbe na poti z dela. Štirje delavci pa so bili invalidsko ocenjeni zaradi obolenja srca in ožilja, trije zaradi obolenja mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva, dva delavca zaradi obolenja jeter in ena delavka zaradi poklicne bolezni -okvare živca na komolcu. Ozračje moramo meriti in preizkušati periodično ali ponavljajoče, pač v odvisnosti od njegove onesnaženosti z raznimi škodljivimi snovmi, ki se sproščajo med delovnimi postopki in načini dela. V letu 1980 so bile opravljene tudi ekološke meritve in sicer meritve prahu v ozračju v grobi brusilnici ter meritve fluoridov v ozračju kemične po-limice stekla, nove brusilnice ter nevtralizacije. Izmerjene količine škodljivih snovi v glavnem niso prekoračevale dovoljenih mej. Evidenca o nezgodah pri delu kaže, da je bilo v letu 1980 140 nezgod pri delu, od tega 117 neposredno pri delu Tabela 1: Nezgode pri delu v letu 1980 in izgubljeni delovni dnevi v temeljnih organizacijah steklarne Število nezgod pri delu Tozdi ali organizacijske enote Skupaj Pri delu Na poti Število izpadlih delovnih dni Osnovna izdelava 36 28 8 395 Dodelava 15 12 3 127 Kristal 55 52 3 202 Dekor Kozje 16 13 3 120 Servisne dejavnosti 11 9 2 123 Delavska restavracija 2 2 — 16 Delovna skupnost 5 1 4 39 Skupaj steklarna 140 117 23 1.022 Koliko stane naš »Steklar«? Odločujoča je vsebina Na podlagi 27. člena pravilnika o urejanju in izdajanju glasila »Steklar«, ki določa, da morajo biti najmanj enkrat na leto objavljeni podatki o virih njegovega financiranja in o višini dotacij ter o letni nakladi in še drugi podatki, pomembni za Javnost, objavljamo, koliko denarja smo za »Steklarja« porabili v letu 1980. Če so prispevki in podatki, ki jih objavljamo v časopisu »Steklar«, čitani, zanimivi, ažurni in polemični, potem naše glasilo služi svojemu namenu in potemtakem ni drago. Če pa ni tako, je naloga vseh nas, še posebej pa uredništva in urednika, da poskušamo »Steklarja« izboljšati, tako da se bodo sredstva, vložena v njegovo urejanje in izdajanje, obrestovala. Vemo namreč, da je le dobro in sproti obveščen ter s tem tudi z znanjem oborožen delavec sposoben dobro in odgovorno opravljati svoje delovne in samoupravljalske dolžnosti oziroma pravice. V letu 1980 so dosegli vsi stroški v zvezi z urejanjem in izdajanjem »Steklarja« 614.431 dinarjev za izdajo 12 izdaj v nakladi po 1.700 izvodov vsakič. To pomeni, da nas je stal en izvod časopisa povprečno 30,12 dinarjev. Če odštejemo še stroške, ki odpadejo na Steklarsko šolo, to je 70.860 dinarjev za del naklade, ki jo razdelijo med svoje delavce, moremo ugotoviti, da je steklarno en izvod »Steklarja« v lanskem letu stal 26,65 dinarjev. Seveda je bila resnična cena časopisa v začetku lanskega leta nižja, zaradi podražitev tiska in časopisnega papirja pa sedaj že dosega 32 oziroma 33 dinarjev za izvod. Stroški za »Steklarja« so bili v lanskem letu po posameznih prvinah naslednji: Dinarjev 1. Tiskarske storitve ČGP Delo, Ljubljana 386.483,50 2. Dostava časopisa »Steklar« 3. Honorarji za odgovornega urednika, za jezikovno, tehnično in likovno oblikovanje ter 3.004,35 za tajnico uredništva 148.724,00 4. Avtorski honorarji za sodelavce-dopisnike 76.319,15 Skupaj 614.431,00 Podatke za honorarje smo za decembrsko izdajo samo ocenili, zato bo najbrž dokončni znesek nekoliko spremenjen. Seveda pa ta sprememba ne bo občutneje spremenila navedenih podatkov! UREDNIK in 23 na poti na delo oziroma z dela. V posameznih tozdih so zabeležili različno število nezgod, kakor kaže tabela 1! Glede na težo nezgod pri delu so bile vse zvečine lažje. Vzroki zanje so bili predvsem: nepremišljeno oziroma nezanesljivo opravljanje dela, slabe lastnosti materiala, ki je bil v obdelavi in delo brez obveznih osebnih zaščitnih sredstev. V obratih design (desenske) brusil-nice je bilo v letu 1980 kar 41 poškodb oči, zaradi česar je bilo izgubljenih 151 delovnih dni. Vse zato, ker delavci niso uporabljali obveznih zaščitnih očal! Resničnost nesreč pri delu in na poti na delo oziroma z dela (R) se izračuna po obrazcu: R = Število izgubljenih dni Število nesreč pri delu V letu 1980 je bila po tem obrazcu resnost 7 dni, ker je bilo izgubljenih 1.022 delovnih dni, število nesreč pa je bilo 140! Pogostost nesreč pri delu (P) pa se izračuna po obrazcu: P = Število nesreč x 100 zaposlenih Povprečno število zaposlenih V letu 1980 je bila