9!). številka,
V Ljubljani, dne 30. septembra 1916
III. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1'30. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo In upravništvo: Ljubljana. Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Kulturna bilanca.
L. 1900 jih ni znalo med 1000 prebivalci ne brati ne pisati: na Ruskem 617, v Srbiji 430, v Italiji 342, v Belgiji 101. v Franciji 30, na Angleškem 10, v Nemčiji 0.04 (od katerih je dve petini prebivalo v mladosti v inozemstvu) in slednjič v Avstro-Ogrski 340. V Avstriji brez Ogrske je padlo število analfabetov da leta 1900 od 230 na 165.
Nadaljna izvajanja se tičejo le avstrijskih razmer. Najmanj analfabetov ima Predarlska (0.8 odstotkov); na, četrtem mestu je Dolenja Avstrija. Mied Alpskimi deželami ima Koroška (12.3 odstotkov) največ analfabetov, potem jih imajo največ Galicija 40.6 odstotkov. Bukovina 53.9 odstotkov in končno Dalmacija 62.8 odstotkov. Po narodnosti imajo najmanj analfabetov Cehi (2.4 odstotkov), potem Nemci (3.1 odstotka); največ jih imajo Rusini, ki štejejo 61 odstotkov. V Avstriji je sedaj 460.809 ljudi, ki ne znajo ne brati ne pisati! Ta števila nas silijo k razmiš-ljevanju. Kako je le mogoče, da se v se-deminštiridesetih letih splošne šolske obveznosti v 'Avstriji kulturno nismo bolj povzpeli nad Rusijo in Srbijio?
Državni šolski zakon iz leta 1869 določa, da mora vsak otrck obiskovati sodo vsaj osem let. Ko se je šolska dolžnost raztegnila do trinajstega in štirinajstega letiat, so sklepali to popolnoma iz pravega spoznanja, da je na tej stopnji otroškega razvoja najbolj mogoča temeljita izobrazba), ter da ima na otroka učitelj največ vpliva. Otrok se lahko in rad uči, tudi je to doba neposredno pred vstopom v življenje. Komaj je stopil zakon v veljavo, se je začela zlasti po duhovščini med kme-tiškim prebivalstvom po načrtu gonja zoper osemletno šolsko dolžnost. Trdili so, da se bedni kmetiški stan zanesljivo reši težkih dolgov, če jim bodo trinajst in štirinajstletni otroci pomagali pri delu. Leto za letom so prihajale prošnje na po-stavodajne korporacije, da naj se »olajša« šolski obisk. Žalostni uspeh je bil plačilo. Leta 1883 je izšla novela k šolskemu zakonu, ki uvaja »šolske olajšave«. Od tedaj razločujemo generelne iti individuelne olajšave šolskega obiska. Pri generelni olajšavi velja olajšava za cele šolske občine, pri individuelni pa za starše »ne-premožnih razredov«, če prosijo za oprostitev. Pravo Danajsko darilo! Kljub neumornemu prosvetnemu delu učiteljstva, poročajo zadnji uradni statistični izkazi, da je bila »dovoljena« 4155 šolam gene-relna olajšava šolskega obiska, individu-elna pa i 0.928 šolskim otrokom. Celoten obseg posledic tega pustošenja zaznamo šele. če zvemo, da imai te olajšave 263.046 šolskih otrok. Večina teh otrok je kmetiš-kega stanu; skoro smemo reči. dal za te sloje prebivalstva osemletna šolska dolžnost že davno sploh več ne velja.
Poleg olajšanja šolskega obiska je pat že ob mirnem času imela tretjina šol v Avstriji le poldnevni pouk, to je, otroci so imeli resnično le štiriletno izobrazbo, čeprav ie trajala šolska- d'oba osem let.
Nobene opravičbe tudi ni za to, da je j 31.229 otrok zaradi telesnih in duševnih hib popolnoma bre;4 pouka. Današnja I vzgojna veda omogoča vzgojo slepili, mutastih, gluhomutastih in slaboumnih j otrok vsaj toliko, da morejo za šilo pre- ; skrbovati sebe. S pomanjkanjem takih šol se umetno pospešuje beraštvo, goji nesrečne ljudi, ki so okolici težko breme, dokler žive. A to še ni dovolj. Kakor bi nas z bičem švrknil, se nam zdi, če zvemo, da imamo v Avstriji 251.167 popolnoma normalno razvitih otrok, ki ne obiskujejo nikakršnega pouka! Pet in pol odstotkov šoloobveznih otrok ne prestopi nikdar šolskega praga, žive v kulturni državi, pa rasejo slabeje kakor ljuba živina! Kako ugodna tla so za analfabetizem !
