ii
B.
3EDNISTV0 ZARJE je v I.JnblJanl, Frančiškanska uJIca št 8 tona i. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. InMne in od B. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj In SmikOT Rokopisi se ne vraJajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	:	i	:
AROCNINA ' celoletna po posti ali t pošiljanjem na dom za nfmlOarsko in Hosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna
aS^E&ST I i-««i >
cslaio inozemstvo in Ameriko celoletno K 36—.
Posansessne številke po 8 vin.
Deželni mogotci so napovedali boj onim iiteliem ki se ne vdinjajo klerikalni stranki in I, mislijo ugnati v kozji rog s tem, da jih iz-»radaio Metodo so gospodje deželni odborniki »zložili v deželnem zboru tako, da jo razume »sak otrok Učitelj ne sme biti naročen na noto neklerikalen list, učitelj se mora v službi dizven službe vesti po »načelih versko-nravne e«, skratka - učitelj mora biti slomškar tedaj lehko dobi nekoliko miloščine od deželnih
Vzgoje«,
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / /	ob	poji	11.	dopoldne.	\ \ %
UPllAVNISTVO se nahaja v feleoborgovi ulici fc*ev. 6, IT., in nraduje za stranke od fi. do 12. dopoldne in od 8. do 7. rrafoi Inaerati: euoelopna peti i vrstica 110 vld^ pogojen p<oat.u, puataM
:::	in reklan c 40 vin. — toterale sf-rpjeiij« upm»l*t?o.
Nefrankirana ali premalo frankir»n« piho.a ne sprejeuidje —   —.■ —	Reklamacije list« so poStnin«1 proste. ........
Ste v. 734.
V Ljubljani, v petek dne 14. novembra 1913.
Leto III.
Klerikalizem, učiteljstvo in ljudstvo.
{romovnikov. Ce ne pa ne.
O	morali tega razdeljevanja luči m sence, lega praktičnega krščanstva bi bila vsaka be-Jdt odveč Zoprno je že to, da se dajejo ljudem tndoore namesto poštene plače. Taka podpora Ki vedno po nekakšnem milostnem darilu m »inižuie v duši tistega, ki jo mora sprejeti. Učite! opravljajo predpisano delo in zato jim gre tip opravku ejj Vsak0 blag0 jma svojo
»no in tudi učiteljskemu delu gre toliko, ko-kor ie vredno. Podpore se dajejo izjemno v srednih slučajih. Učitelji pa opravljajo redno Mn in za to jim pripada redna plača
Ali razumljivo je, zakaj da klerikalci no-Mn regulirati učiteljskih plač, kar bi naposled provizorično prav tako lehko storili, kakor da Beto podpore. Pri zvišanju plač bi morah pra-£ postopati in dati vsakemu, kar mu gre. Tedai ne bi bila mogoča nobena protekcija na eni in nobeno zapostavljanje na drugi strani. Tnda ravno možnost protekcije hočejo imeti Mprikaici S podporami so dali sami sebi privita da dele milost in nemilost. V rokah drže innSniiček žvenkečejo z denarcem, pa namiga-Sof »Glejte, mi smo gospodje! Nam se je treba prikupiti. Kdor poljubi soln, mu bomo prijazni. Kdor potrka ponižen in skesam, se mu
Odpre, ‘porami ločijo učitelje v ovce in kozle, te nodporami kupujejo prepričanja, korumpirajo Ht,še zatirajo vesti. Kajti niti sami niso trdili,
(JtlSCf........... v-i.is«	ir!	JanAltiltiipin c\rmp
te izključujejo učitelje, k, ne izpolnjujejo svo e Siteliske dolžnosti, bodisi da slabo poučujejo ie dosegajo povoljnih učnih uspehov, bodisi h, zanemarjajo šolo in se ne brigajo za svoj boklic Politični in verski momenti so mero-
ti ne
za podeljevanje in odrekanje podpor. In f to ni popolnoma resnično, zakaj učiteljevo . r,„„ctvn tudi če bi bilo najpristnejše, ne za-ktsoan. naj(jc milost v očeh deželnih mogot-flostuje,	j|an	]<ierjkalne	stranke.	Pač	pa
cev, aK J0Stuje učiteljev klerikalizem tudi J16? krščanstva, katerega itak tudi z Rontge-virni žarki ni mogoče zanesljivo dognati. novl.jj tucii če bi gromovniki v deželnem dvorcu res sodili po verskem prepričanju, bi Ka oristranost, s katero ravnajo, krivična in neopravičljiva. Kajti deželne davščine, iz katerih se dele podpore, plačuje prebivalstvo brez razlike religioznega in kakršnegakoli mišljenja. Tudi denar brezvercev in krivovercev se ne dilklania v deželni blagajni, v kateri se steka to da bi imelo prebivalstvo vse dežele kaj knristi od tega. Ce se dohodki ne ozirajo na trdnost krsta in birme, se tudi izdatki ne smejo brigati za nič druzega, kakor za pravico m po-
P°trNekoliko tistega uspeha, ki so ga nameravali so klerikalci gotovo dosegli s svojim krivičnim protekcionizmom. Tupatam so se dali Ihidte slabotnega značaja ustrahovati, pa so zaradi malega materijalnega dobička zatajili svoje nreoričanje, če so ga kaj imeli. Klerikalci pa bi morali biti od sile slabi psihologi, če bi mislil, da so s tem bogvekaj pridobili za svojo stranko. Tteti ki so izlahka zamenjali politično suknjo, nkn moeli biti veliko vredni, in prestop jih gotovo ni zboljšal. Moralnega profita nima od takih akvizicij nobena stranka. Številke so, ki pa -rihajajo pri velikih računih komaj v poštev. In še zelo nezanesljive so take pridobitve, kajti kdor se proda enemu, je gotovo sposoben, da se
proda danes ali jutri drugemu, zlasti če mu more drugi kaj več ponuditi. Kdor pa je prebil hud boj, preden se je uklonil pritisku bede, pa se je zapisal nasprotniku šele tedaj, ko mu je neusmiljena sila zaprla vse druge izhode, se pod novo streho nikdar ne bo iznebil grenkega občutka izprebičanega sužnja, in vest ga bo pekla tako, da ne bo nikdar mogel proste duše služiti okrutnemu gospodarju.
Hinavce, nezadovoljneže in neme puntarje dobiva klerikalna stranka s svojim sistemom. Če bi mislila na bodočnost, se ne bi veselila takih uspehov. Le tedaj, če si res misli: Za nami vesoljni potop! — je tudi s takimi rezultati lehko zadovoljna.
Ali nameni klerikalne stranke in njena bodočnost ni naša glavna skrb. Ce hoče napolniti svoje vrste s samimi licemerci, je to njena stvar. Važno pa je za nas, da se tiče njeno ravnanje z učitelji vsega prebivalstva. Obsodbe bi bila vredna njena pristranost, če bi le prizadeti učitelji trpeli krivico. Še veliko večjega pomena pa je dejstvo, da mora sistem takega prote-žiranja in zapostavljanja silno vplivati na šolo in na pouk.
Učitelji, katerim so izročeni otroci ljudstva, so živi ljudje, in le kar premore človek, se sme zahtevati od njih. Beda, trpljenje in krivica pa imajo do človeka veliko moč. Lahko je določiti uro, kdaj da se prične šola in kdaj da se zaključi pouk. Ni pa mogoče sugerirati želodcu, da mora ob 8. dopoldne pozabiti na vse svoje potrebe in zahteve; misli v glavi se dajo le do gotove meje uravnati v določeno smer, in če se vcepi v možgane vse drugo prevladujoča zavest poni-žajna in bede, ni niti najsvetejša dolnžost tako močna, da bi mogla pregnati to moro.^ Lačen delavec je slab delavec; od skrbi in užaljenja preganjan učitelj ne more biti dober učitelj.
Šiba, ki jo spletajo klerikalci učiteljem, tepe tudi otroke. Strah za goli obstanek prisili naposled tudi šolnika lehko, da izpolnjuje enostavno dolžnost; ali razlika je, če poučuje mehanično, medtem ko je polovica njegovih misli odsotna, ali pa če je z vso dušo med svojimi učenci. Kako naj zbudi zanimanje za šolo med otroci, če ga sam nima? Kako naj odvrne šo-larčke od drugih misli, če ne more samega sebe, ker ga baš druge misli razjedajo? Kajti sama volja, tudi najboljša, ne zadostuje, če je »meso slabo«. Vsako samozatajevanje je le nekaj časa mogoče; kadar postane zunanja sila prevelika, mora opešati notranji odpor.
