1978 Pavla BRUNCKO, SNG Drama Maribor Boris CAVAZZA, SNG Drama Ljubljana Peter DOUGAN, Lutkovno gledališče Ljubljana Matjaž MODIC. AGRFT Ljubljana Miran KENDA, Linhartov oder Radov ljica 1979 Maja ŠUGMAN, Mestno gledališče ljub ljansko Dare VALIC, SNG Drama Ljubljana Silva CUSlN, AGRFT Ljubljana Sonja PAVČIC, Šentjakobsko gledališče Ljubljana 1980 Teja GLAZAR, Primorsko dramsko gle dališče Nova Gorica Tone GOGALA, SNG Drama Ljubljana Bine MATOH, AGRFT Ljubljana Poldka STIGLIC, Loški oder Škof ja Loka Cvetka VIDEČ, KUD Zarja Trbovlje Tine OMAN, Prešernovo gledališče Kranj Žirija in upravni odbor sklada sta se tokrat odločila podeliti tri ljubiteljske nagrade in posebno priznanje igralcem- oblikovalcem predstave Petra Hacksa Šuhu in leteča princesa: Mileni GRM, Olgi GRAD, Niku GORSlCU, Zeljku HR- SU, Vladimirju JURCU, Sandiju PAVLI- NU, Pavletu RAKOVCU, Majolki SUK- LJE in Marinki STERN, članom Sloven skega mladinskega gledališča Ljubljana. 1981 Anica VEBLE, SNG Drama Maribor Zlata RODOŠEK, Slovensko stalno gleda lišče Trst Sredi poletja ob lepem sončnem popol dnevu, 5. avgusta 1984 ob 17. uri, so vztrajni planinski muzealci-amaterji PD Dovje-Mojstrana odprli in pokazali svo jo stalno razstavo Triglavske muzejske zbirke v prenovljeni Jozlnovi hiši, na koncu Mojstrane pred vstopom v dolino Vrata. Več kot 2000 občanov in krajanov, ljubiteljev izročila kulturne dediščine, Ivo BAN, SNG Drama Ljubljana Zeljko HRS, AGRFT Ljubljana Neva KETIS, KUD Kobanci Kamnica- Maribor Jože VUNŠEK, Prešernovo gledališče Kranj 1982 Marinka ŠTERN, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana Zvone AGREZ. Slovensko ljudsko gleda lišče Celje Saša PAVČEK, AGRFT Ljubljana Bojan UMEK, AGRFT Ljubljana Julka BEZJAK, Kulturnoprosvetno druš tvo Ivan Kaučič Ljutomer Slava MAROŠEVIC, Amatersko gledališ če Tone Cufar Jesenice 1983 Polona VETRIH, SNG Drama Ljubljana Silvija KOBAL, Slovensko stalno gleda lišče Trst Irena VARGA, AGRFT Ljubljana Milan VODOPIVEC, AGRFT Ljubljana Staša VOVK, DPD Svoboda Dušan Jereb Novo mesto Vili MAKUC, Dramatično društvo Idrija. Za leto 1984 sta razpisani po dve na gradi Sklada Staneta Severja za poklic ne igralce v slovenskih dramskih gleda liščih, za študente AGRFT in za amater ske igralce v slovenskih ljubiteljskih gle daliških skupinah. Janez Eržen zavzetih prijateljev planinske narave, in priložnostnih ter vztrajnih planincev, vračajočih se s planinskih poti skozi Aljaževo najlepšo dolino, ter občinski in krajevni organi oblasti, organizacij ter PZS so pozorno spremljali otvoritveno svečanost pred prenovljeno stavbo. Za Ločane ima dogodek dvojni pomen. Fevdalizem je zemeljsko teritorialno PLANINSKI MUZEJ V MOJSTRANI 266 pripadnost županijo Dovje vklapljal k loški posesti, torej freisinškemu škofu že leta 1033. Da je zbirka pokazana javno sti, so veliko pripomogli izkušeni in zavzeti muzealci, člani izvršnega odbora MD Škofja Loka in predstavniki ko lektiva Loškega muzeja. Zato se zdi omembe vredno zapisati nekaj dogajanj. Dolgoletna nenehna želja po zasnovi planinskega muzeja, ki se je porodila poedinim članom upravnega odbora PD Dovje-Mojstrana že v prvih povojnih le tih 1947-48, je sicer počasi splahnela, hkrati pa je vznikla širša vztrajna aktiv nost zavzetih planinskih muzealcev- amaterjev PD Jesenice, ki sta jih posebej za muzejsko dejavnost takrat vodila zav zeta in vztrajna tovariša Franc Konobelj- Slovenko kot predsednik in Uroš Zupan čič kot tajnik. Pa ne samo člani omenje nih planinskih društev, temveč širša slo venska planinska dejavnost je nenehno izražala težnjo po potrebi slovenskega planinskega muzeja. V letih zbiranja so se pojavljale raznorazne organizacijske, lokacijske težave. Jeseniška zbirka je romala v Ljubljano. Neugnani, zavzeti planinski muzealci PD Jesenice