KRONIKA _ 171 NAŠA KRONIKA PIŠE MESTNI ARHIVAR JANUAR 1922 7. Pisatelj Franc Ks. Finžgar je bil odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. 8. Ljubljana je zopet okrašena in slavi zaroko Nj. Vel. kralja Aleksandra z romunsko princeso Marijo, ki se vrši v Lini na Romunskem. 10. Seja obč. sveta ljubljanskega. Obč. svet je spre jel na znanje, da je bil izvoljen novi upravni svet Mestne hranilnice, in sicer za predsednika dr. Fran Petrič, za podpredsednika Riko Jug, za člane ravna teljstva dr. Pavel Pestotnik, Josip Pire, Albin Zaje in za njih namestnike Ivan Frelih in Stane Vidmar. — V upravo internata »Mladike« so izvoljeni za predsed nika Andrej Senekovič, za podpredsednico Franja Tavčarjeva in za tajnika mag. nadsvetnik Evgen Lah. Obč. svet je sklenil, prepustiti Prešernov rokopis nemškega soneta »Resignazion« držav, licejski knjiž nici v izpopolnitev Prešernove literarne zapuščine. -— Mol je izdala za 200.000 K papirnatega drobiža z veljavnostjo do 31. dec. 1920. Obračun drobiža izka zuje K 151.16P50 dobička. — Občinski davek na pre nočišča se zviša od 25 na 30% od čiste oddajne cene. Od tega zneska se odstopi 22% Osrednji gostilničar- ski zvezi, da ustanovi in zgradi v Ljubljani gostilni- čarsko in hotelsko šolo. — Potrjen je bil sklep uprav nega odbora Mestne hranilnice, da si najame 3—4 mi lijone K posojila za zidavo stanovanjske hiše za usluž- benstvo zavoda. — Za zgraditev obrežnih zidov pri re gulaciji Ljubljanice se dovoli 500.000 K. — Dovoljen je bil kredit K 16.056'20 za regulacijo Jenkove ulice in spojitev iste z Martinovo cesto. — Vožnje za reše valno postajo in gasilce opravlja odslej občina v lastni režiji, vožnje za plinarno pa se oddajo Rajku Turku. — Občinske takse za plesne in zabavne prireditve se zvišajo na štirikratni znesek; izvzete so samo prire ditve kulturnega značaja. — Učiteljstvo mestnega li- ceja in mestne realne gimnazije tvori poseben status mestnih uradnikov z analognimi pravicami in dolž nostmi. Zajamčijo se mu najmanj isti službeni pre jemki, kakršne uživa državno učiteljstvo z isto kva lifikacijo. — Za razširitev vodovodnega omrežja na jame občina 4 mil. K posojila. — Obč. svet je sklenil, naprositi pokrajinsko vlado, da prisodi in nakaže mestni upravi 50% vseh 2% doneskov požarnih zava rovalnic, ki bodo vplačane I. 1921. v smislu naredbe drž. vlade, in sicer za nabave gasilskih priprav in za podporo ponesrečenim gasilcem in njih rodbinam. Stavljeni so bili samostojni predlogi, 1. da se ceste v mestu pometajo v zgodnjih jutrnjih urah; 2. da intervenira mestna občina pri poštni upravi za za dostno število telefonskih aparatov, ki jih v mestu in okolici primanjkuje; 3. da se napravi v Malem grabnu nova pralnica na koncu ulice Vel. stradona, da se preprečijo nadaljnje nesreče. Pri pranju so se tri osebe ponesrečile; 4. da se odpravijo nedostatki v mestni ubožnici na Karlovški cesti; 5. da prisili občina Športni klub na Ljubljanici, da napravi javno pralnico na Ljubljanici, katero je obvezan napraviti za odprodani svet; 6. v Sp. Šiški naj se oba vodnjaka pokrijeta, tako da se napeljani kanali odtekajo v iste, pred Golobovo hišo pa napravi javni vodovod, da se odpomore prebivalstvu v pomanjkanju vode; 7. da se četrtina neizrabljene električne moči rezervira v obrtne namene, ker je omejitev dobave toka najob- čutneje prizadela obrtnika. 15. Za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani sta posredovala pri ministrstvu prosvete ministra dr. Kukovec in dr. Korošec. Prejela sta obljubo, da se bo ta želja izpolnila. 22. Enourno zvonjenje v vseh katoliških cerkvah naznanja, da je danes ob 6. uri umrl najvišji pogla var katoliške cerkve, papež Benedikt XV. Izvoljen je bil 3. septembra 1914 za papeža in je vladal v naj težjih prilikah svetovne vojne. Pokojnik je bil velik pobornik za mir. 31. Dopisni urad pokrajinske uprave je bil z da našnjim dnem po nalogu ministrstva za notranje zadeve ukinjen. Umrlo je v Ljubljani v mesecu januarju 143 oseb. FEBRUAR 1922 2. Za organizacijo zaščite dece in mladine so se zbrale v Ljubljani delegatke vseh ženskih društev iz Slovenije. Sklenile so ustanoviti v Ljubljani otroški dom, v Mariboru pa potrebno otroško bolnico. 4. Niški vladika Dositej se je na poti iz ženeve ustavil v Ljubljani in si ogledal naše mesto. 6. Milanski nadškof kardinal Achille Ratti, bivši apostolski vizitator za Poljsko, je bil danes izvoljen za papeža. Nadel si je ime Pij XI. Novi papež je bil rojen 31. marca 1857 v vasi Desio pri Milanu. 14. Seja občinskega sveta v Ljubljani. Predpisi za občinski davek na nezazidane stavbne parcele so bili na županov predlog izpremenjeni. — Uvede se dav ščina na obisk gostiln in kavarn, in sicer za obisk go stiln po 10. uri zvečer 2'— in kavarn po 11. uri zvečer 1'— K za osebo; za kvartače v javnih lokalih 2'— K za osebo. — Občina hoče po svojih močeh sodelovati pri odpravi stanovanjske krize, zato najame 10 mil. K pri Mestni hranilnici za zgradbo dveh stanovanj skih hiš. — 5 mil. K najame mesto za povečanje mestne ubožnice v Japljevi ulici, ker je število oskr bovancev naraslo na 150 oseb. — Obč. svet je odobril nakup travnikov Karla Auersperga štev. 1100/1—9, 172 Dr. Fran Petri č Prof. Friderik Juvančič kat. obč. Ljubljana v izmeri 179035 m2 za 358.106'— kron. — 1 mil. K je bilo določenih za popravo mestnih šolskih poslopij. — Meščanske podpore se zvišajo od 100'— na 150'— K mesečno. — Telovadna in športna društva se oproste plačevanja obč. takse po K 60'— in 10% veseličnega davka. — Ustanovi se centralni šolski vrt ob Cesti v mestni log. Upravljal ga bo uči- telj-vrtnar, ki bo vodil vsa dela in pouk. Dela in pouka se bodo udeleževali vsi učenci višjih razredov ljudskih in meščanskih šol. — Obč. svet je naročil, da stopi magistrat nemudoma v stike z državno upra vo glede prevzema mestne dekliške realne gimnazije in se pogodi tudi za prodajo poslopja. — Sklene se najeti posojilo za zidanje šolskega poslopja za II. osnovno in kombinirano meščansko šolo v ulici Kar la Kotnika. — Odkloni se prošnja pravoslavne cer kvene občine, da se ji prepusti svet za zidanje pravo slavne cerkve