pogostost nesreč pri delu 11 oseb, kar pomeni - upoštevajoč stokratno število nesreč, ulom-ljeno s povprečnim številom zaposlenih (140x100=14.000 oziroma 1.255) -da se je na vsakih sto zaposlenih delavcev v lanskem letu v povprečju poškodovalo 11 delavcev. Zanimiv je tudi pogled na tabelo 2, ki kaže število nezgod pri delu in njihovo pogostost v preteklih šestih letih! Tabela 2: Število nezgod pri delu in njihova pogostost v obdobju od leta 1975 do leta 1980 Leto Število nezgod Pogostost 1975 183 16 1976 151 13 1977 150 13 1978 139 12 1979 158 13 1980 140 11 Tabela 2 in iz nje narejen diagram kažeta, da se je v zadnjih šestih letih število nesreč pri delu zmanjševalo, če izvzamemo leto 1979, in da je njihova pogostost v stalnem upadanju! Redno pregledovanje in preizkušanje delovnih priprav in naprav oprav- ► t ljamo zato, da bi mogli jamčiti varnost njihove uporabe, saj so svojih konstrukcijah in načinih delovanja predstavljajo povečano nevarnost za okolico in za njihove upravljavce. V lanskem letu so bile pregledane delovne naprave in priprave predvsem v tozdu Osnovna izdelava. Ugotovljene pomanjkljivosti smo že v celoti odpravili, zato nam je IVD Maribor izdalo ustrezna strokovna mnenja: Po vsem zapisanem je očitno, da se varstvene razmere pri delu v steklarni nenehno izboljšujejo. Seveda pa se s takšno ugotovitvijo le ne bi smeli zadovoljiti, ampak moramo nameniti varstvu pri delu še večji poudarek in še večjo skrb ter ga vključiti v delovni proces, tako da bo vendarle njegova temeljna sestavina! BRUNO ŠVERKO Po učiteljski konferenci Zaskrbljujoči polletni učni rezultati V četrtek, 8. januarja, Je bila tretja konferenca predavateljskega In vzgojiteljskega zbora Steklarske šole. Udeležili so se je tudi delegati združenega dela, ki učence štipendira. In kaj so na njej ugotovili? Da smo ob koncu prvega polletja šolskega leta 1980/81 zabeležili Izredno slab učni uspeh. Se zlasti Izstopa tretji razred, katerega učni uspeh se je od prve konference še poslabšali Uspešnost posameznih razredov je mogoče razbrati iz tabele 1! Tabela: Učni uspeh učencev Steklarske šole ob polletju šolskega leta 1980/81 Razred Število učencev Število pozitivnih ocen Delež v % Število negativnih ocen Delež v % I. 34 20 58,8 14 41,2 II. 28 14 50,0 14 50,0 III. 31 10 32,3 21 67,7 Skupaj 93 44 47,31 49 52,69 Učenci so v razrednih skupnostih sami analizirali uspeh svojega učenja in dela v šoli ter navedli nekaj vzrokov. Iz osnovne šole so prišli z minimalnim predznanjem; učijo se premalo; po praktičnem pouku so utrujeni. Sami so ugotovili, da nekaterim učne ure zadoščajo, mnogim pa ta čas ne zadošča in potrebujejo več časa za učenje! Z analizo učnega uspeha smo ugotovili, da imajo slab učni uspeh predvsem učenci, ki ne stanujejo v domu učencev, in učenci, ki se vozijo v šolo ali ki stanujejo v zasebnih sobah. Izstopa primer učenke tretjega razreda, ki je bila lani uspešna in je bila brez nezadostnih ocen, dokler je stanovala v domu učencev. V drugi polovici lanskega oktobra pa si je našla sobo v Rogaški Slatini ir) se odselila iz doma. V njenem polletnem spričevalu je bilo vpisanih šest negativnih ocen in pet neopravičenih ur. Učitelji praktičnega pouka so se o učencih izražali zelo pohvalno. Pri praktičnem pouku imata težave le dve učenki prvega razreda in sicer zaradi zdravstvenih razlogov. Po prvi redovalni konferenci smo organizirali dopolnilni pouk iz matematike, fizike in slovenskega jezika. Dopolnilnega pouka so se udeleževali predvsem domski učenci. Učenci, ki se vozijo z domov v šolo in tisti z najetimi sobami pa so k dopolnilnemu pouku le redko prihajali. Vsi učenci, ki so redno obiskovali dopolnilni pouk, so nezadostne ocene popravili. Zato smo sklenili, da morajo obvezno obiskovati dopolnilni pouk vsi učenci, ki imajo nezadostne ocene. Izostanek z dopolnilnega pouka bomo v bodoče obravnavali kot izostanek z rednega pouka! Na konferenci smo se dogovorili, da bodo vsi predavatelji učencem z nezadostnimi ocenami pomagali in v zvezi s tem sklenili: 1. Organizirali bomo dodatne učne ure (tudi za učence, ki ne stanujejo v domu). 2. Sklicali bomo roditeljski sestanek in seznanili starše z vsemi problemi, ki jih je nakazala konferenca. 3. Med počitnicami bomo organizirali učne ure za učence z negativnimi ocenami. 