Posebno poglavje tvorijo šolske zamude. Učiteljstvo mora neopravičene šolske zamude naznanjati. Dokler bo na tisoče otrok, ki morajo sedeti v šoli napol zmrzli in lačni, tudi ne bo šolski obisk posebno dober. Nedostajanje obleke in slaba pota so zakonita opravičba za zamude. Take zamude se torej ne naznanjajo šolski oblasti. Le če je velika malomarnost kriva, se take zamude naznanjajo. Zanimivo je, k?|co so se ta naznanila reševala. Leta 1913 so sklenile okrajne šolske oblasti 312.971 kazni; koliko ovadb pa oblasti niso upoštevale, uradni izkazi ne povedo. 145.540 obsodb se glasi na denarno globo, 60.671 na zapor. Ena tretjina, to je 106.706 obsodb se sploh ni izvršilo, nihče, se ni brigal več zanje, kar zaspale so. Ce se pouk tako prekinjava, ostane seveda popolnoma brez vrednosti. Otrok ne more dohajati sošolcev, izgubi veselje do pouka in ko končno- izstopi iz šole, pozabi še tisto znanje, ki ga je pridobil, ker mu manjka,*kar je najvažneje, veselja do daljnega izobraževanja. V kratkem času postanejo često taki mladi ljudje analfabeti. Tem očitneje je vplivala zaradi tega hipna energija Praškega deželnega šolskega sveta, ki je pred nekaj tedni odredil in zabičal »hitro in učinkovito postopanje«, da se naj »prisojene globe iztirjajo v najkrajšem roku, oziroma zaporne kazni čimiprej izvrše«. Seveda gre tu za otroke, ki niso prihajali v cerkev. Ta odlok ie za našo kulturno bilanco tudi pomemben.
Državni šolski zakon določa v § 59., da se mora povsod tam osnovati Šola, kjer se nahaja v okolišu ene ure v petih letih povprečno več kot štirideset otrok, ki nimajo v šolo več nego štiri kilometre | hoda. Kako je po sedeminštiridesetih letih: 106.258 (2.6 odstotkov) otrok ima v šolo daljšo pot nego štiri kilometre hoda vsak dam! Šest- do dvanajstletni otroci v snežnem metežu, po ledenih potih, čez hribe in doline v šolo: tudi to jako pospešuje analfabetizem.
Na 100 šol je v Dolenji Avstriji 21, i na Tirolskem 53 in v Dalmaciji 54 eno- I razrednic. En sam učitelj mora poučevati j otroke vseh starostnih stopinj. Kakšne | naj bodo te šole? Kako naj imajo otroci
Rokopisi se ne vračajo. — lnserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. —Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
veselje do uka, kako naj se zbuja hrepenenje po izobrazbi?
Končno pride še sramota otroškega pridobitnega dela. Več nego polovica vseli šolskih otrok (52.5 odstotkov) v starosti od 13 do 14 let. 17.8 odstotkov vseh šest- do osemletnih otrok mora pomagati zaslužiti rodovinam. Njih »zlata mladost« je prav pripravna, diai se iz nje izsesava dobiček. V industriji je bilo zaposlenih 10.5 odstotkov otrok, 0.6 odstotkov v točarnah, 23.8 odstotkov v kmetijstvu, 0.9 pri trgovini in prometu, 1.3 odstotkov kot sluge. Ta obžalovanja vredna bitja morajo smatrati šolski čas kot dobrodošli odpočitek, njih duševna zbra-1 nost je enaka ničli, vse življenje vlečejo s seboj prekletstvo podrejenega težkega dela! Pravi rezervar za dninarje!
Suhoparne številke so to, govore pa jasno, strahovito govorico! Uradne po-zvedbe, ki gotovo ne slikajo prečrno, nam pojasnjujejo našo kulturno stopnjo. Torej roko na srce! Ustanovite dovolj šol, skrajšajte s tem pot, odpravite venoraz-rednice, uvedite najmanj osemletni šolski obisk, ki naj mu sledi nadaljevalni pouk, črtajte kvarljive olajšave šolskega obiska, predvsem pa dajte otrokom priliko za uk! Težko delo opravljajoči, stradajoči in zmrzujoči otroci so sramota za družbo! Stroga prepoved otroškega dela, ustanovitev šolskih kuhinj in oblače-valnic!	-------
Če se ozremo na naše predpotopne šolske razmere, ki jih zakriva državni šolski zakon, potem se moramo res čuditi, da je v Avstriji le 460.809 analfabetov, ki so izročeni brez svoje krivde svetnim in duhovnim prvakom. V Nemčiji je najti, le težko popolnega analfabeta, v zaveznici Avstriji, naj bi bilo tudi tako. Kulturna bilanca!
Po O. Glocklu v »A. Z.«.
»y^ew.qfst.-v.|a.tw« . k.	-.-vri-
Za varsfwo dorašSa-iote miadine.