v parku Kralja Petra I. — Upravi cestne električne železnice se dovoli zvišanje voznih listkov na K 2'60, dalje se dovoli mestni elektrarni zvišanje cene toka za razsvetljavo od —'80 na 1'—, za motorje od —'50 na —'68, za cestno železnico od —'30 in —'40 K, in to zaradi podraženja premoga. — Predlog, da najame mestna elektrarna 12 mil. K za zgradbo poslopja na Vodnikovem trgu, kjer se na- meste mestni uradi, ni bil dokončno obravnavan, ker je opozicija zapustila zbornico. — V Hradeckega vasi se napravi vodovod, ker je brez pitne vode in v slu čaju ognja sploh brez vode. — Mestni plinarni se odobri 1 mil. K za obnovo javne razsvetljave okoli 400 plinovih svetilk in sklene, da bo občina javno raz svetljavo tudi plačala. Zato pa se zniža cena plinu, da se zviša število konsumentov. — Za izvršitev tehničnih predpriprav za zgradbo nove mestne elek trarne na Savi se izvoli poseben odbor, v katerega vstopijo ravnatelj Ciuha, inž. Turnšek, inž. Zbrizaj, prof. inž. Vidmar, geolog prof. Hinterlechner, hidro tehnik inž. Petrič in mag. nadsvetnik inž. Prelovšek. — Dalje se je obč. svet na vprašanje pokrajinske vlade izrekel za popoln nedeljski počitek v vseh obra tih v mestu. — Za modernizacijo mestne klavnice in napravo hladilnice se dovoli najem posojila 30 mil. K. — Slov. dijaški kuhinji v Brnu se dovoli 20.000'— K za podpiranje dijakov. KRONIKA 15. Dosedanji upravnik Narodnega gledališča prof. Friderik Juvančič je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Prosvetni minister je imenoval za novega upravnika Mateja Hubada, ravnatelja Glasbene Matice in drž. konservatorija v Ljubljani. Umrl je v Ljubljani lastnik veletrgovine Anton Krisper, gospod Ivan Krisper. 27. Cene na ljubljanskem trgu. Goveje meso I. 38-— do 42— K, II. 28-— do 30— K, teletina 40—, svi njina 46-—, slanina 74— do 80-—, mast 85-— K za kilogram. — Mleko 1 10-—, sirovo maslo kg 140-— do 180-— K za kilogram, jajca 8— do 9-— K komad. — Jabolka 18-— do 24— K za kilogram, pomaranče 4— K za komad. — Moka: št. 0 24—, črna 17-50, koruzna 17'—, ajdova 26'— K za kilogram; koruza 13—, fižol 14— do 15-—, leča 37-50, čebula 20—, krompir 6-— K za kilogram. — Kava I. 160-—, II. 96-—, sladkor v kockah 60—, kristalni 56-—, riž 30— do 44—, testenine 32— do 36—, paprika 60-— do 150-— K za kilogram; olje 84-— do 96—, petrolej 20— K za liter. Umrlo je v Ljubljani v mesecu februarju 128 oseb. MAREC 1922 14. Seja obč. sveta. Obč. svet protestira proti zavla čevanju izpraznitve tretje cone na našem Primorju, ki se mora izvršiti v smislu rapallske pogodbe. — Stal no naraščajoča draginja, valovanje cen in cesto po polno pomanjkanje določnih vrst živil povzroča tudi obč. svetu težke preglavice, ker ogroža normalno pre hranjevanje prebivalstva. Povečan izvoz, blagovna in valutna špekulacija se označujejo kot vzroki velike draginje. Obč. svet. je sprejel resolucijo, v kateri po ziva državno upravo, da izvede obširno reformo izvoza agrarnih produktov in eventualno ustavi ves izvoz iz države. Državna uprava naj prepove bankam tudi vsako trgovanje z živili. — Dalje je bila sprejeta re solucija, v kateri se zahteva za avtonomna mesta pra vica določanja cen. Zakon o pobijanju draginje naj se ne uporablja za šikaniranje malih trgovcev in obrt nikov, ampak predvsem proti velikim firmam in ban kam, ki so povzročiteljice ogromne draginje. — Usta novi se pri mestni občini posredovalni urad, ki rešuje spore med gospodarji in posli. — Obč. svet je zavrnil priziv obč. svetnikov, ki so bili v smislu obč. reda kaznovani z globo po K 2-—, ker so z zadnje seje odšli in s tem preprečili sklepčnost seje. — V odbor meščanske imovine je izvoljen krojaški mojster Fran Jeločnik. — Obč. svet je v burni debati sklenil 100% povišek na sedanjo gostaščino v izmeri 3 do 15%. Ta povišek naj se steka v poseben stanovanjski fond, kar da mestni občini 2 milijona K dohodkov za obrestovanje in amortizacijo 35 milijonskega kapi tala, iz katerega naj se zgrade hiše z malimi stano vanji. — Sprejet je bil končno predlog obdavčenja gostilniških in kavarniških gostov po 10. oz. 11. uri zvečer. Ta davščina se bo stekala v ubožni zaklad in omogočila zvišanje mesečnih podpor, ki znašajo še vedno samo K 15'— na mesec. Tudi davek na igre v gostilnah in kavarnah je bil sprejet v isti namen. — Inkorporacijsko vprašanje okoliških občin Most, KRONIKA 173 Viča, štepanje vasi, Zgornje Šiške in eventualno še drugih, kakor to zahteva pokrajinska uprava, se od loži, da se prouči, za koliko bodo narasli stroški za mestno občino. — Za zgradbo novega magistrat- nega poslopja, ki je za redno poslovanje nujno po trebno, se dovoli najetje posojila 50 mil. K in se raz piše natečaj za najboljši načrt. V ta namen se dovoli znesek K 100.000'—, ki se razdeli na tri premije. — Uslužbencem mestne občine in upokojencem se pri znajo iste plače v dinarjih, kakor so jih prejemali doslej v kronah in draginjske doklade I. razreda dr žavnih draginjskih doklad, vse s 1. januarjem 1922. — Za pospeševanje gradbene delavnosti se proda Dru štvu učiteljstva in Srednji tehniški šoli in višj. rač. svetniku Iv. Frelihu parcele za Bežigradom po 120 K za m2, Francu Možetu parcelo ob Cesti v Rožno dolino po 150 K za m2. Za mestno pristavo pa se na kupi sosedno parcelo po K 80'— na Kodeljevem. — Mestna trošarina za alkohol se poviša, in sicer za vino v sodih od 200'— na 400'— K za hI; v steklenicah od 5— na 10— K in pri pivu od 100'— na 200— K za hI, na penino od 20'— na 80'— K za steklenico, vse od 15. III. dalje. — Obč. svet je dalje sklenil, da se re gulira Škofja ulica in odobril posojilo 15 mil. K ter izdal gradbeno dovoljenje za zidavo dekliške osnovne šole v Kotnikovi ulici. — Odobren je kredit 1 mil. Din za zgradbo mrtvašnice, najame se še posojilo do dveh mil. Din v te namene. — Mestni zastavljalnici obratni kapital od Din 500.000'— ne zadostuje za redno po slovanje in se ji zato zviša obratno glavnico na 1,500.000'— Din. — Mestno gasilstvo se mora reor ganizirati. V ta namen se najame posojilo 1*5 mil. K za nabavo motorne brizgalne. Mestni dom se mora od dati za gasilstvo. Popravijo se stari avtomobili za trenske vozove gasilcev. Pri občini se osnuje poklicno gasilstvo, obstoječe iz dveh uradnikov, 2 uslužbencev reševalne postaje in 8 poklicnih gasilcev. Osnuje se poseben gasilski fond. — Sprejet je bil nov pravilnik za mestni dekliški internat »Mladiko«. — Stavljeni so bili predlogi: 1. da se vpeljejo stalni promenadni koncerti v mestu in naj se eventualno pobira pri istih 1 Din vstopnine; 2. da se popravi cesta od protestan- tovske cerkve do cerkve v Šiški; 3. da se zaprosi prof. Plečnika, naj izdela načrt za preureditev ljubljan skega gradu; 4. da se podaljšata Jenkova in Ahaclje- va cesta, razširita in kanalizirata Streliška in Stross- maverjeva ulica. 