LUBLANSKE NOV JANN. FRIDR. EGERJA. Nro. 43* ■ i Lublana. Prihz Virtemberg* kateri je im^l is Grad* za v' Lublano priditi, je od fvitliga Ze* iarja poflan v' Petergrad h' Mofhkovitarju* Dunej /j?. veM Travna. Nih Kral^va zefarfka Svitloft fo vfelej nagneni revnim podloshnim s' pomozhjo na* proti i oni fo unidan fpft fvojo miloft fka-sali, k?r fo vbogim pogorflzam v'Zeli na ITrtajerfkim defft tavshent goldinarjov is fvoje kameral Kafse odkasalL Deshelni poglavar graf Velsberg je komaj r^veshe per* porozhil, fo prezeg miloft prejeli. Zisalpinzi fo poflali na Dunej sa fvojga pooblafteniga deshelaka Mareschalchi, ta je fhel fkusi Raftadt, iiiu je perfhel na Dunej 17. dan tiga mefza. To pomeni dobre perjasne saftopnofti med nami inu med Lah-mi. L ajhko. Dvorne novize is Turina pravio, de fo puntarfke trume od vezh krajov perderle v* fardinfkiga Krala deshelo Piemont, slafti od Lucerne inu od sgorne Novare; al na o-b?h krajih fo nasaj pognani, inu pobiti; ravno fo puntarji fvoj rop nefli is krajov Po-lanza inu Intra, kader fo jih kralevi foldat-je popadli, raskropili, dofti pomorili, inu polovili, vfe fo popuftili, kar fo lud^m pokradli, kojne, denarje, shivino, fhtuke, inu fo v' gore sb^shali. Ravno tako fr§zhni fo bili kralevi zhes ene tretje nepokojnike v* desheli Aqui, fo jih tudi nasajpobili. Novi fpozhiti foldarje inu p^tdefft fhtukov je Kral is Turina poflal varvat druge kraje, k?r bi hudobni puntavzi snali nadlego delati. Kral je ponudil vfim takim puntavzam odpufhanje, oblubil jih v5fvoj shold gori vs^ti, zhe le fpametvajo, pokorni poftane-30, inu farni podado; al terdovratni bodo po ojftrofti deshelneh poftav pravizo pokufhali. Od 2y mali Travna nimamo nizh nas-nanja is Turina, al is poglavitniga kvart^r- ja ja tih Puntarjov is m?fta Carosio fe flifhi, de fo oni podfe vs?li mffto Novi, inu defo Kral^ve foldate premagali, kateri fo ta kraj branili. Shpanfki Kral inu Noapolfki fta vfaki fvojga poflanika v' Majland poflala, ona dva ita per vi dan velki Travna perfhla, inu to pom?ni, de je perjasnoft med tirna Kralaraa mu med zisalpinzmi. Franzoskih foldatov fe je bilo per de-f£t tavshent v' genovesko deshelo nafhlo , oni fo bili na barke pofajeni, inu fo fe na vezh kuofemdefet barkah pelali v'brodTou-lon 28. dan mali Travna, ena fregata inu x d v? galeje fo jih fpremlale. V'Rim inu dalaj v'ftari Rim fhe smi-raj franzosi hodio. Minifter notrajnih opravil v'Rimi je flushbo popuftil. Rimfki oblaftniki fi persadfvajo ludi per miru ohraniti, delajo previdnoft, de bi kaj sm?fhnave nevftalo; to vfe kashe, de ludje nifo sadofti per dobri voli zhes nove pre-nar^dbe. Franzia• Visharji fo lgtaf prevezh naganjali, de bi nebili kral§vi perjatli med sborne mosh? svoleni, fkusi to fe je sgodilo, de je v?-zhidfl volenje padlo na take ludi, kateri fo pod Jiod kervamozhnim Robespierres mogozhva-i f inu fo hudobni ftrafhlivzi. Sdaj fo vi-sharji inu sbrani moshjf v' fkerbi, kako bi take novizh svolene isvergli, inu jih same-tujejo, satiga volo, k?r svolenja nifo po po-ftavah opravlene bile; al drugi fe zhes to vsdigujejo, inu vfe fe k' hudim vremeni per-pravla. Visharji pravio, de fo eni med febojsa-roteni, kateri bi radi fpet vfe grosovitnofti rankiga Robespierra nad ludftvo fpravili, de taki ludj? fo s* vfe shlaht hudobiami sasna-menvani; zh?f to fo eni is med sbrani h Ulosh narozhenje dobili, de imajo svolenja pregledati, inu hudobne ftrafhlivze is vre-zhi, de v'sbiralifhe nepridejo smefhnave delat. Tretji dan velki Travna bodo visharji fre-zho potegnili , de bo raslozhik fturjen, kateri is med nih bo letaf od flushbe odftopil, sakaj fleherno leto eden peterih visharjov odftopa, inu fe drugi nameft njega svoli. Visharji fo fklenili ea dan s' velikim ve-felam obhajati, kader bodo umetne rezhi v* Pariš perpelane, katere fo na Lafhkim pobrali. Vfi uzheni moshje fo povableni per-pravo delati, de bi ta prasnizhni dan s'v?