Po večini kronovinah je ta zakon že uveljavljen. Deželna vlada kranjska pa je izdala te dni tale ukaz:
Doraščajočo mladino tvorijo moške in ženske osebe, ki še niso dopolnile 17. leta svoje starosti (mladostne osebe). Mladostnim oisebam je prepovedano javno kaditi tobak in potepati se po 9. uri zvečer po javnih potih, cestah, trgih in po drugih javnih napravah.
Mladostne osebe smejo obiskovati vino- in pivo toče, točarne za kavo. avtomatske restavracije in vse druge gostilne in krčme le v spremstvu doraslih svojcev, varuhov, rediteljev ali drugih nadzorovalnih oseb (učiteljev, službenih gospodarjev ali delodajalcev, rokodelskih mojstrov in njihovih namestnikov).
Po 9. uri zvečer pa mladostne osebe ne smejo bivati v nobeni gostilni ali krčmi tudi v spremstvu doraslih ne.
Posestnikom varietejev, pevskih zabavišč in enakih podjetij je prepovedano puščati mladostne osebe k svojim prire-
ditvam, naj že pridejo v spremstvu doraslih svojcev aii nadzorovalnih oseb.
Mladostnim osebami je dovoljen obisk kinematografičnih predstav le, če se končajo te predstave pred 8. uro zvečer, in je vrhutega vsebina predstave spoznana kot primerna otrokom in mladostnim osebam.
Mladostnim osebam ie prepovedano kvartati na javnih krajih ali v javnih prostorih.
Mladostnim osebam moškega spola je prepovedan obisk javnih hiš in vlačug.
Mladostnim osebam je prepovedano kupovati tobak, smotke' ah svalčice (cigarete), nepotrebni lišp ali igrače in izdelke ničvredne literature ter slike in spise in popise, ki bi utegnili slabo vplivati na spolno (seksualno) čutenje ali kupčevati s takimi stvarmi med seboj.
Obrtnikom vsake vrste je prepovedano prodajati take stvari mladostnim osebam neposredno ali posredno, ali jih oddajati njim tudi zastonj.
Mladostnim osebam je prepovedano beračenje v vsaki obliki, posebno pa tudi prodajanje od hiše do hiše.
Gostilniški in točilni obrtinki, ki še pregreše zoper te v tem ukazu omenjene naredbe in prepovedi, se kaznujejo po določbah obrtnega reda.
Druge osebe, ki se pregreše proti temu ukazu ali zapeljejo mladostne osebe do prepovedanih dejanj, jim dado sredstva za to ali jim dajo kakorsibodi potuho, ali tudi le zanemarjajo svoje dolžno nadzorstvo, kaznujejo politične oblasti I. stopnje po ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. septembra 1857, drž. zak. št. 98. Pri odmerjanju kazni je posebno upoštevati, kako hud je prestopek, ali so prestopniki zapeljani in ali so udeležene tudi j odrasle osebe.
Mladostnim osebam, ki se zatsačijo, ko kade ali kvartajo na javnih prostorih kateresibodi vrste, imajo odvzeti državni ali avtonomni varnostni organi tobak, vso drugo pripravo za kajenje in kvarte. Odvzete jim stvari se morajo oddati najbližji sanitetni (zdravstveni) napravi, da jih razdeli bolnim in ranjenim vojaškim osebam.
Mladostne osebe, ki še niso 14 let stare, pa se pregreše zoper ta ukaz, naj j se izroče v zmislu § 273 kaz. zak. doma- j čemu kaznovanju, če pa tega kaznovanja j ni, ali se pokažejo pri tem posebne oko- j liščine, naj se izroče varnostni oblasti, da j jih kaznuje in potrebno ukrene. Mladostne j osebe, ki so stare nad 14 let, pa se pre- j greše zoper ta ukaz, se naj kaznujejo po j ces. ukazu z dne 20. aprila 1854, drž. zak. j št. 96, in po ministrskem ukazu z dne 30. i septembra 1857, drž. zak. št. 98.	i
i
Zvišanje poštnih pristojbin.
Z novimi davki napovedano zvišanje poštnih pristojbin stopi že 1. oktobra j 1916 v veljavo. Računa se, da bo to zvi- j šanje neslo na leto 90 m i 1 i j o n o v kron | več, kakor so nesle dosedanje pristojbi- j ne. Pristojbine znašajo: pri pismih do 20 j gramov 15 vinarjev (doslej 10), pri pis- | mili nad 200 g po 5 vin. za vsakih nadalj-nih 20 g. Dosedanja omejitev teže na 250 , gramov odpade. Pošiljala se bodo torej j lahko tudi 300 in 400 g težka pisma. Pri | dopisnicah se uvede dvojna pristojbina. Uradno izdane dopisnice s tiskano znamko bodo stale 8 vin., druge dopisnice (predvsem razglednice) se bodo morale frankirati z 10 vinarskimi znamkami.