19. Danes je prevzvišeni knezoškof Anton Bona- ventura blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa v Ljub ljani. Cerkev je služila v poldograjenem stanju med vojno za glavno skladišče mestne aprovizacije. 27. Danes je bil pokopan notar Ignacij Gruntar. Pokojnik je bil najboljši prijatelj pesnika Simona Gregorčiča. Njegovo ime je zaslovelo 1. 1882., ko so za Veliko noč izšle Gregorčičeve Poezije, katerih za ložnik je bil pokojni Gruntar. Ko je Gruntar odhajal za notarja v Logatec, mu je napisal pesnik Gregorčič znano pesem »Slovo in naročilo«. Pokojni Gruntar je bil rojen 1. 1844. v Kobaridu ob Soči. Z Gregor čičem ga je vezalo prijateljstvo iz mladostnih let. Gruntar je bil zaveden narodnjak, ki je deloval po- Ignacij Gruntar Dr. Mihael Napotnik vsod za korist našega kmetskega ljudstva. Bil je tudi med ustanovitelji posojilnice v Logatcu in v Ribnici. 28. Lavantinski škof dr. Mihael Napotnik je danes ob pol dveh popoldne v Mariboru umrl. Pokojnik je kot naslednik Antona Martina Slomška vodil 32 let lavantinsko škofijo. Rojen je bil 1. 1850. v Tepanjči pri Konjicah kot sin kmetskih staršev. Za doktorja bogoslovja je bil promoviran na dunajski univerzi. Po kratkem duhovniškem službovanju je bil pokli can za profesorja cerkvene zgodovine in cerkvenega prava na mariborsko bogoslovnico. Od tu je bil ime novan za ravnatelja na dunajski »Augustineum«, za vod za višjo vzgojo duhovnikov. L. 1878. se je ude ležil kot vojni kurat okupacije Bosne in Hercegovine. Pokojnik je slovel kot izvrsten govornik. Odlikovan je bil z redom Sv. Save I. razreda. 30. Seja obč. sveta, župan dr. Peric naznanja, da pokrajinska vlada ne more pritrditi zvišanju občinskih taks, kakor jih je sklenil obč. svet v mesecu januarju, ker nasprotuje to zvišanje tarifi taksne naredbe. —- Poročal je o svojih intervencijah v Beogradu, kjer mu je obljubljeno podržavljenje mestne gimnazije, kar se pa tiče regulacije Ljubljanice, pa nočejo v Beo gradu ničesar slišati. O županovem poročilu je na stala ostra debata radi nezaupanja v Beogradu, na katerega je naletel župan kot predstavnik sedanje ve čine obč. sveta. — Nato je obč. svet sprejel resolucijo proti ukinjenju ljubljanske univerze. S popolno uni verzo je neločljivo zvezana tudi usoda našega prestol- nega mesta kot kulturnega središča Slovenije. Zato obč. svet protestira proti nameravanemu opustu me dicinske fakultete. — škofijskemu društvu za var stvo sirot in dijaškemu društvu »Domovini« podeli obč. svet po 90.000'— K podpore. — Zaradi naraščajo čih črevesnih in drugih bolezni sklene obč. svet, da se tržni urad primerno reorganizira s fizikatom in uvedejo higiensko-sanitarni predpisi na trgu in v pro dajalnah. — Od 1. maja 1922 naprej se pobira pri- rastkarina kot mestna davščina in se izdela poseben pravilnik o uvedbi te davščine. — Za kritje prora čunskega primanjkljaja za leto 1921/22 se najame posojilo do najvišjega zneska 4 mil. K. — Revidira se sklep za najetje 20 mil. posojila, in sicer tako, da se ima porabiti to posojilo izključno samo za restav- Miroslav Vilhar Jakob Furlan racijo cest in ulic ter izpopolnitev kanalov. — Iz po sojila 5 mil. K za povečanje mestne ubožnice se določi znesek 2 mil. K za adaptacijo škofove pristave v Go- ričanah in za odškodnino za svet. Tako se namesti tamkaj kakih 80 mestnih revezev izven mesta, kjer lahko sodelujejo v domačem gospodarstvu. — Gasilce se zavaruje zoper nezgode pri delavski zavarovalnici zoper nezgode. — Stavbnemu vodstvu za osuševanje barja se izplača 250.000'— K za račun občine. — Zavoljo ogromnih del v mestnih podjetjih itd. sklene obč. svet najeti posojilo 100 mil. dinarjev v inozem stvu, predvsem v Ameriki. — Pri mestni občini se osnuje samostojni oddelek za socialno skrbstvo in je bil sprejet istočasno delovni pravilnik za ta urad. 10. Veletrgovec Anton Kolenc v Celju je umrl v celjski bolnišnici. Pokojnik je zapustil z oporoko svoje premoženje svojemu narodu in sicer: 3 milijone kron za štipendije slovenskim visokošolcem na jugoslovan skih in inozemskih visokih šolah vseh vrst in strok; 600.000-— K za štipendije dijaštvu celjskih srednjih šol, če so pokojnikovi sorodniki, tudi izven Celja; 30.000-— K za učence Kmetijske šole v št. Juriju ob juž. žel.; 100.000-— K za mestne reveže v Celju; 50.000'— K za reveže v njegovi rojstni vasi Ljubnem v Sav. dolini. Spomnil se je tudi številnih slovenskih kulturnih društev. Pokojnik je bil zaveden Slovenec, ki je sadove svojega dela iz trgovskega udejstvovanja v žarkem rodoljubju idealista vrnil svojemu narodu. 19. 70-letnico slovenskega pesnika in komponista Miroslava Vilharja je proslavilo zagrebško Narodno gledališče s prireditvijo svečane matineje. Tobak se je občutno podražil, istočasno pa tudi vsi tobačni izdelki. Tako stanejo sedaj cigare 100 koma dov Regalitas 300—, Trabuke, Britanike 225-—, Operas 150'—, Kuba, Viržinke 125'—, Portorike, Bra- ziljke 90'—, Viržiniose, mešane 75'—; cigarete 100 ko madov, makedonske 50'—, egiptske 3250, Balkan in Moeris 25'—, Dame 15'—, Flor 14'—, Bosna in Šport 12-—, Hum, Sava 10—, Vrbas in Ogrske 8— Din. — Tobak za kilogram, makedonski specialni 300'—, I. 250'—, II. 200'—, fini turški 350'—, hercegovski I. in Flor 250—, trebinjski fini 200-—, srbski speč. 150—, I. 100-—, II. 75-—, savski 75—, domači 50—, ogrski 60-— Din. Umrle so v marcu 104 osebe. APRIL 1922 1. Poslednji avstrijsko-ogrski cesar Karel, rojen avgusta 1887, je v starosti 34 let v Funchalu na otoku Madeiri umrl na pljučnici kot posledici španske bo lezni. 