Ljudska -šola pa je važno vprašanje vsega prebivalstva, najbolj pa delavskega razreda. Otroci imovitih slojev trpe škodo, če ne dobe | v ljudski šoli dovolj trdne podlage, da se zgradi | na njej poznejša izobrazba. Za silo pa se ta zamuda vendar še popravi v srednji šoli, četudi se zanemarjeni čas ne da nadomestiti. Za proletar ske otroke pa je ljudska šola glavno učilišče, in kar je tam izgubljeno, je navadno izgubljeno za vse čase, kajti silni talenti, ki znajo sami iz sebe izčrpati, česar jim ni dala šola, niso tako pogosto posejani, kakor plevel na paši.
Tako je učiteljsko vprašanje v resnici ljudsko vprašanje. Kar so klerikalci zagrešili nad učiteljstvom, so zagrešili nad ljudstvom. Ce b:i mogli biti do skrajnosti ravnodušni glede na usodo učiteljev, nam zaradi delavske mladine ne more biti vseeno, kako se z njimi ravna.
Klerikalna stranka kot sovražnica učiteljske neodvisnosti je sovražnica ljudstva, sovražnica ljudskih otrok, in iz tega nepobitnega dejstva bo delavstvo pri deželnozborskih volitvah izvajalo nujne posledice. Socialna demokracija ki se bojuje za boljšo bodočnost delavstva, ne more mirno gledati, kako se uničuje šola, ki je pogoj take bodočnosti. In kdor zna ceniti svobodo šolstva, bo vedel, da je socialna demokracija njena najzanesljivejša zaščitnica.
občin, pa niso gradili dridnote, temveč kanale, ceste, hiše, mesta so asanirali. če pridemo danes v te kraje, je še zapisano, da je ozdravilo mesto vsled dela onih brezposelnih. Pri nas pa bomo peljali čez nekaj let tujca k velikemu kupu starega železja: »To je še ostalo od zasilnih del avstrijske vlade!« Ali ne glede na to, to sploh niso zasilna dela, če se dobi denar za dridnote na ta način, da ne .rgrade telefona, da odpuščajo telefonske delavce, da ne naročajo železniških vozov, strojev in tračnic in da pošiljajo delavce, ki so bili zaposleni v tovarnah, kjer so izdelovali potrebne predmete, k zgradbi dridnotov!
Predtem so dostikrat dejali; Ob času krize so naročila cenejša, obrestna mera je cenejša in tudi blago je cenejše; zato naj gradi država ob času krize. Ta argument sedaj ne drži. Sedaj nimamo krize z nizko obrestno mero, temveč z visoko, tako da dobe država, dežele, občine denar le za oderuške obresti. Tudi cene ne padajo, ker karteli ne znižujejo cen kljub krizi, in raje omeje produkcijo kakor cene. Stari argument o zasilnem delu ne velja torej več. Zato čisto odkritosrčno povem, če zahtevamo sedaj od države, dežel in občin, naj grade javna dela, da imam prav malo upanja na uspeh. Pri današnjem stanju avstrijskih financ ne bo mogoče oddajati mnogo del, ker teh par vinarjev, ki so še v blagajni, potrebujejo za novih 31 tisoč rekrutov! Da dobe avstrijski delavci dela, je le eno sredstvo;
Naši industriji preskrbeti nove trge.
Avstrijski imperializem ni to, kar je imperializem drugod, namreč potreba kapitala, da išče za svoje blago nove trge, novo ozemlje za naprave in nove vire dobička. Naš imperializem je imperializem le po goli obliki, ki bi rad posnemal druge s tem, da bi tudi osvajal, da tudi gradi bojne ladje in da tudi kali mir. Ali za nove trge, za novo ozemlje naši industriji, do tega mu ni, v tem ne posnema drugih! In , tako naraščajo pri nas bremena ravno tako ’ hitro kakor drugod; med tem pa ko drugod narašča tudi industrija, pa pri nas zaostaja. Te druge strani imperializma, da namreč nezmerno pospešuje industrijski razvoj, pa nima av-strijskii mperializem, ki je gola oblika in ki je zgolj dinastičen. Od leta 1908 uganjamo balkansko politiko, ki nas tira na rob prepada in obenem zabranjujemo sami, da bi kupovali naše blago na Balkanu!
Če se avstrijska vlad a niti v tem času ne more odločiti, da bi sklerila nove trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, potem je skoraj gotovo, zamujen trenotek za vselej. Ker bodo nove železnice, ki jih grade sedaj na Balkanu in ki bodo čez nekaj let dograjene, rešile male balkanske države iz avstrijskega objema in jih zvezale s svetovnimi trgi, te dežele ne bodo prav nič več potrebovale Avstrije. 2e danes čujemo, da niso ovire za trgovinsko pogodbo s Srbijo samo pri Hohenblumu in Tiszi, temveč tudi v Belgradu; da tam noče velika stranka teh pogodb, ne le iz političnega sovraštva, temveč ker se porajajo v tej novi povečani Srbiji močne struje po lastnem industrijskem razvoju; ker se je začela tam trgovinska politika, ki hoče sama ustvariti industrijo in ker zato
noče, da bi se izboljšali trgovsko poliiičui od-nošaji z Avstrijo če torej n* uporabimo trga zadnjega trenotka, je edino azemlje, Ili bi i« sprejemalo naše blago, izgubljeno r>a v«*e.
Pved enim letom je povabil Brrcht-ld k sebi depuiacijo severnočeških industrialcev in jej 2, gota !jal, d* bo izrabil balkansko vojno v to, :!• nam srgrcvi na Balkanu dobre odno-šaje in dobre trge. Ali komaj je bil to izrekel minister, že je kričal Hohenblum, da so srbski prašiči mnogo večja nevarnost od srbskih vojakov in vlada se je takoj umaknila. Velikim prašičen k em se niso upali nameriti.
Država ne izposluje brezposelnim nikakršnega dela. Ali pa se briga vsaj za to, kaj da se zgodi z breiposelnirni? Po drugih deželah skušajo vsaj olajšati bedo brezposelnih, po vseh deželah imajo
državno ali pa občinsko oskrbo za brezposelne
razen na Ruskem, na Balkanu in Avstrijsko-Ogrskem. Na Angleškem imajo državno oskrbo za brezposelne in novi zakon je uvedel ob-ligatorično državno zavarovanje zoper brezposelnost za štiri velike industrijske panoge in država daje ostalim panogam, v katerih dajejo strokovne organizacije podporo brezposelnim, državno podporo. Na Danskem in na Norveškem imajo oskrbo brezposelnih, kjer dajejo država in občina prispevke k podporam za brezposelne, ki jih izplačujejo organizacije in tudi na Finskem pripravljajo enak zakon. Francoska republika prispeva po 30 odstotkov podpore, ki jo dajejo strokovne organizacije brezposelnim. Od 25 švicarskih kantonov ima 6 kantonov državno oskrbo za brezposelne.
Še vse širje je pa polje občinske oskrbe za brezposelne. V Nemčiji je organiziralo 11 mest občinsko oskrbo za brezposelne; večinoma dajejo prispevke onim strokovnim organizacijam, ki izplačujejo podpore ob času brezposelnosti. V Belgiji ima 100 občin »gentski sistem«. Po mnogih občinah Holandske, Francoske, Švice in po posameznih občinah v Italiji velja isti sistem. Ali v Avstriji se ne briga država za brezposelne in občine tudi ne.