Pri tiskovinah bo znašala poštnina za vsakih 50 gramov pri počasni odpravi 3 vin. (doslej 3 vin.), pri navadni odpravi še nujna znamka 2 vin., pri vzorcih blaga in kupčijskih papirjih do 50 gramov 10 vin., pri teži nad 50 g 5 vin. (doslej 10 in 20 vin.) pri navadnih vrednostnih pismih 60 vin., eventualno več (doslej 24 do 60 vin.).
Pri paketni pošti je odpravljen dosedanji pasovni sistem ter so uvedene enotne pristojbine. Največja teža poštnih paketov sme znašati v bodoče le 20 kg. Plača se pri zavojih do 1 kg 60 vin. (doslej 36 do 60 vin.), pri zavojih do 5 kg 80 vin. (doslej 36 do 60 vin.), pri zavojih do 10 kg 2 kroni, pri zavojih do 15 kg j 3 krone, pri zavojih do 20 kg 4 krone. Za i nefrankirane pakete se računa posebna j doklada 20 vin. Dostav nina za zavoje j znaša v bodoče 20 vin. za vsak zavoj, j 20 kron — 20 vin. (doslej 10 vin.), pri
Pri poštnih nakaznicah bo plačati do 50 kron — 20 vin.
| in za vsakih nadaljnih 50 kron še po 5 vin.
| (doslej 20 vin. do 1 K), dostavnima 5 do I 10 vin (doslej 6 vin.). Bolj nenavadnih ! strok poštnega prometa ne bomo navajali, ker pri nas ne pridejo v poštev.
Izdane bodo tudi nove poštne znamke, med njimi nova trikotna rumena znamka za brzo pošiljanje tiskovin. Stare znamke se smejo rabiti še do 31. decembra t. 1.
Za brzojavke je bilo doslej plačati 60 vin. minimalne pristojbine za 10 besed in od vsake nadaljne besede 6 vin.; zdaj je najmanjša pristojbina zvišana na l K za vsako nadaljno besedo pa bo plačati 8 vin.
Svetovna voiina.
Velika ofenziva, ki še ih povsem končana, ni prinesla ententi onega uspeha, ki so ga hoteli doseči nasprotniki. Veliko krvavih žrtev, velika poraba municije in na nekaterih krajih nekoliko kilometrov zemlje, to je ves uspeh ofenzive, ki je trajala dva, tri mesece z vso resnostjo.
Sedma bitka ob Soški bojni črti ki se je vršila zlasti za Kraško planoto in pot v Trst, je prinesla Italijanom do 100.000 mož izgub. Italijani dopoljnujejo sedaj svoje razredčene čete, obstreljujejo tupa-tam posamezne ppzicije z artiljerijo, a infanferijskih bojev je na Soški bojni črti le malo. Italijani sami so prepričani, kakor poročajo njih listi, da je pot v Trst zaprta z mogočno obrambo. Vsekakor pa kiaiže ta odpočitek, da pripravljajo Italijani še nov napad na Kras ali sicer na Soški bojni črti.
Italijanski zrakoplovci so metali bombe v Trstu in na Komen; škode niso napravili.
Na Tirolski bojni črti so se vršili precej hudi boji v Fasanskih Alpah. Ob-j čutno je zadela Italijane razstrelitev vrha Giimone, kjer je pokopanih mnogo italijanskih vojakov. Avstrijsko poveljstvo je predlagalo premirje, da bi rešili ,še žive vojake iz razvalin, a Italijani so premirje odklonili.
O ofenzivi, ki se je vršila na Tirolskem od 15. maja do 3. avgusta, poročajo uradno, da so takrat avstrijske čete ujele in zaplenile 49.149 mož, 320 topov, 201 strojnih pušk, 126 konj, 8 avtomobilov, 600 bicikljev in 25 municiiskih voz.
Italijani so se silno razveselili Ru-munske vojne napovedi, ker slo mislili, da bodo lažje dosegli kake uspehe, a jim ; udeležba Rumunije ni prinesla nikakršne j olajšave v bojih.
Na Ruski bojni črti se še vedno vrše ■ siloviti boji zlasti v Galiciji in Bukovi iv-
I
skih Karpatih. Napadi so postali sicer nekoliko milejši. Posebno hudi napadi so bili na Halič. Najbrže je odšel del ruske vojske z bukovinske in gailiške bojne črte na pomoč Rumunom v Dobrudžo, kjer še vedno zbirajo ob črti Črna voda—Konstanca veliko vojsko. Makensen se misli s Turki Bulgari in Nemci tam najbrže u-trditi, potem pa pričeti svoje operacije v kateri, drugi smeri. Zlasti se boje Rumuni za Dunav, ki je jako slabo zavarovan.
Rumuni se bojuje jako dobro; vstra-šijo jih tudi ne velike izgube.