7. Za poroko Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I., ki je določena na dan 1. junija, se pripravlja tudi naš narod. V Ljubljani se je ustanovil poseben odbor z dr. Danilom Majaronom na čelu, ki je odkupil na Bledu vilo kneza VVindischgraetza, katero pokloni kot narodni dar svojemu vladarju. — Ptujski okraj pokloni kot poročno darilo umetniško izdelane vin ske sode z rezljanimi motivi iz narodnega življenja. Sodi bodo napolnjeni z najboljšimi pridelki Sloven skih goric. — Slovensko ženstvo, združeno v ženskem Savezu, bo na dan poroke položilo temeljni kamen za zgradbo Dečjega in materinskega doma Kraljice Marije v Ljubljani. V ta namen je mestna občina podarila primerno stavbišče. — Slovenjgrajski okraj pokloni krasno, v šoštanjski tovarni izdelano vprego s srebrnimi okovi za štiri konje. — Mesto Celje in celjski okraj poklonita kot poročni dar kralju Alek sandru dve sliki iz Savinjskih planin, delo sloven skega slikarja Maksa Koželja iz Kamnika. — Kra ljevo poroko so morali zaradi bolezni nevestine sestre Jelisavete, soproge grškega prestolonaslednika, pre ložiti na 8. junij. 11. Seja obč. sveta, župan poroča glede na predlog razširjenja telefonskega omrežja, da je prejel obve stilo poštne direkcije, iz katerega sledi, da radi teh ničnih in proračunskih razmer razširitev omrežja ni mogoča. Talno, strešno in stensko drogovje je čez do pustno mero obteženo, tudi položeni kablji so že za sedeni. Neizogibno je torej, da se zgradi v Ljubljani moderna telefonska centrala. V ta namen je poštna uprava zaprosila za kredit 29,300.000'— K. — Novo- imenovani ljubljanski meščan Jakob Furlan, šolski vodja v Šiški, je položil meščansko zaobljubo. — Obč. svet je sprejel pravilnik o davku na prirastkarino. V času velikega verižništva in špekulacije pri prodaji hiš in parcel je davščina socialno gotovo upravičena. — Dalje poroča župan, da bi razširjenje cestne želez nice v Šiško, na Vič in v Moste stalo skoro 48 mil. K. Občina bi težko prenesla ta znesek, o amortizaciji in obrestovanju pa sploh ni govora. Če pa razširi družba to cestno omrežje, zahteva, da ji občina zajamči pri merno obrestovanje kapitala. V letu 1926. je občina upravičena prevzeti cestno železnico v svojo last. Predčasni odkup iste ne nudi nobene ugodnosti. Ven dar se mora vprašanje obdržati v evidenci. Razšir jenje cestne železnice je tudi v ozkem stiku z bodočo centralo mestne elektrarne. Zato sklene obč. svet, da posebna komisija pregleda vse poslovanje družbe cestne železnice. — Za napravo centralnega šolskega vrta in igrišča v Ljubljani se določi znesek 110.000'— in za šolski vrt na Barju 40.000'— K. — Sklene se izvesti popravila in regulacijo najpotrebnejših cest. 15. Stari dravski most v Mariboru je danes izginil. Preostala stebra ob levem bregu Drave sta bila lepo ovenčana. Delavstvo se je ob teh pričah mariborske zgodovine fotografiralo, nakar so ju podrli. 174 K R O N I K A KRONIKA 22. Danes so izkopali na Suhem bajarju v Ljub ljani truplo kovača Ivana Kramarja, katerega so dale meseca oktobra 1915 avstrijske oblasti ustreliti, ker se je izrazil, da imajo Srbi čisto prav, da se bra nijo. Od vojaškega strelišča je bilo truplo prepeljano v veličastnem sprevodu na kolodvor in odtod v Črnomelj. 23. Senator Vaclav Klofač, bivši čehoslovaški vojni minister in vodja narodnosocialistične stranke v ČSR, je obiskal danes Ljubljano. Umrli sta v Ljubljani v mesecu aprilu 102 osebi. MAJ 1922 9. Seja obč. sveta, župan naznanja, da je umrl 5. maja obč. svetovalec Josip Dežman. Na njegovo mesto je vstopil obč. svet. Fran Planinšek, nadzornik Južne železnice. — Glede razširjenja cestne železnice je prejel od dveh okoliških občin negativne odgovore, ostale občine pa sploh niso odgovorile. — Obč. svet je sprejel ustanovo umrlega obč. svet. Josipa Lenčeta, po kateri se podpira obubožane obrtnike v varstvo. — Godbeni paviljon, katerega je postavil kavarnar Fran Krapež, se odkupi za 310.000'— K in postavi tja, kjer je stal Radetzkega spomenik. — Za popravilo Mest nega doma se dovoli 500.000"— K. — Tlakovanje cest in ulic se je oddalo tvrdki ing. Milan Lenarčič. — Okrajni bolniški blagajni in začasni delavski zavaro valnici zoper nezgode proda občina parcelo št. 106/21 kat. obč. šentpetrsko predmestje po 200'— K m2. — Sklene se, da se iz estetičnih razlogov podre mestno skladišče v Tomanovi ulici in se delo odda tvrdki Accetto v znesku 1*5 mil. K. — Podaljša se Aškerčeva cesta in zveze s Cojzovo in Bleiweisovo cesto. Prav tako Ilirska cesta. Razširi naj se tudi Holzapflova cesta. V ta namen stopi občina v stik z lastniki zem ljišč glede odkupa. — Brežine ob Ljubljanici bo mestna občina zavarovala, da tako prepreči ponav ljajoče se nesreče. — Električni cestni železnici se ponovno zviša tarifa in sicer od 2'60 na 3'— K. — Prvih —'20 K poviška gre za izboljšanje plač usluž bencem, drugih —'20 K poviška pa mora porabiti že leznica za zgraditve stanovanjske hiše za svoje usluž bence. — Stavljeni predlogi se izroče odsekom. 14. Ljubljanska Glasbena Matica je priredila sinoči z velikim uspehom koncert slovenske narodne pesmi v Beogradu. 19. Pokrajinska vlada za Slovenijo je z odobrenjem ministra notranjih del in v smislu novega občinskega volilnega reda razpustila ljubljanski občinski svet. Volitve novega občinskega sveta se bodo vršile šele na jesen. Do tačas pa bo prevzel in vodil posle pose ben vladni komisar dr. Bogumil Senekovič. 20. Ambulatorij Protituberkulozne lige je bil slo vesno otvorjen v Mariboru. Upravni odbor ljubljanske Mestne hranilnice je bil oblastno razrešen svoje funkcije. Za komisarja je bil imenovan dr. Ignacij Rutar. 