-zhi fvitloftjo obhajan bil. Vojfkni minifter je poflal na vfe arma-Žf. povele, de imajo domu fpufheue folda-te 1»sajw poklizati, inu sanaprej nobenimu per- perpufhenja dati, od vojfke na dom shlah-to obifkovat hoditi. Kar je sholnerjov po Niederlandi inu o« Jcoli po terdnavah imajo povele nasaj pruti Bajni fe verniti, tudi nekaj zhes Anglio na* cenenih more pruti Rajni iti. Is ra^fta Caen pifhejo, de mnoshiza bark pod povelam deshelaka Mufkein fe je um dan s' Anglesmi tepla, je fhla fp?t vun na morje. Anglia. Angleška barka Mars je vj?la eno francosko verftno, kat?ra ima fhtir inu fedem-def?t fhtukov, kader je otla is broda 1' O rient v'Breft iti; filno fe je branila, franzosi fe nifo otli podati; fo nam fhfftdef§t foldatov pobili; al franzosam je nafha okoli dvafto mosh pobila inu ranila; potle fb fe mogli vdati. Novizh je fpft dofti bark teklo pred franzoske bregove, de jih nebodo na morje puftile. Naf hi magazini fo polni vfe perprave sa barke, polhi plohov ali jadro v, l?la. inu dr?vz; petinudvajfet kovafhkih ognov eno m?ro kujejo mazhke velike inu majhene. Ena hramba $a l?f inu perpravo je fto inu defft fesh?nov dolga, druge fo n?kaj majn^ fhi, al vfe natlazhene s'vfun na barke po-. tr?bnim*. Nafhe barke To vjele dva franzoska roparja, katera fta im?la s'kufram okovane barke. Gofpod Sheridan je v'parlamenti rekel: franzosi m ote kupzhio podreti, denarje is-inl?fti; ako bi tudi Krala dobili, vem de Kral bi^ netel ne eno ped semle nasaj dati, kar To jo posherli; tedaj ene mifli fe morejo Anglesi v'bran poftaviti. Dofti denarjov okoli en mili ion goldi-narjov je pofebej pervolenih sa pofebne koj-nike zhes franzose. Per naf neverjemo, de franzosi miflio saref v'Egipt, temuzh menimo, de fkusi to sakrivajo, kar fo nam hudiga namerili. Batavia. Sto fheftdef^t inu pet tavshent ludi fo v'novo Poftavo pervolili, famih eiiajft tavshent fo bili soper. Na morje perpravlamo dvafto ladj, katere na prednim rivzi po dva fhtuka imajo. Nafhe vjete ribifhke barzhize fo Anglesi fpet ifpuftili; ribizham tedaj nebo voj-fka nizh napoti, bodo profto po volji lovili. Danemark. Savolo v'kontreband vseteh bark upamo od franzosov pravizo sadobiti, nam jeh fcodo ifpuftili. Mj/I- JMojhkovia. Žar je puftil rankimu Pojlfkimu Krftlu na grob te befede pifati: Stanijlav Pojljki Kralt veliki Vaj vod Litave, pofebni isgled oboje frezhe v'dobri pameten, v'hudi terdenganjen poftavil Pavi Pervi, Samodershez inu Zar vfe Rufsie Perjatlu, goftovu. Dalaj is Rajladta. Nemzi naj neposabio, de famo na t£ sdaj rezhene vishe ie samore terden mir, i-nu obftojezhi red fturiti, kakor ga oboji gli-havzi shel?. Dalaj fi nebomo tukaj sgovarjali, kar imamo per Nemzih terjati v'denarjih inu varnim blagi; to fe famo od febe saftopi, de nam morejo plazhati. Tukaj je 1? govorjenje, kar z?lo Nemfhko kralfftvo sadene, ne kar pofebne dolshnofti am gre, katere le-fem neflifhio v5 to fploh glihanje. Menimo, de nebode nizh naproti govorjenja zhes to nafho majheno inu fpodobno voljo. Zhakamo na hitri odgovor; zhaf sa odlafhanje je pretekel. Raftadt 14-zvetnar-ja ( 3, velki Travna) v'leti 6. Podpifana : Treilhard, inu Bonnier. Vmerli (o v' JLublanu 22. velki Travna. JMathia Banefh, klobuzharfki hlapez,3o, i. per Ufmilenih. dam Franze Podershaj, p^kovfki iin> 2.1. na Tergi Nro. 270. Kari Ulzhar, pifarja fin, 3, 1. na ftarifli Tergi Nro. 150. £4. dan. Josefa Berdak, zholnarlka hzhi, 4.1. v* KrakoVim. Shitoa zgna v'Lublani na tergu 12. veliki Travna 1798. fl. kr. fl. kr. fl. j kr. Pfheniza 1. mernik 1 1 39 1 36 Turfhiza - - - — — — — Rosh - - - - 1 32 1 16 1 «3 Profo «■«>*. X 12 — — — — Ajda - - - - 1 14 1 8 — — Ovef - - - - i 4 — — — L o t e r i a. ai. Veliki Travna fo v' Gradzi Vsdignenc: 11. 83- 67. 79. 7- 9. ftoshnizvct bode v* Lublani vsdigvano.