Na Sedmograškem napadajo Avstrijci na posameznih točkah z uspehom. Prelaza Vulkan in Šurduk so avstrijske čete zopet zapustile, ker so izvedle rumun-ske čete obkoljevalne poskuse. Večji boji se razvijajo pri Sibinju ugodno za avstrijske čete.
V Rusiji so poklicali v juliju nove letnike, ki bodo pomnožili rusko vojsko za nekaj stotisoč mož. Zato pa tudi operacije najbrže še ne bodo ponehale.
Ostali Balkan, postaja prava razvalina, iz katere šviga vojna sila vseprek. Sarrail je pričel svojo ofenzivo. Njegov smoter je Bitolj (Monastir), zaraditega so bili tudi tod okolo Lerina (Florine) hudi boji. Zlasti srbske čete so se žrtvovale. Boji se vrše pretrgoma tudi ob Strumici.
Na Grškem so prikipele zmešnjave do vrhunca. Kreta se je uprla. Del vojske prestopa v ententin tabor. Ententa izkrcava vojaštvo pred Atenami in drugod. Vlada je brez moči, Venzelos se je postavil na čelo vstašev. Grški kralj odide baje v Carigrad.
Kako se bodo razvile razmere v Grčiji, tega ni mogoče povedati. Razna poročila v ententinih listih pravijo, da narašča med grškim vojaštvom sovraštvo do Bulgarov, kar je umljivo, ker deluje ententa v tem zmislu po časopisju.
Na francoskem bojišču trajajo sunkoma ljuti boji. Po štiridnevnem grozovitem streljanju artiljerije je napadlo sko-ro 25 angleških in francoskih divizij nemške pozicije. V splošnem je napad ponesrečil. To pot so napredovali za en do dva kilometra Angleži severno od Some. V okolici Combesa so pia Francozi prodrli kake tri kilometre, kair pa bi utegnilo postati za Nemce nekoliko bolj nevarno ie, če bi dobili Francozi še ugodnejše pozicije. V splošnem pa niso dosegli na vsej črti ne Francozi ne Angleži odločilnih uspehov.
Angleži so nameravali izkrcati vojaštvo v Belgiji. Nemški obrambni topovi so to preprečili.
Dne 25. t. m. je zopet poletela na Angleško flotila Zeppelinov, ki je napravila precej škode. Naknadno se poroča, da so dne 16. avgusta zažgali Zeppelini velikansko zalogo municije. Škode je bilo nad 120 milijonov kron.
Angleži se še vedno bahavo pripravljajo na nadaljevanje vojne. Vso vojno u-metnost hočejo izrabiti in narode vsega svetia izčrpati do mozga v obrambo svojih svetovnoipolitiških interesov.
Z drugih bojišč ni posebno važnih poročil. Pač pa se povsod pripravljajo na tretjo zimsko vojno, dasi se pojavljajo tudi glasovi za skorajšnji mir celo po časopisju entente.
Dorctali pregled.
Aprovlzačna konferenca deželnih načelnikov na Dunaju se je vršila v ponde-ljek dne 25. septembra, se je posvetovala zlasti o dobavi žita in krompirja ter o organizaciji mleka.
Za načelnika centralnega aprovizač-nega urada bo imenovan sekcijski šef v notranjem ministrstvu vitez Keller.
Vojnopreživljalni urad ustanove tudi v Avstriji. Take urade, oziroma ministrstva že imajo v Nemčiji, Rusiji, Bulgariji in na Ogrskem.
Več poiitiških strank avstrijskega parlamenta-se je izreklo za sklicanje državnega zbora in izvolitev delegacij.
Hrastnik. Dne 22 t. m. je padel tesar Povše s strehe pri kemični tovarni ter smrtno ponesrečil. V štirih urah je izdihnil. Kdo je kriv nesreče, bo komisija dognala. Na dan pogreba, dne 24. t. in., ko so očeta zagrebli, je dobila mati dopisnico od vojaškega poveljstva, da je njen sin Martin Povše, dne 14. t. m., na italijanskem bojišču junaške smrti v glavo zadet padel. Lahko si je misliti srce uboge obupane matere, ki je izgubila moža in sina Padli sin je bil izvrsten pevec in član rudarskega' pevskega zbora. Kdor ga je poznal, ga je rad imel. Dragi Martin, izdihnil si svoje mlado življenje daleč od domačih na tuji zemlji! Koprnel si, da bi se vrnil nazaij med prijatelje, a usoda je hotela drugače. Kličemo ti iz žalostnega srca. naj ti bode tuja gruda lahka. Žalujoči materi naše iiskreno sožalje.
Rudarski pevski zbor.