23. Izredna seja obč. sveta. Župan otvori sejo in predstavi obč. svetu vladnega komisarja, svetnika dr. Senekoviča. Nato prečita župan dopis pokrajinske uprave, s katerim se v smislu določila § 87. obč. reda 175 Vaclav Klofač Dr. Bogumil Senekovič razpušča občinski svet in poverja vodstvo občine vlad nemu komisarju, ki je te posle prevzel 20. t. m. župan dr. Peric izjavlja, da je razpust protizakonit, ker do loča § 87. obč. reda za Ljubljano, da sme vlada raz pustiti občinski svet le iz tehtnih vzrokov. Teh pa ni navedla ob razpustu. V imenu večine občinskega sveta odklanja vso odgovornost za škodo, ki bi jo občinsko gospodarstvo utrpelo. Večina ne bo vložila ugovore zoper razpust, ker bi to pomenilo samo zavlačitev novih volitev, pač pa protestira proti razpustu občin skega sveta, kakor tudi proti razpustu upravnega od bora mestne hranilnice. Večina odklanja tudi vsako sodelovanje v sosvetih. — Protestno izjavo prečita tudi podžupan Riko Jug. Obč. svetovalci Ivan Tavčar, dr. Stanovnik in Ivan Kocmur protestirajo v imenu svojih političnih zastopstev proti razpustu občinske uprave, ki je neutemeljen in naperjen proti avtonom nim pravicam prebivalstva. — Obč. svet je soglasno sprejel sklep, da se proti razpustu ne pritoži. 28. Danes popoldne so prispeli v Ljubljano s po sebnim vlakom vvestfalski Slovenci, ki potujejo jutri dalje v Rajhenburg. So to večinoma rudarji in delavci, ki so kljub težavnim razmeram v tujini, v boju za vsakdanji kruh ohranili zvestobo svojemu jeziku in veri očetov. Sila razmer jih je pognala v tujino in radostnih src se vračajo na obisk v svobodno domo vino. — Deca teh izseljencev, ki se je rodila že v tujem svetu, dorašča pod tujim kulturnim vplivom žalibog le slabo, in sploh ne razume našega jezika. — To je nujen poziv vsem prizadetim, da posveti izseljeni- škemu vprašanju večjo pozornost in to, dokler ne bo prepozno. V tem pogledu bi se lahko učili od Italija nov in Nemcev, ki posvečajo svojim izseljencem na ravnost vzorno pozornost in skrbe za sistematično organizacijo svojega življa. 30. Umrlo je v Ljubljani v mesecu maju 100 oseb. JUNIJ 1922 8. Danes je bila v Beogradu svečana poroka Nj. Vel. kralja Aleksandra z rumunsko princesinjo Ma rijo. Mladoporočenca sta po poroki odpotovala v letni dvorec na Bled. V vseh krajih države so se vršile velike svečanosti na čast mladoporočencema. 176 K R O N I K A Pater Avguštin Čampa 13. Pater Avguštin čampa, frančiškanski provin- cijal, je danes umrl. Pokojnik je bil rojen 1869 v Slatniku pri Ribnici. L. 1919. je postal provincijal slovenske frančiškanske provincije, katero je vodil do svoje smrti. 17. Slovenski politični predstavniki Andrej Kalan, Zvonimir Bernot, dr. Vekoslav Kukovec, Ivan Deržič, Anton Brandtner, dr. Danilo Majaron, dr. Anton Ko rošec, dr. Ljudevit Peric, dr. Ivan Tavčar, dr. Karel Triller, dr. Karel Verstovšek so priobčili v slovenskem časopisju apel, v katerem se obračajo na vso sloven sko javnost, naj bi pomagala z denarnimi prispevki, da se dokončajo notranja dela v anatomsko-fiziolo- škem institutu na Zaloški cesti. Za rektorja ljubljanske univerze za leto 1922/23 je bil izvoljen univ. prof. dr. Aleš Ušeničnik, profesor na bogoslovni fakulteti, za prorektorja univ. prof. dr. Gregor Krek. Za dekane so bili izvoljeni na juri- dični univ. prof. dr. Rado Kušej, na tehnični univ. prof. Rihard Zupančič, na filozofski univ. prof. dr. Franc Kidrič, na medicinski univ. prof. dr. Zdenko Frankenberger in na teološki fakulteti univ. prof. dr. Josip Srebrnič. Ljubljanska univerza gostuje še vedno pod tujimi strehami. Slednjič bo treba resno misliti na to, da dobi tudi ljubljanska univerza svoj dom in to tak, da ji bo zagotovljen nemoten razvoj. 24. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršil danes pogreb pok. pisatelja Franceta Maslja - Podlimbar- skega, avtorja romana Gospodin Franjo. Pokojnik, po svojem poklicu častnik avstrijske vojske, je bil kot politični osumljenec interniran v Oberhollabrun- nu in kasneje v Polkavi na Avstrijskem, kjer je tudi umrl. Truplo je bilo postavljeno na mrtvaški oder v Narodnem domu in pokopano na pokopališču pri Sv. Križu. 30. Cene živil v Ljubljani zopet občutno naraščajo. Prodaja se govedina I. po 68— do 70-—, II. 44-— do 52—, svinjina I. 86— do 90—, II. 80— do 86—, teletina 60—, slanina 116— do 124—, mast 120—, šunka 100-— do 120—, koštrun 54—, jagnje 56-—, kozliček 60-— K za kg. Piščanec 50-—, kokoš 80-— do 110-—, raca 120-— do 180—, domači zajec 20-— do 35-— K za komad. Moka 0 25-—, ajdova 26-— do 34-—, testenine 44-—, poper 96-—, paprika 85-—, kava 100-— do 200-—, sladkor 62-— do 64-—, sirovo maslo 160— do 200—, češnje 36-— do 40— K za kg; jajca komad 350 do 4—, mleko liter 10-— do 12— K. Umrlo je v mesecu juniju v Ljubljani 106 oseb. JULIJ 1922 1. V Mariboru se je osnovalo Društvo za stavbo porodnišnice, ki naj se priklopi kot ginekološki od delek tamkajšnji splošni bolnišnici. 12. Pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar je da roval »Narodni galeriji« v Ljubljani en milijon kron kot temeljni kamen za zgradbo poslopja Galerije upo dabljajočih umetnikov. 16. Srbska siročad, ki je med vojno izgubila svoje roditelje, je prispela danes v Ljubljano, kjer je pri redila dobrodelni koncert. Mladina, ki si je nato ogle dala naše mesto, je bila od prebivalstva nadvse pri srčno sprejeta. , Dr. Franc Kidrič Ivan Kavčnik Nj. Vel. kralj, kraljica in pokrajinski namestnik Iv. Hribar ČSR moški naraščaj poklanja zastavo jugoslov. naraščaju 23. Danes se pričenja v Ljubljani I. jugoslovanski vsesokolski zlet. Ljubljana je slavnostno oblečena in sprejema z navdušenjem množice došlih gostov. So- kolskih prireditev se udeleži tudi Nj. Vel. kralj Alek sander s kraljico Marijo, dalje več članov vlade ter mnogi drugi odličniki. — Za sokolske javne telovadbe in tekmovanja je zgrajen poseben športni stadion za pokopališčem Sv. Krištofa. — I. jugoslovanskega so- kolskega zleta so se udeležili v velikem številu Čehi, tekmovalne vrste pa so postavili tudi francoski, ame riški in belgijski gimnasti. 30. Umrlo je v mesecu juliju v Ljubljani 83 oseb. AVGUST 1922 3.. Prosvetno ministrstvo čehoslovaške republike je poklonilo ljubljanski univerzi za njeno knjižnico nad 400 znanstvenih knjig. 