4. Učenci z negativnimi ocenami lahko ostanejo v domu učencev tudi tisti teden, ko nimajo praktičnega pouka; organizirana bo sistematična pomoč pri učenju; pridružijo se jima lahko učenci - vozači. 5. Dopolnilni pouk je obvezen. Delegati združenega dela so se strinjali z zastavljeno usmeritvijo, da je treba učence teoretično ter praktično usposobiti za njihov poklic. Združeno delo bo imelo v naslednjem srednjeročnem obdobju velike potrebe po steklarskih kadrih. Vendar potrebuje le' usposobljene delavce. Dosledno so zastopali stališče, da delavec brez končane šole nima takšnih možnosti za napredovanje, kot jih ima delavec s končano šolo. Steklopihač bo ostal krogličar. Brusilci kristalnega stekla, ki ne bodo končali šole, bodo ostali celo brez zaposlitve. Strinjali so se s temeljitim revidiranjem štipendij. Vsak delavec v združenem delu je nagrajen po svojem delu in rezultatih dela. Osnovno učenčevo delo je učenje, zato se mora njegovo delo odražati tudi v višini kadrovskih štipendij. Opazili smo, da učenci delajo velike razlike v pomembnosti praktičnega in teoretičnega pouka. Toda delavec, ki je teoretično neizobražen, svojega dela ne more opravljati kvalitetno. Morda se nakaterim učencem danes zdi nepomembno, da poznajo, katere prvine sestavljajo steklo, da poznajo osnove fizike, da znajo izračunati sklepni račun. Pravice in dolžnosti delavcev, delegatov - samoupravljalcev jih ne zanimajo. Toda ti učenci bodo jutri delavci, delegati - samoupravljale!. Le kako naj uspešno delajo in samoupravljajo, če pa nimajo osnovnih znanj? Kako? MARJANA BRADIC Ob slovenskem kulturnem prazniku Majhen preizkus, kako poznamo našo književnost Osmi febrar Je slovenski kulturni praznik. Največkrat se ob tem dnevu spomnimo na našega velikega Prešerna, ker Je ta dan pač povezan z obletnico njegove smrti. In res Je, da Je s svojo poezijo prvi dokazal svetu, kako Ima lahko tudi zatiran slovenski narod svoj knjižni Jezik; res Je, da Je v slovensko kulturo uvedel nove pesniške oblike, kot so sonet, gazela, glosa Itn.: res Je, da Je njegova ljubezenska poezija še sedaj pri nas brez primere. Vendar pa bi bilo krivično, če bi ob tem dnevu pozabili na ostale naše kulturne ustvarjalce, ki so na tak ali drugačen način - v besedi, sliki, glasbi Itn. - ovekovečili našo miselnost, našo preteklost, sedanjost, naše delo... Ponosni smo na Trubarja, na Cankarja, na Kosmača, na pisce partizanske poezije, na naše slikarje - impresioniste ... Ne, saj ne moremo vseh našteti! Letos bomo, seveda, namenili največ pozornosti ustvarjalnosti Frana Levstika, ko bomo slavili 150. obletnico njegovega rojstva, Josipa Murna-Aleksandrova, ko se bomo spominjali osemdesetletnice njegove smrti in Louisa Adamiča ob tridesetletnici njegove smrti. Prav pa bi bilo tudi, če bi ob takih priložnostih pogledali malo tudi väse, se vprašali, kdaj smo nazadnje prebrali kakšno dobro knjigo, si ogledali dober film ali dobro gledališko predsta- Razveseljiv napredek vo, predebatirali s sosedom o problemu, ki je bil predstavljen po televiziji... Res je, da imamo v sedanjem življenjskem tempu, ki nam ga vsiljuje ta čas, vedno manj možnosti za takšne stvari, toda... Če imate morebiti zdajle, ko ste že prebrali tele vrstice, še malo časa, pa lahko, za šalo ali pa zares, pobrskate po svojem spominu. Preberite napisana vprašanja in poskušajte nanje od govoriti, ne da bj se pomagali s kakršnim koli priročnikom ali odgovorom soseda, znanca, koga drugega! 1. Primož Trubar je pisec prvih dveh slovenskih knjig. Kakšna sta bila njuna naslova in kdaj sta nastali? 2. »Gre po stezi čez polje zeleno Anka mlada, dete zapuščeno...« To so verzi najboljšega slovenskega epskega pesnika. Napisal jih je, ko je v letih od 1881 do 1887 služboval na območju naše, šmarske občine. Kdo je bil to? Je bil to: a) Simon Gregorčič, b) Josip Stritar, c) Anton Aškerc? 3. Kateri med naštetimi literati ne spada v obdobje moderne? a) Josip Murn-Aleksandrov, b) Oton Župančič, c) Srečko Kosovel, č) Ivan Cankar, d) Dragotin Kette? 4. Film »Cvetje v jeseni« je posnet po istoimenski povesti, ki je nastala leta 1917. Kdo je njen avtor? 5. Po noveli Cirila Kosmača »Očka Orel« je leta 1949 nastal prvi slovenski umetniški film. Njegov naslov je: a) Balada o trdbenti in oblaku, b) Na svoji zemlji, c) Povest o dobrih ljudeh. 