Ponavljalne in obrtno-nadaljevalnc šole za doraščajočo mladino. Ukaz za obvarovanje mladine pred pokvarjenjem že imamo. Ni naš namen ugovarjati ukazu. Eno pa je gotovo., da je za obvarovanje mladine potrebno v prvi vrsti pozitivno delo. Treba je mladino izobraževati, ji vcepiti veselje do nadaljne izobrazbe ter jo zaposliti primerno, ji vcepiti ponos in zavest, da jo čakajo življenske naloge, ki so polne resnobe. Le mladina, ki bo tako vzgojena, bo delala čast svojim prijateljem in vzgojiteljem. Zlasti sedaj treba vpoštevati ta vzgojni moment, ko nas okolica ne uči ničesar prida, najmanj pa presojati življenje resnobno. Veliko odgovornost si nalagajo vsi ki ne ukrenejo v tem pogledu ničesar. Šolski prostori so. učno osebje je, čas za to vzvišeno nalogo se pa mora dobiti. Ze dve leti se brezvestno zanemarjal obrtno in kmetiško mladino mnogokje ter jo prepušča brez blagohotnih navodil za življenje. Vsi, ki je vaša dolžnost, pospešujte ponavljalne in obrtno-nadaljeviailne šole in pameten pouk v njih, sicer vam bo bodočnost očitala1 veliko nemarnost.
Vodovod »Aurisiana« v Trstu so že toliko popravili, da prebivalstvo ni več primorano piti vodo iz vodnjakov. Vodovod je za Trst silno važen, ker se po-gostoma pojavljajo posamezni slučaji kužnih bolezni, ki se žlasti rade razširjajo po slabi pitni vodi.
Dunajski magistratni svet je štel doslej 27 članov. Večina je zvišala število magistratnih svetnikov na 30 ter ponudila te tri mandate opoziciji in sicer dva mandata nemškim nacionalnem, en mandat pa soc. demokratom. Dunajski zaupniki so imeli v pondeljek o tern posvetovanje ter so v posebni resoluciji obnovili svoje zahteve glede demokratiške občinske volilne pravice in primerno zastopstvo v rnagjstratncm svetu ter odsekih. Nikakor se pa ne strinjajo s tem, da bi se spremenil statut s kršenjem ustave, ker se ta pravična zahteva lahko reši legalnim potoni.
Kruha ne sinejo dajati gostom na Dolenjem Avstrijskem po gostilnah in kavarnah.
Na severnem Češkem pri Desendorfu
je voda vedri a velikanski jez, ki je lovil
vodo reke Bela Niza in Izra. Voda je poplavila dolino in odnesla mnogo mlinov, mostov in steklareri. Ponesrečilo je blizu 30 oseb.
Razkosani dvekronski bankovci. Kakor smo poizvedeli, prevzame tukajšnja filijalka avstro-ogrske banke polovic, oziroma četrtin dvekronskih bankovcev, pač pa le pravilno zlepljene, radi-tega tudi ni nihče obvezan, tak razkosan denar sprejemati. — K temu pojasnilu pristavljamo, da sprejema graška podružnica nezlepljene razpolovičene in raz-čveterene dvekronske bankovce. Zahteva le, da se ji prinesejo tako, da tvorijo skupaj najmanj en bankovec. Ni pa treba, da bi bile 2 polovici ali četrtinke od istega bankovca.
Avstro - ogrska banka se pripravlja, da izda bankovec za eno krono. Iz prometa so namreč izginile srebrne krone, kar se seveda v vsakdanjem življenju jako čuti. Banka1 sicer misli, da so ljudje krone poskrili in da pridejo zopet niai dan, a če se ne zgodi, izda papirnate enokron-ske bankovce. Za zdaj zamenjuje raztrgane dvekronske bankovce, ne da bi zai to kaj računala.
Sveto¥nl pregled«
Nemški socialni demokraije in vojna.'