14. V palači pokrajinske vlade v Ljubljani se je vršila danes seja kraljevske vlade pod predsedstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra. Rudarska stavka v Sloveniji, ki je izbruhnila pred nekaj dnevi, še vedno traja. Draginjski val in pa ne primerna razdelitev premoga je težko breme, ki pada na ramena delavstva. Vrše se neprestano pogajanja med lastniki rudnikov, da se doseže sporazum. Umrlo je v Ljubljani v mesecu avgustu 99 oseb. 177 Proste vaje članstva SEPTEMBER 1922 2. //. ljubljanski velesejem, ki bo trajal do 11. sep tembra, je bil danes slovesno otvorjen. Ljubljanski velesejem je nazorna revija našega gospodarstva. Velik obisk iz vse države in inozemstva prinaša tudi mestu svoje dobrine. V Ljubljano sta prispela poleg drugih odličnih go stov in gospodarstvenikov znani nemški publicist Proste vaje članic Francoski gimnasti na tekmi KRONIKA Belgijski gimnasti 178 KRONIKA Ameriški gimnasti pri tekmovanju Vaje Sokolov Herman VVendel in dopisnik angleškega lista »Man- chester Guardiana«. 3. Narodna galerija je otvorila danes v prostorih srednje tehnične šole v Ljubljani zgodovinsko raz stavo slovenskega slikarstva. Razstava obsega 260 del, ki obsegajo dobo od srede XVI. stol. do sedemdesetih let XIX. stoletja. Ob tej priliki je izdala Narodna galerija »Katalog zgodovine razstave slovenskega slikarstva« in brošuro »Slovenska moderna umet nost«, I., Slikarstvo. 8. Pokrajinska obrtna razstava je bila danes otvor- jena in bo trajala do 17. septembra. 28. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo s posebnim statutom, ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 100 dne 26. septembra, da se v Ljubljani otvori bolnišnica za ženske bolezni, ženska bolniš nica, ki je bila že dolgo vroča želja našega ženstva, bo imela poleg ginekološkega oddelka tudi porodnišnico in babiško šolo. Nova bolnica se namesti v bivšem zavetišču Kranjske hranilnice. 30. Prvi predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, Ivan Kavčnik, roj. 29. VIII. 1858 v Drago- meru v ljublj. okolici, je danes preminul. Pokojnik je bil ena najmarkantnejših osebnosti med sloven skimi pravniki, odličen organizator našega pravo- sodstva. Umrlo je v mesecu septembru 92 oseb. OKTOBER 1922 1. Stolni kanonik in slovenski zgodovinar dr. Jo sip Gruden je danes preminul. Med drugim je napisal »Zgodovino slovenskega naroda«, ki jo je izdala Družba sv. Mohorja v Celovcu. Umrlo je v oktobru v Ljubljani 93 oseb. NOVEMBER 1922 1. Poveljnik Dravske divizijske oblasti, div. gene ral Dokič, odhaja iz Ljubljane na novo službeno mesto, na njegovo mesto pa je imenovan general- štabni polkovnik Milan Vučkovič. 10. Ustanovilo se je društvo za postavitev spome nika pokojnemu pisatelju Antonu Aškercu, ki je takoj začelo z nabiralno akcijo. — V Ljubljani- ob stoji že več sličnih društev in klubov, ki so si nadeli nalogo, postaviti spomenike slovenskim pisateljem in pesnikom. Umrlo je mesecu novembru v Ljubljani 83 oseb. DECEMBER 1922 1. Aleksander Gruber, hišni posestnik in meščan ljubljanski, podnačelnik Kreditnega društva Kranj ske hranilnice in bivši glavni založnik tobaka, je danes umrl. Josip Gruden Anton Aškerc Peter Leban Rado Čelešnik Josip Rajner 3. Volitve v občinski svet so zopet razgrele ljubljan sko prebivalstvo. Občinski svet pod vodstvom župana dr. Ljudevita Perica je bil 20. maja t. 1. razpuščen. Postavljeni vladni komisar dr. Senekovič je vodil posle občinske uprave. V borbi za gospodarstvo z mestno občino stoji demokratska stranka, ki je po stavila za svojega nosilca liste dr. Milana Vidmarja, univerzitetnega profesorja, in Zveze delovnega ljud stva, katere nosilec je bivši župan odvetnik dr. Lju- devit Peric. V »Zvezi delovnega ljudstva« se združu jejo za te volitve Slov. ljudska stranka, socialno-de- mokratično krilo dr. Perica in komunistična stranka. Poleg navedenih dveh kandidira še »Jugoslovanska zajednica«, v kateri se združujejo narodni socialisti in disidenti demokratske stranke z nosilcem liste dr. Vladimirjem Ravniharjem in socialno-demokratična stranka z nosilcem Jožetom Ogrinom, mizarskim po močnikom. Volilna borba je ostra, kot v Ljubljani vedno, razgibanost agitacije velika. 5. Današnje občinske volitve so prinesle sledeči re- zultat: Skupno število volilcev je 12.089, oddanih glasov je bilo 8986 in so prejeli Jug. demokratska stranka 1822 glasov in 5 mandatov, Zveza delovnega ljudstva 3952 glasov in 35 mandatov, Jugoslovanska zajednica 2917 glasov in 8 mandatov in socialno- demokratična stranka 295 glasov in 1 mandat. Izvo ljeni so dr. Milan Vidmar, univ. profesor; Josip 179 Miha Moškerc Ivan Pestotnlk Turk, posestnik; Anton Likozar, nadučitelj; dr. Fran Tominšek, odvetnik, Franc Kavčič, gostilničar, dr. Ljudevit Peric, odvetnik; Ivan Makuc, železničar; France Kremžar, novinar; dr. Ivan Stanovnik, odv. kandidat; Josip Pire, rač. svetnik; Lovro Klemenčič, visokošolec; Ivan Kralj, uradnik; dr. Valentin Rožič, profesor; Franc Orehek, zasebni uradnik; Peter Le- ban, železničar; Rado čelešnik, zas. uradnik; Josip Rajner, železničar; Mihael Moškerc, novinar; dr. Mi lan Lemež, odv. kandidat; Ignacij Mihevc, uradnik; Ivan Srebot, čevljar in posestnik; Jurij Moser, izvo- šček in posestnik; Fran čepeljnik, strojevodja; Franc Slovša, izvošček; Josip Vidmar, čevljar; Janko Jeglič, šolski ravnatelj; Anton Kerhne, železn. ključavničar; Ivan Pestotnik, uradnik; Alojzij Zaje, strojni stavec; Franc Novak, mizar; dr. Anton Brecelj, zdravnik; Rajko Osterc, tapetnik; Andrej Lah, uradnik; Srečko žumer, strojni stavec; Albin Zaje, fin. rač. svetnik; Franc Novak, mizar; Ivan Tokan, uradnik; Anton Kerč, zas. uradnik; Viktor Adamič, žel. uradnik; Hin- ko Glavan, delavec; Josip Rozman, uradnik; dr. Vla dimir Ravnihar, odvetnik; Ivan Tavčar, uradnik agr. direkcije; Anton Ferant, vrtnar; Ferdo Podbevšek, žel. kovač; Fran Bonač, tovarnar; Kari Urbančič, poštni nadoficial; dr. Rado Kušej, vseučiliški profe sor; Fran Rupnik, strojevodja v p.; Jože Ogrin, mi zarski pomočnik. — Po reformiranem obč. redu je Lojze Zajec Srečko Žumer Albin Zajc Josip Rozman KRONIKA 180 Anton Ferant Ferdo Podbevšek prejela 24 mandatov lista, ki je imela največ glasov. Količnik znaša 346. Iz ostanka glasov, ki se deli v proporcu na vse liste, je prejela najmočnejša lista še 11 mandatov, tako da ima v novem obč. svetu 35 mandatov. — županski kandidat je odvetnik dr. Lju- devit Peric. 