Zanima nas tudi vprašanje, kako naj se uredi oskrba brezposelnih. Izkušnje so pokazale, da je ni mogoče drugače urediti, nego z direktnim sodelovanjem strokovnih organizacij. Vsak drugačen poizkus je bil smešen in klavern. V Nemčiji dajejo nekatere občine tudi neorganiziranim delavcem podpore, ali izkušnja je pokazala, da velja ta sistem le na papirju. Direktno državno zavarovanje zoper brezposelnost uveljavi kvečjemu lehko Angleška, ker ima urejene javne posredovalnice za delo. Zakaj podpora brezposelnim zahteva natančno kontrolo. Vedeti je treba, kdo je resnično brez dela, zato pa je treba velike organizacije. Ali kje naj vzameta država in občina tako organizacijo? Nič drugega jima ne preostane, kakor da se opreta na ono organizacijo, ki že obstoja, ki pozna in obvlada delovi trg, na strokovno organizacijo. Zato tudi avstrijski državi in njenim občinam ne bo pre-. ostalo drugega, če hočejo olajšati bedo brezposelnih, kakor da zgradita javno oskrbo brezposelnih na strokovni organizaciji.
(Konec prih.)
Gospodarska kriza in brezposelnost.
Poročilo sodruga dr. Bauerja na nemškem strankinem zboru.
In našli so se ljudje, ki hočejo pomagati. Pravijo: »Ljudje se izseljujejo ker je tukaj slabo. Prepovejmo jim torej izseljevanje!«
Najprej spravijo ljudi v domovini ob kruh, potem pa jim hočejo zabraniti da bi hodili kam drugam kjer dobe kruh in delo. Ne čudim se, da se toliko ljudi izseli, čudim se le, da jih toliko ostaja tukaj! Pri prepovedi izseljevanja nc Krc toliko pr&vc industrijske dclsvcc, temveč vse bolj za bajtarje, male kmete, ki potrebujejo nekaj mesecev na leto postranski zaslužek Tem zabranjevati izseljevanje bi ne prineslo le najhujšega trpljenja njim samim, temveč bi bila tudi najstrahotnejša nevarnost za delavstvo, kateremu je kriza še prizanesla. Ce pridržim stotisoče ljudi v dezeh, kjer ne dobe kruha: Kaj jim preostaja drugega, kakor da postanejo stavkokazi in da delajo za ruzje mezde? Vsak poizkus, prepovedati izseljevanje, ni prav nič drugega, kakor poizkus, preskrbeti veleindustrijalcem, kartelnim magnatom m predvsem veleagrarcem cenene delovne moči. Ce predloži vlada zakon, ki se kar cedi socialne nnlitike ki izraža toliko skrbi za ooliedel-
. sko delavstvo, da bi se jim vendar ne zgodila
I	v tujini kakšna krivica, ki dovoljuje izseljevanje le onemu, ki sklene že v domovini delovno pogodbo, odgovarjajočo vsem socialno političnim zahtevam — tedaj pravimo: To naj naredi najprej v Avstriji. Najprej naj poskrbi, da avstrijskih poljedelskih delavcev ne bodo izkoriščali v domovini. Vsaka socialna politika, ki začenja tedaj, ko se hoče človek izseliti in ki služi le namenu, da prepreči izseljevanje, da mu dela ovire, če se hoče izseliti, ni prav nič drugega kakor hinavščina!
Kako postopajo po drugih deželah? Tam zahtevajo, da prično država, dežela, občina z velikmi
lavnimi deli,
da preskrbe nezaposlenim delo. Avstrijska vlada namerava tudi velika dela; graditi hoče dridnote in pravi, to delo bo dalo posla mnogim ljudem. Predvsem nam pa ni vseeno, kakšna dela se započenjajo. V eni najhujših kriz svetovne zgodovine, ob času ameriške secesijske vojne, ko je nastala kriza v predilničarski industriji vsled pomanjkanja bombaža, je dobilo dela v severnih in zahodnih angleških industrijskih okraiih na desettisoče brezposelnih od
Dnevne beležke.
—	Le še dva tedna imamo do pričetka deželnozborskih volitev na Kranjskem. To pomeni za vse zavedne sodruge, da je treba podvojiti sile v volilnem delu in boju, ter izrabiti vsako priliko, vsak trenotek, da se pribori socialno de-mokratinči stranki čim večji uspeh. Despotično gospodstvo, katero so vpeljali klerikalni mogotci v deželi, zahteva odločno in krepko opozicijo; vsa dosedanja izkušnja je pa pokazala, da na to ni misliti brez socialne demokracije. Klerikalci so se namenili, da pomandrajo vse, kar ne pada pred njihovimi maliki na kolena, da jih moli. Prisiljeni so, da nastopajo z brezobzirnim terorizmom in z indijanskim ropotom, kajt odvrniti morajo pozornost od svojega gospodarstva in prekričati morajo punt v svojem taboru. Dr. Šušteršič mora biti dandanes despot, tudi če bi bil po svojem značaju ustvarjen za konstitucionelnega vladarja in če bi mu srce bilo mehko kakor maslo. Zakaj v lastni stranki godrnjajo in stiskajo pesti, tako da se ne čuti več varnega na svojem prestolu, pa mora dušiti revolto s tisto brezobzirnostjo, ki jo imenuje eneržijo. In vsi okrog njega čutijo, da Je njih hram sezidan na pesku. Če se omaje tron Najvišjega, se zmajejo vsi stoli.okrog njega. Tirani pa v takem položaju nikdar niso poznali nič druzega kakor terorizem. Strahovlada na Kranjskem dandanašnji ni slučajna, ampak klerikalno gospodstvo sploh ne more biti drugačno. To so železna dejstva, ki jih je treba vpoštevati. Zato ne pomaga nič druzega kakor odločen in sistematičen boj, ki pozna svoj cilj in gre po ravni poti proti njemu ne zanašajoč se na slepo srečo, na slučajno nasprotnikovo neumnost in na kiz-met. Sistematičen boj hoče socialna demokracija; resničen boj hoče- v katerem se ne jemljejo oziri danes na to, jutri na ono, tako da se ves boj izpremeni v nevezano vrsto prepirčkov; odločen boj hoče socialna demokracija, v katerem velja glavni cilj, ne pa drobtinice, ki so le slepilo in ki zavirajo odločilno borbo. Sovražnik se ODira na moč1 zmagati oa more le moč
proti moči. Torej je treba zoper nasprotnikovo silo organizirati svojo silo. To hoče socialna demokracija, in komur je resno na tem, da pade klerikalna strahovlada, jo bo podpiral v tem boju. Vsak trenotek pa je dragocen.
— Kandidat narodno-napredne stranke za ntestno kurijo Krani-Škoija Loka je g. dr. K. Triller, ki je bil doslej ljubljanski deželni poslanec.
— Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega . . . Sodrug piše: Dr. Šušteršič ima poleg drugih dohodkov tudi 7200 K letne plače kot deželni glavar kranjski. Teh 7200 kron mu je davkarija obdačila s 450 K, tako da bi mu bila še vedno ostala čedna svotica 6750 kron. Človek bi mislil, da bo dr. Šušteršič, ki kaj dd na sv. pismo, z veseljem odprl mošnjiček, pa odštel, kar je cesarjevega. Ali kaj še! Prvi kristjan v deželi se je pritožil, pn utemeljeval svoj ugovor s tem, da deželno glavarstvo ni plačano, temveč le častno mesto, ter da 7200 kron komaj zadostuje za reprezentacijske stroške 1 Finančno ravnateljstvo mu je nato znižalo davek na 100 K. Toda dr. Šušteršič še vedno ni hotel dati cesarju, kar je cesarjevega. Rekuriral Je do zadnje inštance, ki je pa njegovo pritožbo zavrnila in potrdila davčni predpis finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Ali ni res čudno, da se dr. Šušteršič brani plačevati davke, za katere je sam glasoval v državnem zboru? Dr. Šušteršič je advokat in mu je malenkost, napraviti pritožbo zoper previsoko odmerjene pristojbine; lahko si pa mislimo, kako bi se v takem slučaju godilo kmeta ali dela\ cu. Če bi delavec s svojini rekurzom l<a; dosegel, bi bili pa stroški pravde s finančno pro« nrnMro tako visoki, da bi se ne izplačalo snu titi % bol z državnim fiskusom. Dr. Šušteršič f/ia -i, d;i je 7200 K še premalo; ker so repr^eiv-tc hx\ stroški večji. Tolike reprezentacijske in funkcijske doklade imajo komaj državni uradu ki I. in II. činovnega razreda, ministri, ki imajo gotovo vse večje reprezentacijske dolžnost’, nego jih ima deželni glavar beraške Kranjske. Deželni predsednik baron Schwarz ima nedvomno
večje reprezentacijske dolžnosti od dr. Šušteršiča, pa ima manj sredstev v ta namen, četudi nima nobenih postranskih dohodkov, kakor dr. Šušteršič, ki je tudi še advokat, državni poslanec itd. Da, deželni predsednik mora celo po večkrat na leto povabiti dr. Šušteršiča, škofa, garnizijskega poveljnika in drugo gospodo na pojedine, česar vse pri dr. Šušteršiču ni treba. Če dr. Šušteršič trdi, da mu je 7200 K premalo, bi navaden računar mislil, da je dal svoje brezplačno stanovanje v deželnem dvorcu »popraviti« iz svojega žepa. Kaj še! Iz zadnjega zasedanja deželnega zbora nam je znano, da so tistih 24.000 K — kaj ne, majhna svota! — morali šteti davkoplačevalci! V enem samem letu Je torej veljal dr. Šušteršič deželo Kranjsko 31.200 K! Pa ima dr. Šušteršič še drzno čelo, da trdi, da mu od te svote še za eno žemljo ni ostalo, češ: Vse so požrle reprezentacijske dolžnosti! Presneto draga reprezentacija za nas beraške Kranjce! Koliko šele bi potrošli dr. Šušteršič, če bi bil recimo — finančni minister?!