Konferenca nemške socialne demokracije, ki je zborovala te dni v Berlinu, je zaključila svoja posvetovanja v soboto, dne 23. septembra^ Opozicionalci so se udeležili debate in postavili so se na stališče, da konferenca ni upravičena, sklepati o stvarnih predlogih. V debati je preciziral v imenu opozicije s. Hasse stališče svoje skupine napram vojni taiko-le: Razni gia-sovi iz tabora večine se čudno nevarno odtujujejo od dosedanjega- duha socialne demokracije. Če večina očita opoziciji njene nazore, ta lahko to vrne večini, ki se ravna v večini samo po sodrugih, ki se že zelo ločijo od načel socialne demokracije. Stališče, da se državi mora dati za hrambo potrebna sredstva, vodi kakor že v miru do tega, da se dovoljuje vse vojaške zahteve, ki jih vedno utemeljujejo s potrebami deželne hrambe. Za socialno demokracijo je vprašanje to-le: Kakšen značaj ima vojna in kakšna je vsa vladna politika nasproti socialno-de-mokratičnemu delavskemu gibanju? Če preiščemo to vprašanje, najdemo, dai je politika strankine večine nesocialistična. Ce hoče biti nemška socialna demokracija predbojevnica internacionale, potem ne sme vprašati, kaj delajo drugi, ampak mora iti Sama pred vsemi naprej. V vojni mora imeti socialna demokracija to nalogo da zopet spoprijazni narode. — Večina pa je sprejela po predlogu poslanca Davida naslednjo resolucijo: »Državna konferenca priznava dolžnost deželne o-brambe. Se vedno je tai vojna za Nemčijo obrambna vojna. Slej ko prej je socialna demokracija odločena, vztrajati v obrambi dežele tako dolgo, da bodo naši nasprotniki pripravljeni k miru, ki zagotavlja politično neodvisnost, teritorialno nedotaknjenost in možnost gospodarskega razvoja Nemčije. Ona zavrača vse proti Nemčiji in njenim zaveznikom naperjene cilje uničenja in zavojevanja s strani sovražnih držav. Socialna demokracija postavlja interese in pravice lastnega ljudstva pri sklepu miru na čelo svojih zahtev kot cilj vojne zahteva pa tudi upoštevanje življenskih interesov drugih narodov, prepričana', da ima le tak mir v sebi zagotovilo trajnosti. Socialna demokracija sc zastavlja za vse. kar bi moglo privesti evropske države
na pot ozke pravne, gospodarske m Kulturne skupnosti. Nemška državna konferenca odobrava stremljenje nemškega strankarskega vodstva, da deluje za zopetno ustvaritev v delu in boju močne socialistične internacionale. Nemška socialna demokracija pripisuje odgovornost za podailšanje vojne onim, ki se upirajo skorajšnjemu miru ter izreka upanje, da si bo pridobila veljavo v vseh prizadetih deželah naraščajoča volja širokih ljudskih mas, da se konča strašno prelivanje krvi. Od nemške vlade pa zahteva, da se neprestano trudi, končati vojno.« — Končno je državna konferenca sprejela resolucijo, ki odobrava, da je večina socialnih demokratov glasovala za vojne kredite ter obsoja separatistično postopanje sooialno-demokratične opozicije. Sprejetih je bilo tudi več predlogov, tikajočih se cenzure, aprovizacije in političnih aretacij.
Sklicanje mednarodnega strokovnega kongresa. Pri Švicarski strokovni zvezi sta strokovna zveza Italije in so-drug Legien, predsednik mednarodne strokovne zveze, vložila prošnjo, da skliče ta mednarodni -strokovni kongres v Švico. V seji dne 15. septembra je Švicarska strokovna zveza odklonila predlog italijanske strokovne zveze, ker ima pravico do sklicanja le mednarodna strokovna zveza." Prošnji sodruga Legiena pa je zveza ustregla, a je prepričana, da sedaj še ne bo mogoče sklicati kongresa, ki bi zaslužil to ime, ker se ga nekateri ne bodo mogli, drugi pa ne hoteli udeležiti. !z kongresa se bo izcimila najbrže le Konferenca. Švicarske strokovne organizacije pa hočejo pokazati dobro voljo in storiti vse, da se prireditev čimbolj posreči. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče zavzamejo centrale strokovnih organizacij po drugih deželah k nameravanemu kongresu.
Znižanje vojnih prejemkov oficirjev na Nemškem. Poisebna cesarska naredim odreja: Mesečna doklada je znižana vojnemu ministru in višjim armadnim zapo-vednikom mesečno 1000 mark; zapovedujočim . generalom in oficirjem enakih prejemkov mesečno 350 mark. Mesečna vojna plača za divizijske zapovednike in oficirje enakih prejemkov se zniža mesečno 150 mark. Stotniki, višji zdravniki itd. bodo dobivali 450, oziroma 510 mark in stotniki doklade 145 mark. Poročniki, nadporočniki, zdravniki itd. bodo dobivali 220 do 250 mark, oziroma še doklado 60 mark. Oficirski namestniki in enake šarže bodo dobivali mesečno 190 mark. Vobče je znižanje precej znatno.
Eno jajce na teden in osebo so določili sedaj na Nemškem. Velja tudi za gostilne. Do 1. septembra sta bili določeni po dve jajci na teden na osebo.
Druga nemška podmorska ladja v Ameriki. Poročajo, da je nemška podmorska ladja »Hamburg« dospela v Ameriko.
Švica in mirovno vprašanje. V poročilu in predlogu na zvezno vodstvo o pospešitvi miru, naglaša zvezni svet, da razumeva hrepenenje po miru, da pa ne vidi v raznih manifestacijah prave poti do miru. Švicarski zvezni svet je mnenja, da čas za njegov nastop še ni prišel. Bojujoče se stranke bi smatrale sedaj še ponudbo mirovnega posredovanja kot neprijazen nastop. Tudi je delovanje kongresa nevtralnih držav iluzorično, če ne naravnost nevarno zia te države. Boljša se zdi zveznemu svetu zaupna izmenjava misli med vladami. Končno pa pravi poročilo, da bo skušal zvezni svet, ostati v stiku z ostalimi nevtralnimi vladami in se bo neprestano trudil, dosegati če tudi
le majhne uspehe v prilog skorajšnjemu miru.