12. Umrl je v Ljubljani profesor I. drž. gimnazije Fran Verbič. Bil je vnet zadružni delavec. Kot šolnik je napisal učno knjigo »Blagoznanstvo« za trgovske šole in »živalstvo«. 15. Glasbena Matica v Ljubljani vstopa v svoje ju bilejno 50. leto. Ustanovitev in razvoj Glasbene Matice je tako velikega pomena za narod in njegovo glasbeno kulturo, da se bomo dogodka spominjali v posebnem članku. Umrlo je v mesecu decembru v Ljubljani 84 oseb. LETO 1935 MAREC Dne 22. marca 1935 je umrl v Ljubljani Božidar Bežek, dvorni svetnik v pokoju. Pokojnik se je rodil v Radovljici. Gimnazijo je končal v Ljubljani, pravne študije na Dunaju. Služ boval je po raznih sodiščih Slovenije. Leta 1912. je Dr. Božidar Bežek Dr. Henrik Turna KRONIKA bil dodeljen deželnemu sodišču v Ljubljani. Tu je bil dolgo dobo podpredsednik društva »Pravnik« ter za radi svojega finega okusa za čistost slovenskega je zika v naši pravni literaturi jezikovni urednik glasila »Pravnik«. Ob prevratu je bil imenovan za vodjo dr žavnega pravdništva, leto pozneje pa je postal prvi državni pravdnik. Leta 1925. je bil postavljen v visoki čin dvornega sodnega svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. V tej funkciji je stopil leta 1929. v pokoj. Pokojnika, odličnega jurista ter poznavalca in ustvarjevalca slovenske terminologije v juridični lite raturi ohranimo v častnem spominu. APRIL 10. Dr. Henrik Turna, odvetnik in senior slovenske alpinistike, rojen 9. julija 1858. 1. v Ljubljani, je pre minul. Pokojnik se je posvetil v svoji mladosti šoli in služboval kot meščanskošolski učitelj v Trstu. Ude leževal se je našega narodnoprebujevalnega dela ter se končno priključil delavskemu pokretu, kateremu je ostal do smrti zvest zagovornik. Poleg svoje službe se je posvetil srednješolskemu študiju in maturiral na tržaški gimnaziji. Juridične študije je dovršil na Dunaju ter vstopil v sodno službo, kjer pa ni ostal dolgo. Ustanovil je odvetniško pisarno v Trstu in se preselil nato v Gorico. Pokojni dr. Turna ni bil samo odvetnik in delavski voditelj, on je praktično sode loval v gospodarskih organizacijah in zadrugah, zlasti pa si je kot planinski pisatelj postavil odličen spo menik. 11. V ljubljanski drami je bila danes krstna pred stava dramskega dela »Malomeščani«, vesele sloven ske legende, katero je napisal režiser in pisatelj Brat- ko Kreft, avtor drame »Celjski grofje«. Delo je do seglo lep uspeh. Komedijo je prevzelo veliko, mestno gledališče v Pragi v svoj repertoar. Fran Krapež, kavarnar in restavrater v »Zvezdi«, je danes preminul. Pokojnik je bil rojen 1. januarja 1864 v Otlici-Dobu pri Ajdovščini. Sin ubožnega kme tica, je šel v Gradec, s trebuhom za kruhom, in se iz učil čevljarske obrti. Z 21. letom se je osamosvojil kot čevljarski mojster v Ljubljani in ostal našemu Bratko Kreft Fran Krapež KRONIKA 181 mestu zvest do smrti. Kasneje je prevzel gostilno »Pri šifu« na Bregu, in na Jurčičevem trgu je ustanovil prvo slovensko kavarno v Ljubljani, katero je potem preselil na Kongresni trg. Po opustitvi Narodne ka varne je prevzel »Zvezdo«, iz katere je naredil eno najlepših gostinskih podjetij v Ljubljani. Pokojnik je sodeloval v mnogih društvih in je bil znan po svoji neverjetni darežljivosti. »Ata živili«, tako je poznala vsa Ljubljana popularnega moža, je našel svoj mir v domači zemlji. Senator dr. Gustav Gregorin praznuje svojo 75 let nico. Rojen je bil 10. aprila 1860 v Sežani. Senator Gregorin je bil organizator in voditelj tržaških Slo vencev, ustanovitelj tržaškega Narodnega doma, pred sednik kuratorija slovenske trgovske šole v Trstu, starosta tržaškega Sokola itd. 1911. leta je bil izvoljen v dunajski parlament. Politično je neumorno sode loval za pravice našega naroda. Predstavnikom velike antante (USA, Anglije, Francije, Italije) je 1920. leta izročil protest proti vsaki rešitvi italijansko-jugoslo- vanskega spora, ki bi ne bila v soglasju z načeli so- odločevanja narodov. Nesebično je usmerjal svoje javno delo za narod in državo, ter se 1. 1920. zopet vrnil v svojo domovino in se naselil v Ljubljani. 14. Bližajo se volitve v Narodno skupščino, ki se bodo vršile 5. maja. Volilna kampanja pričenja s po stavljanjem kandidatnih list in z manjšimi zboro vanji. 18. »Zveza za tujski promet« praznuje danes 30 let nico svojega plodonosnega obstoja. Istočasno praznuje njen zaslužni predsednik dr. Rudolf Marn svoj 60 letni življenjski jubilej. Delovanje »Zveze za tujski pro met« je ozko povezano z delom predsednika Zveze g. dr. Rudolfa Marna, ki je z besedo in tujsko-propa- gandnim delom sodeloval na tej velevažni gospodarski panogi. Mirko Gombač, 21 letni slušatelj ljubljanske uni verze iz Ljubljane, se je smrtno ponesrečil na Skuti v Kamniških planinah. 23. V Ribnem na Gorenjskem je preminul najsta rejši šolnik radovljiškega okraja Janko Vrezec, rojen 1. 1855. v Leskovcu pri Krškem. Monopolski predmeti: cigarete, cigaretni papir in sol so se pocenili. Dr. Rudolf Marn Dr. Viljem Krejči Skupina rotarjev pred Trgovskim domom, kjer se je vršila v dneh 26., 27. in 28. aprila 1935 distriktna konferenca. (Spredaj stoječi od leve proti desni: podpredsednik R. I. Walter D. Head Iz New Jer- seya, sedanji guverner jugoslovanskih klubov dr. Viljem Krejčl, bodoči guver ner za poslovno dobo 1935/36 dr. Viktor Ružlč s Sušaka.) V Mariboru je Narodno gledališče uprizorilo izvirno slovensko opereto »Prebrisani amor«, delo tamoš- njega igralca Pavla Rasbergerja. 24. Ing. Bogumil Cihelka, rudarski višji svetnik in vršilec poslov rudarskega glavarja za Slovenijo, je danes preminul. »Spominska razstava na našega kralja Aleksandra«, ki je bila otvorjena 6. t. m., se je danes zaključila. Razstava je bila vzorno urejena in jo je obiskalo nad 7500 ljudi. »Naš Jadran v slikah« je naslov razstavi, katero je priredil v beli dvorani »Uniona« ruski emigrant pro fesor Ipolit Majkovski, profesor risanja v Senju pri Splitu. 