6. Kdo je avtor besedila slovenske himne »Naprej zastava slave« in kdo jo je uglasbil? Marsikaj ste najbrž pravilno odgovorili. Za preveritev tega pa si pomagajte s pravilnimi odgovori, napisanimi v tej izdaji našega časopisa na 15. strani! MILKA DOBRAVEC Kaj smo storili na področju socialne dejavnosti? Socialno delo je humanitarna ali človekoljubna, na znanstvenih spoznanjih temelječa in strokovno vodena javna dejavnost. Z njo službe v Imenu družbe in v skladu z veljavnimi normami nudijo pomoč članom skupnosti - posamično, skupinsko ali s skupnostnimi akcijami In vedno ob upoštevanju njihovih celotnih življenjskih pogojev. Spodbujajo in usposabljajo jih, da premagujejo težave, ki jih ovirajo pri normalnem zadovoljevanju življenjskih potreb, pri opravljanju družbenih vlog (obveznosti) In pri uporabljanju družbenih dobrin ter uveljavljanju svojih pravic. V steklarni je struktura ali sestava zaposlenih zelo pestra, zato je tudi problematika na področju socialnega var- stva v njej zelo obširna. Da bi jo uspešno in strokovno razreševali, je delo na področju socialne dejavnosti potekalo po določenih načelih. Socialno delo s posameznikom predstavlja najobširnejši način nudenja socialne pomoči, čeprav Si nenehno prizadevamo za izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev delavcev in načrtno odpravljamo pojave, ki človeka privedejo v stiske, iz katerih ne najde poti. Tako zagotavljamo neposredno varstvo pri delu z osebno, zdravstveno in tehnično zaščito pri delu; varstvo delavcev na delih s težkimi delovnimi pogoji zagotavljamo z ugodnejšimi možnostmi za izrabljanje dopustov, z uvajanjem beneficiranega delovnega staža itn. Prav tako skrbimo za izboljševanje življenjskega standarda delavcev z gradnjo in kupovanjem stanovanj, z investiranjem v individualno ali zasebno stanovanjsko gradnjo, z zagotavljanjem toplih obrokov prehrane med delom, s prevozi delavcev na delo in z dela, z gradnjo ali najemanjem objektov za njihovo rekreacijo in za dopuste, za ohranitev standarda delavcev dajemo posebne materialne dajatve, kot so prispevki za letni dopust, za prehrano na delu, za darila ob odhodu v pokoj itn. Kljub vsem opisanim oblikam skrbi za naše delavce pa se še vedno lahko primeri da kdo med njimi zaide v stisko, iz katere si sam nikakor ne more pomagati. Je namreč obilno težav, s katerimi se ubadajo. Najpogostejše težave smo ugotovili zadnje čase v 88, posebej vodenih pogovorih z njimi. To so bili pogovori: - v zvezi z invalidskimi postopki 19, - z delavci, ki se čutijo za manj zmožne delati 18, - z alkoholom 17, - z izostajanjem z dela 11, - z drugimi razlogi 10, - v zvezi z neurejenimi razmerami doma 7, - v zvezi s slabimi medsebojnimi odnosi na delu 4. Za vsakega delavca, ki ima težave, vodimo posebno mapo, ki jo začnemo uporabljati ob prvem pogovoru z njim. Takrat, ko delavec pride v steklarno in začne delo v našem kolektivu, zberemo v pogovoru z njim podatke o njegovih družinskih razmerah, o njegovem materialnem ali gmotnem stanju, o stanovanjskih razmerah, o urejenosti prehranjevanja, o oddaljenosti od steklarne, o načinu preživljanja prostega časa, dopusta itn. Takih pogovorov smo opravili do sedaj 52. Ob odhajanju delavcev iz steklarne, ko so se odločili oditi na delo drugam na svojo pobudo, se z njimi pogovarjamo o vzrokih za takšno odločitev. In, odkar uporabljamo takšne vrste pogovorov, je steklarno na svojo zahtevo zapustilo 7 delavcev. Z vsemi smo se pogovarjali o vzrokih, ki so jih vodili do takšne odločitve. V reševanju problemov, ki jih imajo naši delavci-invalidi, sodijo posebna pravila. Tako smo za 11 delavcev napisali opise njihovih del in nalog ter si ogledali, kako svoja dela opravljajo. Za 15 delavcev pa smo iskali ustreznejše delo. In za 4 delavce smo izpeljali ves postopek, ki je nujen za uveljavljanje njihovih dodatnih pravic kot že ocenjenih invalidov. Seveda pa tudi vodimo za vse invalide kartoteko, ki zajema podatke o kategoriji, vzroku in času nastanka invalidnosti, o času invalidove zaposlitve, o njegovem sedanjem in prejšnjem delu, o morebitni poklicni rehabilitaciji itn. Kartoteko vodimo za vse delovne invalide v steklarni, ki jih je skupaj 101, vodimo pa jo tudi za invalide po poklicni rehabilitaciji. In za vsakega invalida imamo še posebno mapo, v katero vložimo vse njegove spise, potrdila, povzetke pogovorov in drugo v zvezi z invalidnostjo. BRANKA GREDIC Spet velik odziv 119 krvodajalcev! V ponedeljek, 12. januarja je bila v steklarni In Steklarski šoli spet krvodajalska