Stiirmer misli odstopiti. Njegov naslednik bo najbrže znani Sasonov.
Na Portugalskem so zopet nastali nemiri.
V Novem .Jorkii je pričelo, kakor poročajo, stavkati 350.000 organiziranih delavcev.
Bogastvo Evrope Pred vojsko. Kai-kor se da posneti po' »L)ictionary of Sta-tistice« je znašalo bogastvo evropskih dežel, ležeče v mrtvem in živem kapitalu, koncem XIX. veka v naših denarjih 1175 milijard kron; od tega je pripadalo na Anglijo 295 milijard, na Francijo 247, na Nemčjo 201, Rusijo 160, Avstrijo 103, Italijo 79, Belgijo 25, Nizozemsko 22 milijard. Po prebivalstvu je pripadlo po tej angleški Statistiki na enega prebivalca v Angliji 5920 K, v Franciji 5200 K, v Nizozemski 3680 K, v Belgiji in Nemčiji 3120 K, v Avstriji in Italiji 2000 K, a V Rusiji samo 1200 K.
Japonska — ena sama orožarna. Japonski poslanik v Rimu je baje povedal,
da je Japonska sedaj ena sama orožarna in tovarna za municijo ter da se produkcija še vedno stopnjuje. Celo žene delajo. Japonska je vedno pritpraivljena za vojno ter vedno pripravljena nastopiti proti vsem podvzetjem centralnih držav. Transport ruske municijle se je zadnji čas močno izboljšal ter trajla do Petrograda samo 12 dni. Vlak za vlakom se vozi po Sibirski železnici. Čet pa Japonska ne more poslati.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ki ■ ■ S ■ MM Mi ■ Si
Umetni CSIFfeM ie Štirikrat cenejši kot pravi med	med ter bolj redilen nego
meso in jajca. Rabi sc kot maža na kruli, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajša hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tudi krepi itd. Poskus Vas prepriča o izvrstnosti umetnega medu! Zavojček velja 35 vin. Proti vposlanemu znesku ali po povzetju 9 zavojčkov za 3 krone. Narnča se pri: Josip Berdajs, Ljubljana 5, Zeljarska ulica.
Ivan Gričar
Šelenburgova ulica 3.
li LIHO ID OIOIIE ■ • •
II
r. z. z o. z.
Vabi svoje člane na
ki se bodo vršila:
Za okrožje Tržič: 17. septembra popoldne v Tržiču pri Pelarju. Začetek ob 3. uri popoldne.
Za okrožje Vič - Glince - Rožna dolina : 23. septembra zvečer na Giincah v Ameriki. Začetek ob 8. uri.
Za okrožje Jesenice - Sava: 24. septembra ob 3. uri na Savi pri Werglesu.
Za okrožje Koroška Bela: 24. septembra ob 5. uri popoldne pri Hkavcu na Javorniku.
Za okrožje Udmat: 29. septembra v Udmatu pri Pavšku. Začetek ob 8. uri zvečer.
Za okrožje Ljubljana: 30. septembra v Ljubljani, pri Perlesu. Začetek ob 8. uri zvečer.
Za okrožje Sp. Šiška : 2. oktobra v Sp. Šiški pri Sternu. Začetek ob 8. uri zvečer.
V Ljubljani (.septembra 1916.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva 1. nadstropje. Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznikih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	•Za člane:
Or. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambcrt in Kolovrat
Dr. ivan Preinrov, Gradec pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izvzemši člane iz predilnice
Df. Karol VVisinger, v predilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz prcdilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
I!
I
iSauuaiiu mi;
registrouana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovine za š©Se, županstva ist urade. Najmodernejše pHateafte in vabila za sfaode in veseZi«®.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje BisSm/, ktrajag, br©»
Sur, nrouzikalijj itd. .%
$f@pe@ftip5Ja, Litografija
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg Stev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih jo blagajna zaprta
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zora™« pumuc „ n u rajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se iz kažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih “krajev Litija in Visnjagora, se morajo p -zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zbolel č a sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpo-nieni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznico I
tožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
Zdravnik blagajne
Ordinira
dopol. popol.
Stanov if
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Breskvar Viktor Dr. Rock Emil
očesne in ušesne bol
1/211 — '/2l		Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
1.—3. pop.		Turjaški trg št 4 v okr. bpl. blag.
10—12	2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
1.—3 pop.		Poljanska cesta 18/1.
Dr. Kraigher Alojzij
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne “bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika iz polnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Uolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
Ivifl Jax ii sil,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
-Ml strojev
in stroje za Ms (StiitMin) n lotilo ia Al.
Pisalni sii iei. it§gfs»~L Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.