27. Pevsko društvo »Opus« iz Brna je priredilo svoj zaključni koncert po Jugoslaviji danes v Ljubljani. Kongres rotarijskih klubov iz Jugoslavije se vrši v Ljubljani. Mednarodna organizacija rotarijcev obsega preko 80 državnih distriktov (okrožij) in je predsed nik 77. državnega jugoslovanskega okrožja odvetnik dr. Viljem Krejči. Namen rotarijcev je, skrbeti za omi- ljenje nasprotij, medsebojno spoštovanje med stanovi in poklici na znotraj, na zunaj pa med državami in narodi. Svetovno rotarijsko zvezo, ki ima svoj sedež v Chicagu, zastopa na ljubljanskem kongresu pod predsednik Walter Head, avstrijsko zvezo Lange, če- hoslovaško Žaba, madžarsko Szekelv in kot komisar svetovne rotarijske zveze za vzhodno Evropo Gerbel z Dunaja. 28. aprila t. 1. je obhajal šestdesetletnico g. Ivan Ogrin, mestni stavbnik v Ljubljani. Gosp. Ogrin je ugleden stavbnik še izza predvojne dobe. Zgradil je veliko mogočnih stavb, med temi naj omenimo samo najlepšo stavbo v Ljubljani, Vzajemno zavarovalnico na Miklošičevi cesti. Udejstvoval se je kot obrtni orga nizator, bil je nad dvanajst let podpredsednik zbor nice T. O. I. in agilen delavec. Po vojni dobi je bil v mnogih odborih in pomagal urejevati povojne raz mere, med tem je bil tudi likvidator bivšega deželnega 182 Predsedstvo konference 77. jugoslovenskega distrikta, ki se je vršila 26., 27. in 28. aprila v Ljubljani. (Od leve na desno: prof. Lange, zastopnik nemškega In avstrijskega dlstrikta, guverner Žaba, guverner če škega dlstrikta, podpredsednik R. I. Walter D. Head, dr. Viljem Krejči, guver ner jugosloven. dlstrikta, Josip J. Kavčič, predsednik ljubljanskega Rotarv Cluba, za rotarsklm znakom M. B. Oerbel, častni komisar R. I. z Dunaja. Albert Szekelv, zastopnik madjarskih Rotarv klubov, dr. Viktor Ruilč, bodoči Jugoslovanski guverner, Zdenko Knez, sekretar distrlktne konference) odbora. Pod zupanovanjein dr. Perica je bil tudi ob činski svetnik. Kot načelnik gradbenega odseka je dal marsikako iniciativo. Mnogo takih del se je šele pozneje izvršilo, kot na primer regulacija okoliša Ljubljane, nov stavbni zakon in drugo. Za zasluge je bil odliko van z redom Sv. Save IV. stopnje. Gospod Ogrin je še čil in ima še neizčrpno voljo do dela. Svojih pet sinov in dve hčerki je dal primerno izšolati. Vsi imajo visokošolsko ali srednješolsko izobrazbo. K jubileju mu iskreno čestitamo. MAJ 1. Prvi maj, znanilec solnca in praznik pomladi, je letos prinesel sneg, točo, mraz in slano. Dosedanje vreme je bilo mrzlo. V planinah so močni snežni me- teži, temperatura v Ljubljani in Mariboru —1, v osta lih krajih, kakor Rogaški Slatini celo —3 stop. C. Veličan Fink Ivan Mohorič Blagoslovitve praporov na Kongresnem trgu Podmladka Jadran ske Straže (Od leve na desno: stolni kanonik g. dr. Mihael Opeka, rektor univerze dr. Samec, div. gen. P. Nedeljkovič 3. Veličan Fink, mestni blagajnik v pokoju, rojen 1. 1863. v Trstu, je danes umrl. Pokojnik je bil nad 43 let v mestni službi in ga je 1. 1933. imenoval obč. svet za vestno službovanje za ljubljanskega meščana. 5. Volitve v narodno skupščino. Priglašenih je bilo šest kandidatnih list v državi, od katerih so bile po trjene: lista g. Bogoljuba Jevtiča, lista g. dr. Vladimira Mačka, lista g. Boža Maksimoviča in lista g. Dimitrija Ljotiča. Zavrnjeni sta bili listi dr. Topaloviča (socia listična) in dr. Mil. Hodžere (Jug. narodna stranka). — V dravski banovini so bili izvoljeni: Izvoljeni so za narodne poslance: Ivan Mohorič, bivši minister; dr. Riko Fux, mestni višji svetnik; dr. Drago Marušič, minister; mag. ph. Stanko Ho čevar; dr. Andrej Veble, odvetnik; Ivan Prekoršek, upravnik bolnišnice; dr. Franc Klar, zdravnik; Rudolf Pevec, trgovec; Karel Gajšek, notar; Rudolf Plesko- vič, učitelj; Avguštin Lukačič, postajenačelnik; Ivan Janžekovič, župan; dr. Ivan Jančič, drž. tožilec; Josip Benko, veleposestnik; Karel Doberšek, šolski upra vitelj; Mihael Brenčič, posestnik; dr. Anton Novačan, konzul; dr. Rudolf Dobovišek, odvetnik; dr. Jure Ko če, tajnik ZTOI; Anton Kersnik, posestnik; dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik; dr. Fran šemrov, industrijalec; Dr. Riko Fux Dr. Ivan Lovrenčič KRONIKA KRONIKA Predsednik Oblastnega odbora JS dr. Otmar Pirkmajer izroča zastavonoši zastavo ing. Fran Zupančič; Milan Mravlje, geometer; Dako Makar, gostilničar; dr. Josip Rezek, odvetnik. — V dveh okrajih sta izvoljena ministra Ivan Mohorič in dr. Drago Marušič. Ker je obdržal minister Mohorič radovljiški mandat, pride na njegovo mesto kot na rodni poslanec za Ljubljano Rajko Turk. Minister dr. Drago Marušič je obdržal svoje mesto v senatu, zato prideta na njegovo mesto kot narodna poslanca v ljubljanski okolici Albin Koman, posestnik, in v lo gaškem srezu Lenarčič, trgovec. 11. Kongres jugoslovanskih nacionalnih akademi kov, katerega se je udeležilo nad 2000 akademikov, se je vršil v Ljubljani. Kongres je imel za cilj usta novitev Saveza jugoslovanskih nacionalnih akadem skih organizacij. 12. Razvitje 41 praporov Podmladka Jadranske Straže se je danes slovesno izvršilo na Kongresnem trgu. Pred 10.000 zbranih mladih Stražarjev je blago slovil stolni kanonik dr. Mihael Opeka 41 novih zastav Podmladka. Predsednik Oblastnega odbora Jadranske Straže dr. Otmar Pirkmajer je osebno izročil zastave mladim zastavonošem. Po blagoslovitvi se je vršil po mestu manifestacijski obhod Podmladkarjev Jadran ske Straže. Albin Koman Ivan Levec 183 Nepregledne vrste na Kongresnem trgu ob priliki blagoslovitve zastav Podmladka JS Na šmarni gori je ljubljanska Glasbena Matica od krila spominsko ploščo svojemu častnemu članu, tri glavskemu župniku in skladatelju Jakobu Aljažu. Spominsko ploščo je izdelal akademski kipar Tone Kralj. Pesnik Oton Župančič je napisal za spominsko ploščo Aljažu: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil, pesmi pel, premnogo src za njih lepoto vnel, zdaj ti hvaležno hranijo spomine. 15. Posamezni okraji dravske banovine so močno prizadeti zaradi slane. Zlasti v vinorodnih krajih je slana uničila do 80% vse nizko ležeče vinograde tako, da se ceni škoda na 10 milij. dinarjev. Po mestu in okolici se množe tatvine in vlomi. Dolga brezposelnost pretvarja ljudi v delomržneže. 10. 80 letnico svojega rojstva slavi danes upokojeni šolski ravnatelj Janez Leveč. Rodil se je 1. 1855. v Radomljah pri Kamniku.