V	svoti 31.200 K pa niso računane dijete in stroški za vožnje, kar je znašalo še posebej 42.000 K; dalje plače šoferjev itd., za kar so tudi morali šteti davkoplačevalci najmanj 5000 kron. Nekje stoji zapisano: Kdor se povišuie, bo ponižan, in kdor. se ponižuje, bo povišan. In res bi moral živeti dr. Šušteršič kot kristjan in demokrat bolj skromno življenje. Naj gre enkrat na kmete, pa bo videl, kako tam fajmoštri grme zoper napuh in gizdavost, lišp in gosposke Obleke, skratka: Zoper kmečko reprezen-tactjo. Ali misli morda dr. Šušteršič, da kmet zato ne sme reprezentirati, da bo več ostalo za njegovo, dr. Šušteršičevo, reprezentacijo? Prav res, kmet: Moli in delaj, pa jezik za zobmi!
_ Viški frančiškani in uboge duše v vicah, bodrug nam piše: Na vseh svetnikov dan je imel nas občinski odbor sejo, ki je sklenila znižanje dokiad na žgane pijače in pivo. Naši patri pa sedaj^ hinavsko zavijajo oči proti nebu m se zgražajo nad tem, da se je vršila seja na tako velik praznik, kakor je dan vseh svetnikov. Pravijo, da liberalci in socialni demokrat-Je nimajo nobene pijetete do pokojnih. Toda E j blagoslovljeni posnemalci sv. Frančiška! Poglejte v »Slovenca« od 3. in 4. novembra pa boste videli, da je imela S. L. S. na dan vsen svetnikov celo vrsto volilnih shodov po deželi. Naj nam pove maziljeni hinavec, če se Je na teh shodih gojila pijeteta do umrlih. Mislimo, da je bila seja občinskega odbora viškega veliko bolj nedolžna, kakor ti shodi, na ka-tenh se je hujskalo in lagalo, da se je kar kadila Prepričani smo, da vsi shodi S. L. S. niso rešili ne ene trpeče duše iz vic. Občinska seja je pa storila važne in koristne sklepe in marsikatera kronica bo prihranjena prebivalcem občine Vič - Glince - Rožna dolina. Tudi duše v V!cah bodo imele od tega dobiček, ker bo do-Kaj teh kronic šlo za sv. maše namesto za do-
t a so res ve1iki nehvaležneži, ti viški frančiškani!
n ~ frančiškanl, abstinenca in alkoholizem.
Prebivalcem viškega farovža se dobro godi: Imajo polne čebre vina in kamro polno plečet, doklad pa ne plačajo nobenih iz svojega žepa.
w *■*? ,T1> pasei° »Cisto v zmislu pravil sv. rrančiška Šaleškega«. Kaj jih torej briga, kako urejujejo občani svoje posvetne stvari. Bog vendar ne bo vprašal patrov frančiškanov, ka-Ke so bile doklade na Viču, marveč kako so vršni svojo dušnopastirsko dolžnost. K tej pa spa-,	c*.e*0, ^ kazen za greh; molitev za
oapnscanje grehov in hvala za prejete dobrote, tei post kot pokora. Ali vsega tega ne opazimo pri naših oo. frančiškanih. Tako ponižni so prišli k nam, zdaj, ko so se razpasli, pa ru-Jejo m sejejo seme hudičevo. Ni jim všeč. da je občinski odbor sklenil znižanje doklad na pivo m žganje. Kaj vas pa to briga; saj pijete boljšo Pijačo kot mi, in cenejšo od naše! Vi vedoina lažete ko pravite, da se bo pos'ej pijančevanje se bolj razširilo. Računski zaključek občine po.v„e’ ^.a se n'. konzum piva in žganja prav nič zmzal, ko se je bila povišala doklada, temveč je se narastek Vrag naj razume logiko, ko na eni strani trdite, da bo vsled občinskega sklepa obema oškodovana, na drugi strani pa, da se p^an^®var|je še bolj razpaslo. Visoke dCKlade prav nič ne omejujejo konzuma alko-noimh pijač, temveč samo draže delavcem ta dozdevni užitek. To lehko opažate na lastnem telesu, rarovške kleti so danes prav tako polne Roflov vina, ko se morejo basati s priberačeni-
mi soldi, kakor so bile takrat, ko jih ic polnil kmet še zastonj zgolj iz strahu pred gospodi, ki delajo točo in zagovarjajo krave, panajo ogenj in hudobce. Leta 1911 so krošnjarili državnozborski kandidati S. L. S. po deželi z obljubami, da bo kmet lahko kuhal žganje za domačo potrebo brez finančne kontrole — če bo volil klerikalno. Dolenjska in Gorenjska sta bili kar v ognju spričo teh obljub, pa sta kar z obema rokama volili gospode, ki so robantili na sitne fiuancarje. Obljubiti in storiti pa je preveč. Vam, gg. frančiškani, gre pač le za to, da uveljavite svojo pest, ki doslej še ni našla prilike, da bi se praktično izkazala. Ampak ravno glede abstinence in alkoholizma vam lahko postrežemo z argumenti, da vam bo še brnelo po ušesih.
— »Klub slovenskih tehnikov v Pragi« je
na svojem rednem občnem zboru, dne 7. t. m., izvolil za zimski tečaj 1913/14 v odbor sledeče člane: Predsednik: Žerjav Josip, stavb, teh., podpredsednik: Ciaffarin Fran, kult. teh., tajnik: Sirko Jože, stavb, teh., blagajnik: Abram Edvard, kult. teh., knjižničar: Cej Ciril, stroj, teh., preglednika: Pajer Hinko, elektroteh., Perko Nace, stavb. teh.
— Slovensko gledališče. V nedeljo 16. novembra se uprizorita v deželnem gledališču dve predstavi in sicer popoldne ob 3. zadnjikrat v tej sezoni »Martin Smola« ali »Kinematograf«. Velezabavna burka v treh dejanjih, ki je pii zadnji nedeljski predstavi zbujala salve smeha. Kdor se rad smeje, pride na svoj račun. V komičnih vlogah nastopijo gg. Povhe, Skrbinšek in Grom, glavne ženske vloge igrajo ga. Bukšekova, ga., Juvanova in gdč. Gorju-pova. — Zvečer se igra narodna igra s petjem »Revček Andrejček« z gospodom Ig. Borštnikom v glavni vlogi. Gcspod Borštnik je kreiral Revčka Andrejčka pred več kot dvajsetimi leti še v stari Čitalnici, preden je odšel na svoje umetniško delovanje v Zagreb in zdaj po več kot dvajset leti igra gospod Borštnik Andrejčka zopet na domačih deskah. V večjih vlogah so zaposleni gg. Danilo, Skrbinšek, Drenovec, Povhe in Šest ter dami ga. Bukšekova in Juvanova. — »Revček Andrejček« je repertoarna igra vseh velikih gledališč, saj je pa tudi ena izmed najboljših narodi.ih iger, kar jih imamo sploh, snov je posneta iz kmečkega življenja in vse v njej nastopajoče osebe so krepko zarisane, pristni kmečki značaji, od trdega Jeklena pa do vaškega bebca Anžeta. — V drugem dejanju poje gospod Povhe vložko »Neumen fantič«. Pri predstavi sodeluje »Ljubljanski društveni orkester«. — Režijo obeh predstav vodi gospod Pcvhe. — Večerna predstava se prične že ob 7., z ozirom na goste z dežele, da jim je omogočeno še pravočasno dospeti k vlakom. Blagajna se odpre ob pol 7., konec predstave ob 10.