akcija. V obratni ambulanti steklarne se je zglasilo In darovalo kri za pomoč ljudem v sili kar 100 delavk In delavcev steklarne In 19 delavk In delavcev Steklarske šole. Skupaj je darovalo kri 119 članov naših sveh steklarskih kolektivov. Iz steklarne »Boris Kidrič« so darovali kri: Angela Arzenšek, Marija Bah, Tomo Bastašič, Marjana Bercko, Stanko Bercko, Drago Bršič, Mirko Boršič, Gordana Božič, Ivan Bračun, Milica Bračun, Vladimir Bratuš, Ivan Cerov-ski, Branko Cesarec, Franc Cvetko, Jože Cvetko, Stanko Čebular, Miro Coh, Andrej Dolšak, Dimitrij Dolšak, Rade Drensko, Peter Drofenik, Rudi Fenko, Angela Firer, Magdalena Fišer, Alojz Franc, Jurij Fric, Franc Galup, Andrej Gašparič, Ignac Gobec, Ivan Gotlin, Ivan Govedič, Stanko Graho-var, Mira Grofelnik, Anton Halužan, Rozalija Halužan, Hilda Jugovar, Vlado Kamenšek, Leonard Kecur, Janez Kitak, Jurij Kobale, Anton Kokolj, Anica Koražija, Alenka Kozlevčar, Vinko Kramar, Alojzija Kregar, Ivan Kmeža, Ignac Kučiš, Herbert Lampret, Jože Lončaič, Stanko Lovrenčak, Marija Majcenič, Rosita Majcenič, Silva Medved, Anton Mikša, Ivan Mikša, Mikša Miro, Stanislav Ogrizek, Ivan Oreški, Alojzija Osrečki, Dragoslav Nikolič, Vlasta Nikolič, Cita Novak, Zlat- ko Novak, Jože Palatinuš, Ivan Pažon, Edi Plemenitaš, Albert Podhraški, Ivan Podhraški, Josip Podhraški, Brigita Pongračič, Mariha Prah, Pavla Prah, Stanko Prah, Amalija Romih, Alojz Siter, Franc Stančič, Zdenka Sti-plovšek, Avgust Strašek, Marija Stu-hne, Frančiška Šinko, Matilda Šipec, Jože Škrabi, Marjana Škrablin, Mirko Škrablin, Slavko Škrablin, Milena Škmički, Ivan Špilak, Štefka Šrimpf, Štefka Štefanec, Alojz Vijačko, Slava Vijačko, Stanka Vodušek, Marija Vra-žič, Marija Vrtovšek, Frančiška Žerak, Ivan Žerjav, Slavko Žerjav, Slavko Ži-vičnjak in Suzana Žolgar. Iz Steklarske šole so darovali kri: Ivan Beloševič, Božena Bek, Marica Bračun, Marjan Šoh, Bernard Ivič, Milan Jutriša, Marija Klokočovnik, Terezija Knez, Marjan Krizmanič, Nada Križanec, Martin Krupak, Cvetko Lah, Cedomir Lukič, Marija Murko, Milan Murko, Marija Pistotnik, Anton Po- harc, Viktorija Popit in Ivan Stefančič. Vsem krvodajalcem se odbor Rdečega križa steklarne iskreno zahvaljuje za človekoljubno dejanje! Prispevek učenke Včasih razmišljam o sebi... Včasih razmišljam o sebi..., pravzaprav o sedemnajstih letih svojega življenja ali pa o kakih dvanajstih letih zavestnega obstoja. Nisem še utegnila, da bi vse to dokončno analizirala in na ta način spoznala sama sebe. V življenju želim vedno spoznati čimprej čim več stvari, sebe same pa ne poznam. Noro, kajne? Kdo sem jaz? To, da sem učenka, relativno pridna, najstnica... in vse tisto, kar o meni ve zunanji svet, ni najbolj pomembno. Na svetu živi nekaj milijard ljudi, od katerih ima vsak svoj jaz; in čeprav jih je toliko, si niti dva nista podobna, kaj šele enaka. Zato bi hotela opisati svoj jaz - sebe kot tako. Že kot majhna punčka sem občudovala ljudi, ki so veliko znali - ne mislim samo na šolsko izobrazbo ampak tudi na splošno, in so bili poleg tega še čvrstega karakterja. Vedno sem želela biti taka in mislim, da si nisem izbrala napačnega vzora. Seveda sem še skoraj otrok in daleč od tega, da bi lahko rekla, da sem karakter, oseba, kakršna bi želela biti. Sama spoznavam, da velikokrat, ko sem v dilemi, zmaga v meni »tista* negativna osebnost, ki sicer ni ravno najslabša, toda vedno izbere lažji izhod. Tako dolgo, dokler bo v meni še ta dvojna narava, bom otrok, nezrela osebnost. Le takrat, ko bom imela tako zgrajene principe in stališča, da bom vedno izbrala pravo rešitev, bom sama sebi rekla: »Sedaj sem človek!* Spoznavam, čeprav sem to podzavestno že prej vedela, da mora biti moj življenjski motto - človek; če tega ne bom dosegla, ne bom vredna tega življenja. JOSIPA ŽLABRAVEC V spomin Slava Špoljarja V petek, 19. decembra lani nas je boleče prizadela vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec Slavko Špoljar. Slavko se je rodil 3. 8. 