in Dovje-Mostrana pa z začetim delom niso povsem prenehali. Zbirali so naprej in zbirka se je ponovno množila, dobivala na pomenu in vsebini ter se večala. Deponirana je bila v Teh ničnem muzeju Železarne Jesenice, a upravljali in vodili pa so jo organi PD Jesenice in njeni člani. Z razvojem že lezarne in njenih potreb se je močno spreminjalo urbanistično načrtovanje in spodrivalo muzejsko pa tudi ostalo kul turno dejavnost. Zadeva se^ni premakni la naprej. Upravni odbor PD Jesenice se je leta 1977, za 50-letni jubilej PD Dovje-Moj strana, odločil, da odstopi svojo zbirko mojstranskim planincem, ki si bodo s tem obogatili svojo zbirko in tako laže priskrbeli primerne prostore, ker je tu di lokacijsko Mojstrana bolj primeren kraj za muzej že kot izhodiščna točka v Triglavsko pogorje. Pri planinskih muze- alcih-amaterjih PD Dovje-Mojstrana je tako ponovno vzklila misel na planinski muzej. Aktivirala se je dejavnost zbira nja gradiva. Leta 1978 ob otvoritvi prenovljenega Aljaževega doma v Vratih so sklenili prikazati zgodovino planinstva v eni od sob doma. Obiskovalce so tako seznanili z dokumentacijskim gradivom o razvoju planinskih postojank, njih namenom in usodo, in vse dopolnili s panoramskimi, filatelističnimi in značkarskimi zanimi vostmi. Triglavska muzejska zbirka PD Dovje-Mojstrana je žela veliko zanima nja. Pri članih odbora pa se je zavest in aktivnost utrjevala in večala. Sprejetih je bilo nekaj novih članov. Naključje pa je tudi naneslo, da je bilo v tem letu praznovanje 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Osrednja proslava, sicer v Bohinju, ni motila zavzetih planinskih muzealcev v Mojstrani, za to so pripravi li veliko občasno razstavo fotodokumen- tacije, planinske literature, značk in fila- telije v avli osnovne šole v Mojstrani, v dveh spodnjih prostorih Jozlnove hiše pa občasno razstavo dokumentacije in eksponatov iz obstoječe združene zbirke. Zanimanje, udeležba, priznanja in spod budne besede ter vtisi obiskovalcev so bili povod za še aktivnejše nadaljnje delo. Na sejah obstoječega muzejskega, na menoma za to dejavnost osnovanega od bora pri PD Dovje-Mojstrana, so se od borniki ukvarjali z organizacijsko in pro gramsko dejavnostjo ter se prizadevali za pridobitev potrebnih prostorov za stal no razstavno zbirko. Pričeli so navezo vati stike z Muzejskim društvom v Skofji Loki, sam pa sem kot Ločan ob novil članstvo v MD. Tako je bilo 27. ok tobra 1979 prvo priložnostno srečanje planinskih muzealcev PD Dovje-Mojstra na s člani izvršnega odbora MD Skofja Loka v Aljaževem domu v Vratih. Med sebojno smo se spoznali, izmenjali mne nja o dejavnosti in sprejeli napotke za nadaljnje delo odbora zbirke, ki so jih posredovali Skofjeločani. Zavzeti in vztrajni poedini člani so ne kaj časa razstavljali fotodokumentacijo na občasnih razstavah doma in v neka terih sosednjih krajih jeseniške in ra dovljiške občine. Še vedno nismo imeli prepotrebnih prostorov za stalno razstavo naše zbirke. Zato je med odborniki zače la dejavnost počasi bledeti in plahneti. Vključevati smo pričeli krajevne druž- 267 Stavba planinskega muzeja PD Dovje-Mojstrana — prenovljena Jozlnova hiša benopolitične predstavnike in organizaci je in širili misel o svojih hotenjih tudi po planinskih društvih v občini in po vsej gorenjski regija po meddruštvenih odborih, kar se je pozneje izkazalo od mevajoče. Naslednje srečanje je bilo 25. septem bra 1981 na Blejskem otoku. Poleg pred stavnikov Muzejskega društva Šk. Loka sta se srečanja udeležila tudi predsednika SZDL in KS Dovje-Mojstrana. Na tem res prijateljskem srečanju — sestanku, odnosno razgovoru smo izmenjali mne nja, zamisli in predloge glede na uteme ljene potrebe obstoja in prikaza Tri glavske muzejske zbirke v Mojstrani. Uspeh pogovora je bil