— Razpisana je Ivana Baptista Wagnerja dijaška ustanova v znesku 300 K. Vložitveni pogoji so razvidni iz razglasa na magistratu.
~~ Hud vihar je bil snoči okrog osmih v Ljubljani. Ze vse zadnje dni je bilo vreme povsem nenormalno. Jug je pripihal zoprno toplo temperaturo, vse nebo je bilo zatlačeno z gostimi sivimi in črnimi oblaki, izdatnega dežja pa le ni bilo. Nenadoma se je snoči začelo bliskati in hipoma je zdivjal vihar, da je padala na vseh koncih in krajih opeka s streh, lomilo veje, pobijalo šipe in tulilo kakor za sodni dan. | Po mestu je napravil vihar izredno veliko Škode. Nekatere ulice so kar posute z opeko, na frančiškanski cerkvi je angel na zvoniku upognjen, nmogo drevja je polomljenega, skoraj vse velike plakatne deske so porušene, v Dalmatinovi ulici pri Verovšku se je podrl celo zid. Koliko je sploh Škode, se bo dalo pač šele tekom dneva dognati. Na ljubljanskem polju, proti Tomačevemu. je podrl snočnji vihar 13 koozlcev in en dvojni kozolec. Mnogim hišam je odnesel vihar strehe.
— Pazite na otroke! Pred nekaj dnevi je položila Hletna pestunja Jožefa Kuharjeva, uslužbena pri posestniku Florjanu Klemencu v Šmartnem pri Cerkljah, šest mesecev staro dete na zid kotla, kjer se je kuhalo za prašiče. Otrok je padel v kotel in se tako močno opekel, da je prihdnji dan umrl.
— Nove vrste dvigalo za dviganje jedil iz kuhinje v gostilniške prostore je izumil in postavil v hotelu Didič ključavničarski mojster gosp. Ivan Praprotnik v Idriji. Sestav dvigala je sicer enostaven, a vendar jako praktično ure-
jen in lično izdelan. V gostilniških prostorih naročena jedila naznani zvonec in kazalec na tozadevni tabeli v kuhinji ter tudi pokaže, koliko porcij je treba pripraviti gostom. Cena dvigalu je nizka. Kakor čujemo, bo gospod Praprotnik svoj izum dal patentirati.
— Umrli so v L jubljani: Ciril Zupan, sin trgovskega sluge, 3 mesece. — Angela Koler, del. tobačne tovarne, 28 let. — Helena Frelih, kra-marica, 63 let. — Matija Mramor, sin posestnika, 12 let. — Josip Konič, tov. delavec, 41 let. Marija Jerič, žena delavca, 44 let. — Ela Srakar, hči gostilničarja, 5 let.
— Kinematograf »Ideal«. VValdemar Psy-lander, ljubljenec kinoobiskovalcev, igra danes v drami »V oblasti strasti«. Jutri »Zlati križec«, drama in krasna veseloigra »Gorje, če se izpuste«, dva dela. V torek senzacija te sezije »Živ in mrtev« v petih delih, kriminalen roman.
VOLILNI SHODI.
V soboto, 15. novembra, ob 8. zvečer v Mostah v gostilni »Pod lipo«.
V soboto, 15. novembra, ob 8. zvečer v Litiji v gostilni g. I. Šribarja.
V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne na Planini v gostilni »Dediči Boleta«.
V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne v Notranjih goricah v gostilni pri »Pavletu«.
V nedeljo, 16. novembra, ob 8. zjutraj v Šent Lambertu pri g. Francu Pavšku.
V nedeljo, 16. novembra, ob 3. popoldne
v	Zagorju ob Savi v Mihelčičevi dvorani.
V nedeljo, 16. novembra, ob 11. dopoldne na Savi v gostilni g. Leopolda Berdajsa.
Trst.
— Strankino zborovanje bo v nedeljo 16. t. m. ob 4. iiopoldne v zeleni dvorani Delavskega doma ul. Madonnina 25. Poleg mnogih važnih zadev je na dnevnem redu tudi izvolitev komisije, ki bo imela nalogo predložiti na bližajoči se konferenci nov politični odbor. So-drugom iz mesta in okolice priporočamo, da se udeleže tega zborovanja v velikem številu.
— Okrajna organizacija za II. volilni okraj ima nocoj ob 8. važro odborovo sejo, na katero so vabljeni tudi vsi zaupniki. Seja bo v stranskih prostorih gostilne »Internacional«.
— Družinski večer, ki ga priredi naša mladeniška organizacija v nedeljo 16. t. m. ob 8. zvečer v gostilni »Internacional« v ulici Boc-caceio 25, obeta, da bo nekaj izrednega. Zato ima naša mladina tudi pravico pričakovati obilen obisk od strani vseh, ki vidijo v tem naraščaju bodče socialistične bojevnike.
— Ponesrečena narodnjaška provokacija. Ze dlje kot eno leto nam je »Edinost« pripovedovala, da hočejo takozvani »narodni« . . . peki priti na površje pri našem pekovskem pomočniškem odboru in pri naši zadružni bolniški blagajni. Pozneje so izjavili, da so zadovoljni v teh zastopstvih le z malo kontrolo. V nedeljo dne 9. t. m. smo sklicali izredni pomočniški zbor, kateri je bil izredno dobro obiskan. Med zborovalci je bilo navzočih tudi šest ali sedem takozvanih narodnih pekov z gosp. Pečarjem na čelu. Na dnevnem redu smo imeli med drugimi točkami tudi točko: Kršenje zakonitih določb glede vajencev. Kršitelji teli določb so zlasti pogosti med slovensko-narodnimi gospodarji. In kaj moremo mi zato? Pečar je predrzno trdil, da pomočniški odbor ne vrši svoje dolžnosti; modroval je revež, da zakoni o varstvu vajencev obstajajo že 60 let in da ima pomočniški odbor vso mogočo oblast v rokah, s katero lahko zabrani kršenje zakonov in izkoriščanje vajencev. S temi izjavami je mož pokazal, da o obrtnem zakonu razume ravno toliko kot drugi narodnjaški organizatorji. Ali današnja »Edinost« je vsa iz sebe proti meni in proti tržaškim, na mednarodni podlagi organiziranim pekovskim delavcem. Ampak vse to, kar pripoveduje »Edinost« svojim čitateljem o nedeljskem shodu, odgovarja resnici le to, da smo vrgli Pečarja iz dvorane, ker je s svojim besedičenjem zbor provociral in žalil zborovalce. Ko je bil Pečar že na svežem zraku, je šlo za njim še tistih pet ali šest njegovih tovarišev. Ni res, kakor pripoveduje »Edinost«, da se je govorilo le v italijanskem jeziku, pač pa je res, da je Pečar govoril slovensko in da sem mu jaz odgovarjal tudi v slovenskem jeziku. Tržaški narodni dnevnik pripoveduje, da so
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Lalchter.
(Dalje.)
Gospa Součkova ni razumela sarkazma In odgovorila je zaupljivo in hitro:
»Saj pravim Katinki, naj se drži tega znanja. Kdo ve, kaj je še lahko iz vsega! Zdi se mi, da mislita drug na druzega.«
Katinka	se je temno zardela	in	razsrdila.
Za	trenotek	je nastala mučna tišina.	Tu Je pa
Soumar rekel kar na celem:
»Pravzaprav se prihajam poslavljat od vas. Namreč Vaclava so danes zaprli, in mogoče i mene čaka kaj podobnega.«
Katinki je izginila rdečica z obraza. Gospe Součkovi so se zastavile igle med prsti.
»Kaj kaj kaj?«	je	zasopla.