1934 v hrvaški vasici Zalug kot sin številčne družine. Še kot zelo mlad fant se je zaposlil v našem kolektivu za odnašalca. Pri peči je delal do odhoda v JLA. Potem je delal v gradbenem podjetju v Rogaški Slatini, a le kratek čas, saj je večkrat sam dejal, kako da se boljše počuti med steklarji. Zato se je kmalu vrnil med nas. In spet je delal pri peči kot vlagalec zmesi. Toda bolezen se je že začela oglašati, zato Slavo ni vzdržal težkega dela. Bil je premeščen na nekoliko lažje delovno mesto, v lesno strugamo in delal kot vezalec modelov, dokler mu moči niso opešale... Potem so se začela najrazličnejša zdravljenja, a žal, bilo je že prepozno. Ni se več vrnil med nas, prijatelje in sodelavce! Pokojni Slavo Špoljar je bil izreden delavec in prijatelj. Praznina, ki je nastala z njegovo smrtjo, je velika in jo bomo težko preboleli. Bolečina je velika za nas, njegove neposredne sodelavce iz lesne strugame, še večja pa je za družino, ki še ni prevsem preskrbljena. V torek, 24. decembra, smo Slava pospremili na njegovi zadnji poti. Ohranili ga bomo v trajnem spominu! STANKO KROFL Franca Gaberška Ko smo sredi decembra lansko leto zvedeli za hudo nesrečo, ki se je zgodila 12. decembra v Pristavi, nismo mogli verjeti, da je tragedija doletela prav našega sodelavca Franca Gaberška. Takoj po nesreči so Franca odpeljali v bolnišnico Celje in nato, po nekaj dnevih, v bolnišnico Maribor. Vsi njegovi sodelavci smo stiskali pesti zanj, ko se je boril za življenje. Toda vse je bilo zaman. Zadnji dan lanskega leta, 31. decembra, je Francijevo srce prenehalo biti. Pokojni Franc Gaberšek se je rodil 18. decembra 1952 v vasi Nezbi-še kot sin kmečke družine. Po končani osnovni šoli je nekaj časa ostal doma na kmetiji, kmalu za tem, leta 1970, pa se je zaposlil v steklarni »Boris Kidrič« v oddelku peč za odnašalca stekla ter to delo opravljal vse do tistega usodnega decembrskega dne oziroma nesreče, ki je terjala njegovo mlado življenje. Nedolgo tega je na-* mreč praznoval šele svoj 28. rojstni dan. Franc je bil resnično dober in pošten delavec; bil je tudi velik tovariš. Njegovo življenje res ni bilo lahko, saj je že kot otrok moral poprijeti za delo in staršem pomagati na mali kmetiji. Bilo bi odveč pisati, ker ni besed, s katerimi bi mogli potolažiti ob smrti Francijevo mamo ter njegove sodelavce pri III. peči. Nastala je praznina ne samo v njegovi hiši temveč tudi v našem kolektivu. Življenje sodelavca Franca in njegovo delo nam bo ostalo v trajnem spominu! FRANC ŽUPANIC Zanimive ugotovitve... Lani mnogo manj bolniških izostankov Med razveseljivimi ugotovitvami za leto 1980 je tudi, da je bilo bolniških izostankov z dela precej manj kot leto prej. Vendar so podatki o tem po tozdih dokaj različni. Po vseh kriterijih se je najbolj odrezal tozd Osnovna izdelava. Tabela 1: Bolniški izostanki z dela v letih 1980 in 1979 do 30 dni v urah Leto Tozdi ali organizacijske enote 1980 1979 Indeksi 1980/79 Mesto uspešnosti Osnovna izdelava Dodelava Kristal Dekor Kozje Servisne dejavnosti Delovna skupnost 32.580 15.479 26.293 9.953 6.664 8.119 45.244 15.088 26.323 8.264 5.826 10.807 72.0 102,6 99,9 120.4 114.4 75.1 1. 4. 3. 6. 5. 2. Skupaj steklarna 99.088 111.552 88,8 Tabela 2: Bolniški izostanki z dela v letih 1980 in 1979 nad 30 dni v urah Leto Tozdi ali organizacijske enote 1980 1979 Indeksi 1980/79 Mesto uspešnosti Osnovna izdelava Dodelava Kristal Dekor Kozje Servisne dejavnosti Delovna skupnost ' 30.149 7.430 18.884 5.205 3.911 7.775 38.301 13.642 16.623 8.086 6.161 5.099 78,7 54,5 113,6 64.4 63.5 152,5 4. 1. 5. 3. 2. 6. Skupaj steklarna 73.354 87.912 83,4 Tabela 3: Povprečno dnevno število delavcev na bolniškem dopustu do 30 dni in skupaj (do 30 dni ter nad 30 dni) v letih 1980 in 1979 Število delavcev. Delež delavcev Tozdi ali organizacijske enote na bolniškem dopustu na do 30 dni nad 30 dni boln. dopustu v % 1980 1979 1980 1979 1980 1979 Osnovna izdelava 14,9 20,7 28,7 38,3 7,2 9,6 Dodelava 7,1 6,9 10,5 13,2 6,6 8,8 Kristal 12,0 12,1 20,7 19,7 6,3 6,2 Dekor Kozje , 4,6 3,8 6,9 7,5 7,6 8,3 Servisne dejavnosti 3,1 2,7 4,8 5,5 7,7 7,7 Delovna skupnost 3,7 4,9 7,3 7,3 4,3 4,3 Skupaj steklarna 45,4 51,1 79,0 91,3 6,5 7,6 Nedvomno je eden izmed poglavitnih vzrokov za zmanjšanje bolniških izostankov tudi osebni dohodek. V letu 1980 smo v steklarni povprečne mesečne osebne dohodke močno povečali. in ker se kot osnovo za izračun nadomestila osebnega dohodka med bolniškim izostankom do 30 dni upošteva delavčev povprečni mesečni osebni dohodek leto prej, seveda znjanjšan za 10%, se je zgodilo, da so delavci na bolniški prejeli tudi za 35 do 40 odstotkov manj, kot bi dobili, če bi ne bili na bolniški. To pa je - namreč - že takšna razlika, ki pač vsakogar sili zares skrbno premisliti, če bi morda le