Vaclava da	so zaprli in vas da-----------?«
Soumar je prikimal in povedal potem natančneje podrobnosti. »Seveda govoriti se ne sme o tem, je dostavil.
»Ne ne, jaz sem vsa---------------------------
Je stresala gospa Součkova glavo.
Katinka je zamišljeno zrla na Soumarja. »Kaj se mari ne d& preprečiti, odvrniti to?«
Soumar Je skomizgnil. »Nepreviden Je bil začeli so neumno, in mogoče so s tem pokvarili vse. Ko so hoteli, jim nisem branil, a jaz sem pravzaprav mislil na reskript. — — rrezeodnl sem se dal potegniti! To me sedaj
nekoliko jezi.«
Za nekaj časa je vstal. Stopil je proti du-rim sosednje sobe. Tu sta stanovala dva akademika, izmed katerih ga Je eden — rdečeličen in mladosten — navdušeno vzprejemal.
»Po glasu se mi je zdelo,« je dejal, »da ste
vi	v kuhinji, hotel sem že k vam, a vendar si nisem upal motiti.«
Soumar je i tu povedal, kaj se je zgodilo, hkratu pa je opominjal k previdnosti in molčečnosti. Potem se je pa zopet vrnil v kuhinjo. Sedaj pa ni bil več temnega obraza, iznebil se je teže, ki ga je tlačila. Naposled se je začel celo šaliti.
»Sicer bi mi vse ne bilo nič mar,« je šaljivo pravil Katinki, »samo če bi vedel, da vam bo hudo po meni.«
Porabil je trenotek, ko je gospa Součkova kuhala čaj in iskala prigrizke.
»To veste, da bi mi bilo hudo,« Je šaleč se odgovorila Katinka. »Toda o takih stvareh se nikar ne šaliva,« je postala hipoma resna. »Kaj ne, da ni mogoče, da bi se upali tudi na vas?«
»Morda ne, morda pa. Sam sem radoveden.«
Gospa Součkova je nalila čaj in ga prinesla
i	v sosednjo sobo. Potem je pa prisedla znova k mizi.
»A povejte še enkrat, kako se je vse zgodilo, prosim vas! Ubogi Vaclav!«
Soumar je zopet pripovedoval. Govoril je tudi še o drugih stvareh in se zadržal do desetih, ko Je vstal in se poslovil.
Pri odhodu je znova dejal Katinki:
»Torej če se kaj zgodi, se me res spomnite! Pa vi menda bolj mislite tja na na
tisti Berlin.«
Katinka je zardela.
»Ne, Katinka--------------saj	veste-------ne
srdite se name zato!«
Ko je za hip korakal na Žižkov, je bil zo-pet nemiren in malosrčen. Na Katinko se je Ie mimogrede še zmislil in čutil ob tem neko neprijaznost v srcu napram Hanušu. In to noč je naposled spal v svojem stanovanju; kajti druzega jutra zgodaj so i njega zaprli in odpeljali v novomestno kaznilnico.
XXIX.
Ivan je to izvedel medpotoma s postaje. V trafiki si je kupil popoldansko izdajo »Narodnih Listov« in tu je bila ta novica.
Kakor bi ga bila treščila strela, ga je to zadelo do duše. Stal je otrplo na ulici, v zmedenih mislih. Potem je šel dalje. Dejal si je, da pač v Soumarjevem stanovanju izve kaj natančnejšega, da se ne bo več vrnil.
V	stanovanju pa je dobil samo fanta, gimnazijca, kateri je pripovedoval v odlomkih in prestrašeno. Ivan je nato dejal, da pride še enkrat.
Ko je za nekaj časa zapuščal hišo, je zagledal ne daleč od vhoda čedno oblečenega človeka, kateri ga je pozorno ogledoval. Ivan se je malomarno ozrl na človeka in se zopet zatopil v svoje misli. Nameril je v Prago. A v Hi-bernski ulici je naenkrat zapazil na nasprotnem hodniku istega Človeka. Zamrazilo ga je, in ni
naši sodrugi vpili: Ven s Slovenci! Res je pa. da so vpili: Vun s krumirji, vun petolizniki gospodarjev! Pečar se je pritoževal, da mi nap«; damo le slovensko-narodne gospodarje. K*J p« moremo mi zato, če so ravno ti gospodje *Zr večji sovražniki delavcev, najhujši izkoriščevalci vajencev? In ravno te dneve ima pomoJ-niški odbor opraviti kar s tremi, velikimi s'o* vensko-naroduimi pekovskimi gospodarji: Eden je silil svojega vajenca, delati po 18 ur na dan, drugi je silil mešati več kot 100 kg kruha ni dan, tretji je spodil svojega vajenca z dela, ker mu in hoteli delati noč in dan! Po Pečarjevem mnenju bi morali take izkoriščevalce pohvaliti, samo zato, ker so slovenski narodnjaki, ali pa bi-morali napadati take gospodarje, ki tega ne zaslužijo. »Edinost« bi rada slišala dejstva, s katerimi bi bil Pečar razkrinkal naše delovanje. Mi pa pravimo, da bi bil Pečar bolj pametno storil, če bi malo posvaril one svoje tovariše, ki so po pekarnah kruinirili, delali pod tarifom, in da bi raje naznanili pomočniškemu odboru lumparije, ki se vrže po pekarnah, kjer so zaposleni tisti narodni nezavedneži. Lahko navedemo narodnemu Pečarju pekarije, v katerih gospodarji »narodnjaki« vrše najhujše in brezobzirno izkoriščanje, posebno na račun vajencev, ki se ne znajo in ne morejo braniti Pečarjevim tovarišem je vse to znano, ampak oni vse to zamolče, da si ne pokvarijo s temi izkoriščevalci prijateljskih odnošajev Vsekakor1 Narodni Pečar je junak, ima pogum, da nam je oporekal, zato je na nedeljskem zborovanju dobil, kar je ze precej časa iskal. V petek nnvi današnja »Edinost« - bo šest in še celo sS« narodnih pekov govorilo, kar jim ni bilo ma goče v nedeljo govoriti. Zraven tega pa bodo na petkovem narodnem zborovanju govorili o lumparijah naše zadružne bolniške blazine Mnrda bodo tisti junaki svojini šestim nezavedneženi pripovedovali, da se bolniška blagajna od gospodarjev ne da slepariti, da prisili tudi potom sodnije plačevanje prispevka in tudi stroške za blagajni nenaznanjene člane. To naj pripovedujejo. Druge »lumparije« se pri naši bolniški blagajni sploh ne gode. Gospodje narodniaki na svidenje! - Vinko Kermolj. jroanJaKl- w
m
jr
ji'
!d,
il
'o!
'Zli
op
i|ei
tri
Državni zbor.
Dunaj, 13. novembra.
Ker je bila nocoj zaiadi volitev delegacij izredna seja, na dopoldnevni seji pa se je debata o češki upravni komisiji zavlekla do tri-četrt na 6., ni bilo sploh nič razprave o finančnem načrtu. Seveda na ta način tudi rusin-ske obstrukcije ni bilo, pa je tudi ni bilo treba, ker je imela debata o Stiirgkhovem odgovoru enak uspeh.
V	justičnem odseku se je hotel Hoherbur-ger oprati. Sodruga Liebermann in VVltt sta
mil krepko čitala levite in predlagala nezaupnico. Razprava v justičnem odseku se nadaljuje pojutrišnjem.
Seja.
Predsednik dr. Svlvester otvarja Sej0 r> 10. dopoldne. Nadaljuje se debata
o	Stiirgkhovem odgovoru.
Minister za notranje zadeve baron Hein-old: Oglasil sem se za kratko izjavo. Kakor je razvidno iz stenografičnega zapisnika, je bilo govorjeno o našem pravosodju na tak način, ki ga je skrajno obžalovati in ga moram v imenu vlade najodločnejše zavrniti. Najvišja sodiŠe3 stoje v svoji vzvišeni misiji tako visoko, nad nami, da jih taki napadi ne morejo zadeti'.
Nato pride do besede poslanec
sodrug Seliger,
ki protestira proti izjavi ministra Heinolda in obžaluje, da je sprejel vlogo, ki bi se podala na ministrski klopi le enemu, namreč justič-nemu ministru Hochenbiirgerju, ki je dovoU kvalificiran, da diskreditira vso ministrsko klop in dopolni »špas«. Ljudstvu bi bilo veliko bolj prijetno slišati s te klopi obžalovanje, da je naše pravosodje tako korumpirano. Kritika, ki smo jo včeraj slišali v tem oziru, ni bila le ostra, ampak v popolnem obsegu opravičena. Ali se smatra justični minister že za tako zloglasnega, da se ne upa sam vstati in zagovarjati svojo zadevo? — Socialni demokratje nimajo nobenega razloga, da bi pretočili le eno solzo za češkim deželnim zborom. Kljub temu
Sla
t*
ii
e
u
ič
II
M
M:
iti
^ad
Sd
ftre
lisi
l|e
y
Ve
k\\
Vdi
^a
t
mu ušlo, da bi bil neznanec rad izginil med ljudmi, in da je baš v tem trenotku, ko ga j« zapazil, naenkrat obrnil pogled proč. Ivanu .ie precej padlo v glavo, da je skriven policaj. Začutil se je nesvobodnega, požuril je korak in na konci Prikopov skočil v tramvaj. A neznanec se je tudi podvizal in s škodoželjnim nasmehom — vsaj tako se je Ivanu zdelo   skočil
za njim v tramvaj.
Ivan je medpotoma premišljal, kako bi se umaknil policaju. Časih se ga ie lotevala jeza,
najraje bi bil neznancu zabrusil kakšno debelo
v obraz. Premišljal je, češ. ali naj ne bi stopil k njemu z vprašanjem: »Morda vas jaz toliko interesiram? Ce hočete vedeti, sem medicinec
Hruby, stanujoč------------«. A ni stopil k njemu
in naporno poudarjal, kako bi izginil usi-ljivcu izpred oči. In tu so se že bližali narodnemu gledišču, kjer se je v vestibulu drenjala gnječa ljudstva, hitečega na popoldansko predstavo. Ivanu je šinila misel v glavo. In navidezno se je obnašal, kakor da je namenjen še dalje, pa je naenkrat, ko se je tramvaj zavil proti nabrežju, skočil na tlak ulice, rinil v ve-stibul in neoziraje se, je dirjal po stopnicah na galerijo. Šele tu gori mu je prišlo na misel, kako babje se je pravzaprav obnašal. Kaj bi se ti moglo zgoditi? Čemu bežiš pred zaprodaniiu človekom? Ali si si svest kakšnega čina, katerega bi se moral sramovati? Sam nase se je razsrdil in šel doli. Počasi je odhajal iz gledišča, a z neznancem se nista več srečala.
(Dalje.)
*' javljajo, da je to, kar se je zgodilo, kričeča kr-j ustave. Socialni deinckratje zastavijo
4	najostrejši	odpor,
► 'iim bodo hoteli vreči nesprejemljivo volilno formo okrog vratu. Ce bi hotele meščanske i- imŠke stranke tako narodno avtonomijo, kali je bi bilo deležno vse ljudstvo, bi imeli v lem l« ota nemške delavce kakor delavce ostalih na-i )dov na svoji strani. Ali po njihovem naj bi r rffica fabrikantov in finančnikov v mestih m 1 Heposestnikov na deželi dobila vso samo-, oravo v roke. Ce naj deželni zbor še enkrat i živi in dobi novo podlago z volilno reformo,
5 rfjtj more biti tc le splosna, enaka, ditektna
' ^Po^ J a w o r s k i (Poljak) pravi, da so i 'oliaki'sprejeli upravno komisijo z velikim memirjenjem. Poljsko kolo se resno zavaruje I 0per ukrepe, ki jih je storila vlada.
Posl 2 d a r s k v (čeS. agrarec) protestira oper nasilstvo, ki je bilo storjeno z lmenova-
■ lem upravne komisije.	,	. .
Posl Rybaf govori o razmerju med Av-trije in Itaiijo, o narodni avtonomiji in — o egnfkolih v Trstu.
k Posl H u d e c (poljski soc.) pravi, da so jegovi šodrugi glasovali za otvoritev debate, ?so smatrali za svojo dolžnost, da protesti-alo proti nasilni kršitvi ustave, ki jo je zagrela vlada. Protestirati se mora tudi proti več-emu zavlačevanju _ gališke volilne reforme, lavni krivci so gališki škofje, ki so znali dotlej preprečiti združitev demokratičnih strank
Mi narodov.
Posl Biankini (dalm. Hrvat) smatra taravno komisijo za kršitev ustave. Nadalje tovori o položaju hrvaškega naroda. Dalmacija se že čez sto let zanemarja.
Razprava se prekine m seja se zaključuje
t* trlčetrt na Šest zvečer.
VOLITVE V DELEGACIJE.
Ob 6 zvečer otvarja preds. S y 1 v e s t e r ceio in uvede volitev delegacij. Izvoljeni so: Na Kranjskem delegat dr. Š u-Jeršič, namestnik dr. K r e k.
Trst* delegat P i 11 o n i, namestn. Oliva. Goriško: del. B u g a 11 o, namestnik F a i -| . , •
štajersko: del. Korošec in S c h w e i -
,r namestnik W a g ti e r.
Koroško:	del.	Waldner, namestnik
lein wender.
Istra: del. La gin j a, namestnik Man-
Dalmacija: del. B a 1 j a k , namestnik T r e-
Od socialnih demokratov so v delegacijah: ArSkem Nemec, na Nižjem Avstrijskem j Jen bogen in L e u t h n e r, v Trstu P i t -
n *’ HOCHENBURGER V ODSEKU.
r, nnnai 14. Na današnji seji justičnega od-l , 1 , minister Hochenburger podal Itr -'iVO o zadevi sodnika dr. Ertla in je de-
Mgo	nju	v	neodvisnost sodnika ne more
U:0 posej' nastopal sem, izvršujoč zakonito ‘iti gov°r^’ Dravico. Ne da bi se dotaknil ladzoroval	^ odpravil zločin, ki ga je za-
Ube same,	da pri ra7Kiasu razlogov
SbeSni ozira! na § 156 inštrukcije za kazen-
o^sodr. Liebermann polemizira z ministrom. Vsa javnost je obsodila jtstlčnim	kot kršitev sodniške neodvisnosti,
*eg0V fnHi današnje ministrove besede ne iz-f lene Sod* ki Kreši, se lal.ko izroCi discl-
5	senatu, minister pa ga nima grajati. Cstrovo krivdo sicer ublažuje to da se je
6 kakor se zdi, vojaškemu pritisku. Lieber-Vdal, kbk	justični odsek izreče svoje
h”^S»rle da ie justiJno ministrstvo prekr-iSfisnovni’ zakon o sodnBH neodvisnosti In
ga poziva, naj poskrbi sodiščem popolno neodvisnost naprain vojaškim vplivom.
Posl. dr. W i 11 (češ. soc.) pravi, da je zadnji slučaj le en člen v dolgi verigi neopravičenih vplivov just. ministra na sodišča. Ministrova naredba žali sodnike, ker mu očita žalitev armade. Odsek naj konstatira, da je bila sodniška neodvisnost kršena in naj izreče ministru grajo.
Eazprava se nato preki.ie.
Deželna organizacija jugoslov. soc. deni. stranke v Trstu.
V zmislu strankinega Statuta sklicuje pod-pisani politični odbor na nedeljo /. decembra 1913
DEŽELNO KONFERENCO
s sledečim provizoričnim dnevnim redom:
1. Izvolitev predsedništva;
2. Izvolitev komisij za overovljenje mandatov in pregledovanje resolucij in predlogov,
3. Poročilo političnega odbora in nadzorstva.	„
4. Politični položaj v deželi.
5. Parlament in delavstvo.	.
6. Strankino časopisje, organizacija in agitacija.
7. Naše kulturno delo.
8. Izvolitev novega polit, odbora in nadzorstva.
9. Slučajnosti.	...	.	n
Konferenca se vrši v zeleni dvorani Delavskega doma ulica Madonnina 15 in traja od 9. zjutraj z dveurnim odmorom opoldne do izčrpanja dnevnega reda.
Za politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke
v Trstu, 8. novembra 1913:
F. Milost,
predsednik.