zmogel opravljati svoje delo in ne ostati v bolniškem staležu. Nedvomno pa je k znižanju bolniških izostankov z dela pripomogla tudi naša odločenost oziroma dogovor na začetku preteklega leta, da je nujno bolniške izostanke z dela zmanjšati. In rezultati so res spodbudni! V lanskem letu je zaradi bolniških izostankov z dela do 30 dni vsak dan izostalo povprečno po 45,4 delavcev, v letu 1979 pa jih je povprečno izostalo po 51,1. Zaradi bolniških izostankov z dela pa je skupaj - izostanki do 30 dni Zima, sneg in hlad ter megla... foto Z. Novak 14 in izostanki näd 30 dni - izostalo z dela vsak dan povprečno lani po 79 delavcev, dočim je v letu 1979 izostalo povprečno po 91,3 delavcev. Torej smo zabeležili očiten napredek. Morda pa je zanimivejši podatek, da je v letu 1980 povprečno vsak delovni dan izostalo z dela zaradi bolezni 6,5% delavcev, medtem ko je v letu 1979 izostalo 7,6% delavcev. Strelci včeraj in danes Podrobno si oglejte vse tri tabele, pa boste razbrali uspešnost vseh naših tozdov in delovne skupnosti skupnih služb v prizadevanjih, da bi zmanjšali delež bolniških izostankov z dela! Kot smo že omenili, so najbolj razveseljivi po4atki o tozdu Osnovna izdelava, ki je zmanjšal obe vrsti bolniških izostankov, medtem ko obeh vrst bolniških izostankov z dela ni uspel zmanjšati noben drug tozd. Razumljivo je, da imamo večji vpliv na bolniške izostanke do 30 dni. Toda vseeno so se ti povečali v tozdih Servisne dejavnosti in Dodelava ter še zlasti v Dekorju Kozje, kar za 20,4 odstotka; to kljub temu, da so prav v kozjanskem tozdu najbolj povečali zaposlenost in kljub temu, da je ta kolektiv po starosti dokaj mlad. Upamo na večje razumevanje Iz skromnih željd se s trdim delom In uresničevanjem sprejetega programa pojavljajo tudi rezultati. Vas zanima, kakšne naloge In obveznosti smo si zadali člani naše strelske družine v steklarni in Steklarski šoli? Letos smo si zadali: pridobiti nove člane za večjo množičnost v strelski družini, posodobiti strelišče v Steklarski šoli, sodelovati v občinski strelski ligi in na osnovi kakovosti preseči občinske meje, nuditi vso možno pomoč obrambnim krožkom in odpraviti slabosti v občinskem strelskem odboru. Vse naše delo sloni na bogati tradiciji strelske družine Steklar. Podedovano smo krepili in utrjevali. Tako lahko tudi za leto 1980 ugotovimo, da smo spet naredili krepke korake naprej. V letu 1977 smo povabili vse strelske družine v Rogaški Slatini, da bi delali pod skupnim imenom združeni. Odziv pa je bil slab, saj sta se združili v skupno delovanje samo družini steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole. V letu 1978 je tudi TVD Partizan v Rogaški Slatini začel povezovanje vseh športnih organizacij v eno organizacijo in pod skupnim imenom. S podpisom ustrezne listine smo strelci sedaj sek- cija TVD Partizan, ki samostojno deluje v okvirih občinskega strelskega odbora. Čeprav je bila zgradba pri Križu, katere prvotna lastnika sta bili Ljudska tehnika in samoupravna stanovanjska skupnost, v razpadanju, smo se strelci vseskozi zavedali, da v Rogaški Slatini boljšega prostora nikoli več ne bomo dobili. Zato smo storili vse, da prek potresnega odbora dobimo vsaj toliko, kolikor je poznani potres v resnici zgradbo poškodoval. Gledano perspektivno je bila to edina možnost, da ohranimo in uredimo strelišče, ki bi bilo večnamensko in ki bi služilo vsem v občini za množična strelska tekmovanja. Z izrednim razumevanjem koordinacijskega odbora za potres ter pozneje TTKS Šmarje pri Jelšah pri dodeljevanju sredstev smo uspeli ohraniti in preprečiti njeno nadaljnje propadanje. Letos bomo bogatejši za dvorano in s tem bogatejši pri množičnih tekmovanjih v naši krajevni skupnosti ali občini ter bogatejši tudi na izkušnjah za tovrstna dela. Med prenavljanjem dvorane smo bili strelci namreč praktično na cesti. Z razumevanjem vodstva Steklarske šole smo, skupaj z mladimi s šole, trenirali v njenih prostorih. Tam smo tudi uredili novo avtomatično strelišče. In v boljših delovnih razmerah tudi kakovost ni izostala. V začetku šolskega leta smo se še povezovali z zvezo rezervnih vojnih starešin in s pionirji na rogaški osnovni šoli. Zato ni nič čudnega, če smo imeli bogato žetev v lanski jeseni. Vsi učenci osmih in sedmih razredov so se pomerili med seboj v streljanju z zračno puško. Tako smo preizkusili več kot 300 učencev, najboljše pa vključili med redne člane strelske družine in sedaj uporabljajo svoj bogato opremljen vojaški kabinet. Ob 22. decembru - dnevu JLA pa smo tudi pričeli s tekmovanjem v Lesičnem s pionirsko strelsko ligo. Aktivirali sme/ tudi mladince. Vsi učenci Steklarske šole so v novih prostorih za strelsko vadbo hitro napredovali. Izbor najboljših smo dvakrat preverili, tako da sedaj redno trenira po petnajst mladink in po petnajst mladincev. Njihovi tekmovalni dosežki so več kot zadovoljivi, saj so na primer dekleta osvojila prvo mesto na republiškem domskem tekmovanju v Postojni ter drugo, četrto, peto, šesto in sedmo mesto v posamični konkurenci. Z novimi člani v izvršnem odboru in z Viljemom Pernatom kot sodnikom Pravilni odgovori Pravilni odgovori na šest vprašanj Milke Dobravec v sestavku Majhen preizkus, kako poznamo našo književnost, objavljenem v tej izdaji našega časopisa, so: 1. Abecednik, Katekizem; 1550, 2. c), 3. c), 4. Ivan Tavčar, 5. b) in 6. Simon Jenko, Davorin Jenko). Uspešna strelska vrsta z republiškega tekmovanja domskih moštev v Postojni. Zmagala so dekleta Steklarske šole! ■s». se je strelstvo spet močneje razmahnilo. Osnovna naloga odbora je bedeti nad zaupanim orožjem in municijo ter usposabljati vse strelske skupine. Drugi, jesenski del strelske lige je nad vsemi pričakovanji dvignil kakovost strelcev y vseh strelskih druži- Za razvedrilo nah. Lani je za sodelovanje v ligi zadostoval še povprečen rezultat ali le nekoliko boljši, letos pa je kakovost mnogo boljša. Na prvo mesto morejo računati le Vrste, v katerih nastopajoči dosegajo po kakšnih 170 krogov od 200 možnih. In v jesenskem delu lige je to uspelo naši vrsti v sestavi: Slavko Čoh, Leon Drimel, Remi Kočica, Martin Krumpak in Janez Poš. Upam, da bomo tudi v letošnjem tekmovanju osvojili prehodni pokal, kakor nam je to uspelo v lanskem! REMI KOČICA ( Nagradna križanka št. 80 Med reševalce nagradne križanke št. 80 bomo z žrebom razdelili 150 dinarjev in sicer prvo nagrado 70 dinarjev, drugo nagrado 50 dinarjev in tretjo nagrado 30 dinarjev. Pri tem prosimo vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pišljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63250, Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Ne pozabite pri tem na pisemsko ovojnico pripisati »Za nagradno križanko št. 80«! Pri žrebanju nagrajencev bomo upoštevali le pravilne rešitve in hkrati tiste, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico za časopis »Steklar« do vključno 15. februarja 1981. Za nagradno križanko št. 79 je žreb namenil prvo nagrado 70 dinarjev Ivanki Mikša, drugo nagrado 50 dinarjev Veri Kodelič in tretjo nagrado 30 dinarjev Marjani Bercko. Vsem nagrajenkam iskreno čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 79 - vodoravno: uspešno, oboa, kamion, Šarh, novo leto, rja, Imeno, arijec, trave, Oman, Drina, k, Banat, otožnica, ami, Reza, akter, ra, Ankara, Aare. „npnMičTvn SKKIAR MORSKA RIGA V/MS K/ c ver RAM V rezwo /SHl/H PA/ S/HO- 6043/ Kf VE*/C/ POD03A// SSS4 - /-ec VAS PR/ UtSüiJA. M M£ARA-ROMA KRAT/CA ZA JUG I 1 8 SS POROzR/ bU/VOVKIH MAK Vi O V Z MAKOVI// G/A//C beiAVec Z RAZ-STR£U-VOM /UMSKA bOG/A/JR J£Z£ r/w£ OR£L ZA PO/ /OM/] ŽARKA K/ roR.£‘ KROM/XA> A/VRl/ RASTI/MA CLAM Pi£/USK£ JRUZ/Mt SPGC/A- i/sr oroio- G/j£ UHA/čtE SO A/EHOC 2/E14L/ PA P/H &/" iesrov- M/K HAJiUR • roM&M te/us/ HO/// #//)/£ J44/S ZA PčHO csis Z//Al/ KA/OGA SOiARJZ/ Ž/4LM4- T/RSKO Z. /M£ CAHA) mv0£s/7 HAPJCSTč-HUHa/4) PSH//4T 41X0//014 RUZ£M/J P£L AVPOMO- Ö/IA OKO/V- Č/A/£ s/ov S L/KAR /MAT/JA) ČPOR/R/R PR/ RVA/VJU /HSTA THv9A//Hč />ec/- ///Kf H/S L 4 /064 zai/sova P/jača VRV PR/roK VOiG£ AVSTRIJA TRAVA rRcr/e KOsaM£ hup/a/a J>Sl A/OGC HAHIO- /AC rus. M/a/£RAI, SU/C/J£t/ iUOKs/t 1 PURAR- SK/ KRAJ V SOSM/ R- ČRKA ZAH/ČIJ/V IZRAZ ZA SZARKSA C/OVBKA PR/KAZ ČAROV-M/J Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor:, JJoris Firer, Ferdo Kampuš, Tone Klokočovnik, Milorad Kračun, Zlatko Novak, Drago Ulčnik in Franc Vehovar. Predsednik izdajateljskega sveta ^lojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Milorad Kračun. Vršilec dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Zlatko Novak. Tajnica uredništva Cita Novak -Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj — Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1700 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.