R. Golouh,
tajnik.
Koroško.
 Smrtna nesreča. V beljaški okolici je
padla sestra posestnika vulgo Unterbirta pod voz, ki je bil obložen z repo. Nesrečo je povzročil konj, ki se je splašil. Dekle je dobilo take poškodbe, da je drugi dan umrlo.
— Pohotnež. Pri St. Pavlu so aretirali hlapca posestnika Šaverja, Ivana Weisen-bacherja, ker je posilil in okužil v hlevu neko
Šolarico.	„	, T XJ _ .
  Ponesrečena Zagorčanka. V Lesi se je
ponesrečila pri delu 3l!etna delavka Josipina Bervar, doma iz Zagorja ob Savi. Pri razla-ganiu voz jo je pritisnil en voz k steni, pri čemer je dobila težke poškodbe. Odpeljali so jo v brezupnem stanju v bolnišnico.
_ Samomor topničarja. V topmčarski vojašnici v Celovcu si je prerezal z britvijo žile na levi roki topničar 4. bat. Ivan KriŠan, doma na Štajerskem. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož bo bržkone ranam podlegel Kot vzrok samomora navajajo nekateri domotožje, drugi pa mržnjo do vojaštva. __________
1  ....—	-——M
Zadire vesti.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 13. Današnje seje se opozicija ni udeležila. Zbornica je sprejela v tretjem či-tanju zakon o podaljšanju funkcijske dobe mu-nicipalnih uradnikov, potem zakon o regulaciji plač za občinske in okrožne beležnike. Po rešitvi nekaterih manjših predmetov se je seja zaključila.
IZSELJFNISKI ŠKANDAL.
Razpuščena izseljeniška družba.
Dunaj, 14. Uradna »Wiener Ztg.« naznanja, da je mnistrstvo za notranje zadeve razpustilo gališko društvo »Patria« v Lvovu, ki se je imenovalo »društvo za varstvo izseljencev«.
GRŠKA IN TURČIJA.
Carigrad, 14. Inštrukcije, ki so jih turški delegati dobili, Jim nalagajo, da zahtevajo v besedilu mirovne pogodbe nekatere izpremein-be. Ki.-uh temu sodijo da se sklep miru ne zavleče več.
Mir se podpiše.
Carigrad, 14. Zadnje težave so odpravljene Turški dclcga.i so dobili nalog, na] podpišejo pogodoo.
GRŠKI PARLAMENT.
Atene, 14. Včeraj je bila zbornica slovesno otvorjena.
ŠPIONAŽA.
Rim, 13. »Agenzia Stefani* poroča: Snoči je bil neki Tullio Menozzi aretiran zaradi špio-naže. Njegov sokrivec je kavalerijski narednik Robert Petrigua iz Rima. Tudi njega so zaprli. »Giornaie d’ Italia« pravi, da je Menozzi izvrševal špionažo za nekega francoskega uradnika. V njegovem stanovanju so našli mobilizacijske načrte za kavalerijo.
MEHIKO IN AMERIKA.
Mehiko, ’3. Ker predsednik Huerta do včeraj ni dal odgovora l.a ameriški ultimatum, velja toliko, kolikor da ga je odklonil.
SAMOMOR ATAŠEJA.
Rim, 14. Ruski vojni ataše polkovnik Bun-garin se je ustrelil.
POTRES.
Lima, 13. V razsutem mestu Chalhuanca so našli doslej 250 mrtvih.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska "Učiteljska tiskarna« v LJubHani.
Poslano.
Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
vpisana zadruga z omejenim poroštvom.
X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1914. Mesečni račun.
Razpečano blago:
Zadružna	doba	1913-1914	1912-1913	stopnjevanje
julij	K	261.590-35	117.755-85	143.834M
avgust	„	280.064-71	122.047.42	158.017-29
september	„	295.665-65	142.38206	153.283-59
Oktober	„	351.25935	201.921-76	149.337-59
K 1188.580 06	584.107-09	604.47297
Premikanje članstva:
Vpisanje vdov do 31. oktobra 1913 ................. 9429
„	„ 30. junija 1913	  8055
Stopnjevanje v 4 mesecih..........................  1374
Hranilni oddelek:
Stanje vlog do 31. oktobra 1913	.... K 458.107-69
...........30. junija 1913 t ... .	, 310.966 58
Stopnjevanje v 4 mesecih . . K 147.14111
Od 1. julija 1913 do 31. oktobra 1913 razdelilo se Je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov K 5325-51.
Od 1. julija 1913 do 31. oktobra 1913 se je izplačalo dividend K 75 88.
Izkupiček skladišča oblek: (obsežen že v razgledu razpečanega blaga) od 1. julija Uo 31. oktobra 1913.
Oddelek konfckcija...........................K	48.191-69
Oddelek manufaktura..........................  40.785-77
Oddelek obuvala..............................  32-668-87
Oddelek pokrivala............................  12.537-27
Skupno . . K 134.183-60
Trst, 31. oktobra 1913.
Kupujte wZarjo“.
Advokat dr. Jos. Ažman
Moderne kožuhovine za dame, kakor mufi in ovratnice, otročje garniture,
kožuhovina ste čepice, oviatnice in rokavi e za gospode v obilni izbiri in poljubni ceni
v modni in športni trgovini
P. MagdiČ, Ljubljana, "*sProli glavne poSte.
Ljubljana
Dunajska cesta št 6|1.
Konsumno društvo za Ljubljano in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi člane v zmislu § 33. zadružnih pravil na
redna članska zborovanja
ki bodo
22. novembra ob 8. zvečer na Glincah v gostilni „ Amerika* za okrožje Vič-Glince.
23. novembra ob 3. popoldne v Tržiču pri MPelarju“ za okrožje Tržič.
24. novembra ob 8. zvečer v Trnovem pri Krakovčanu za Trnovo-Krakovo.
25. novembra ob 8. zvečer v Spodnji Šiški pri Anžoku za okrožje Spodnja in Zgornja Šiška.
28. novembra ob 8. zvečer v Sodni ulici 4 pri Novakoviču za Kolodvorski okraj.
29. novembra v Vodmatu pri Pavšku ob 8. zvečer za okrožje Vodmat-Moste.
30. novembra ob pol 10. dopoldne na Jesenicah pri Peklarju, popoldne ob 2. pri Jelenu na Savi, zvečer ob pol 6. na Koroški Beli pri Hkavcu.
DNEVNI RED:
■ 1. Računsko poročilo za leto 1912|1913.
2. Volitev delegatov in namestnikov za občni zbor.
3. Predlogi* in nasveti oziroma pritožbe. Poročevalec ravnatelj Ant. Kristan. Pristop imajo samo člani in njih žene. — Pričakuje se obilna udeležba.
Predloda je treba vložiti 8 dni pred vršitvijo občnega zbora načelstvu.
Nadzorstvo.
J. Kitek, preds.
FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA
z Mentolom je najboljše domače sredstvo.
Dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.
Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara,
L. Cešnovar, Marija Jemec,
Ivan Jelačin,
A. Jerše,
Anton Kanc,
L. Kotnik (biška), J. Krivic,
Anton Krisper,
Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, Josip Mihelič,
J. Oblak,
J. Perdan,
V. Petričiča nasl.
J. Samec,
Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl,
A. Stacul,
A. Sušnik,
A. Šarabon,
F. Sark,
M. Spreitzer,
Franc Terdina,
J. Vodnik (Šiška) pr,
Berta Sevar,
M. Krč-Oasperlin, „Konsumnem društvu“ za Ljubljano in okolico.
Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwilIe“. ::	Naroča	se	jih pri upravi „ZARJES v Ljubljani. ::
Pozor!
-----------------Socialistična	revija. ---------------
pr Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6'40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3’60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev.
Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov" v Gorici.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
—............ =	po	najnižji	ceni.	=====
Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-:::	•	kih do 40 kron.	:::
Načelstvo.
n <§) glasilo soeialisMenegaženstva <§>[[
Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani.
n (far Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane g* r U ^ na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. L)
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani.
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	„ZARJE“.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge ---------- ter	jih	obrestuje	po	--------
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejSi.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarja“:
letniki n leto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron.
Založbo,Zarje* v Ljubljani
Naročila in pisma
je naslavljati na