pozitiven, kajti KS Dovje-Mojstrana je kmalu zatem raz pravljala o naših načrtih, predlogih in potrebah. Delo odbora za zbirko pa je zaživelo in steklo po že v letu 1980 spre jetem poslovniku. Izdelan in sprejet je bil namreč »Program dela za ustanovitev Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani«. Osnutek tega je pripravil Andrej Pavlo- vec, višji muzejski kustos v Loškem mu zeju. Po tem programu je bil imenovan pripravljalni odbor s pripadajočimi ko misijami, delovnimi enotami in zuna njim strokovnim sodelavcem. Dogodki so se pričeli naglo odvijati, dejavnost pa je dobivala vse širši pomen. Krajevna skup nost je obvestila odbor, da je pripravljen dodeliti v brezplačno uporabo odnosno last — za potrebe stalne razstave zbirke v Mojstrani — prostore v Jernačevi hiši na Triglavska cesti 50. Odbor TMZ (Tri glavske muzejske zbirke) je pozneje skupno s KS ugotovil, da je objekt v ta ko slabem stanju, da bi bila obnova, po leg drugih že utemeljenih okoliščin, pre visoka naložba. Dogajanja so se tako nenehno spremi njala. Dejavnost TMZ je postajala vse širša, prisotnost članov pa vse večja, Ob raznih jubilejih, prireditvah in meddruš tvenih sestankih smo sodelovali z razsta vo dokumentacije in predvsem fotodo- kumentacije ter smo tako nenehno do polnjevali zbirko. Krajane in občane, po sebno in predvsem pa planince in krajev ne ter občinske družbenopolitične ljudi smo opozarjali na prisotnost in delo mu zejske zbirke. 268 Triglavska muzejska zbir ka, del razstave v prvi sobi Gorenjski muzej v Kranju je po svo jem kustosu za starejšo zgodovino ob za četku leta 1982 prosil za sodelovanje člana odbora naše zbirke za realizacijo programa raziskave z naslovom »Začetki organiziranega planinstva na Gorenjskem do prve svetovne vojne«. Pri tej razstavi smo iz naše zbirke sodelovali z dokumen tacijo, fotografijami in nekaj eksponati. K sodelovanju pa je bil pritegnjen še en član odbora TMZ. Gorenjski muzej, ozi roma njegov kustos, je obljubil, da po njihovi razstavi in po programu razstav ob koncu leta 1982 odstopi celotno za devno fotodokumentacijsko gradivo za naše potrebe. Sami smo že razmišljali o razstavi s podobno tematiko za prazno vanje 90-letnice SPD v letu 1983. Zato smo pripravili in organizirali program razstav s fotodokumentacijo in tematiko v vseh večjih krajih gorenjskih občin. Z razstavo Gorenjskega muzeja smo pro gram le delno realizirali, zato smo se lo tili širše teme iz lastne fotodokumenta- cije. S to razstavo smo se nato predsta vili v Škof j i Loki, Železnikih, Zireh. Kranju, na Bledu in v Tržiču. Za ve liko in pomembno slavje dograditve po sodobljenega doma na Kredarici smo pripravili in uredili razstavo »Gora Kredarica skozi čas« ter jo prikazali v izložbenem oknu pisarne PD Ljubljana- matica v Ljubljani. Z obema razstava ma pa smo sodelovali ob dnevu planin cev v Krmi in ob otvoritvi Kredari ce septembra 1983, postavljenima v Fe stivalni dvorani na Bledu. Udeležba je bila presenetljivo dobra. Skupno smo imeli 280 razstavnih dni v 11 krajih in si je razstave ogledalo preko 20.000 ljudi ne le iz Gorenjske, temveč iz vseh naših krajev kakor tudi iz zamejstva. V knji gi vtisov in pripomb je dokaj spodbud nih izjav obiskovalcev. Vse to pa je ob koncu 1983. leta tudi pozitivno vplivalo na akcijo za pridobitev potrebnih pro storov za stalno razstavo, kakršne smo želeli, načrtovali in potrebovali. Odbor je obiskal in si ogledal nekatere muzeje na Gorenjskem (Radovljica, Kranj, Skofja Loka). Pri teh obiskih smo se razgovarjali z njihovimi delavci, se ta ko seznanjali z načinom dela, organizaci jo, problemi, vodenjem in skrbjo za raz stavljeno in deponirano gradivo, z začet ki nastajanja in obiskom. Kolektiv v Ra dovljici in Škofji Loki nas je iskreno in gostoljubno pogostil. V Škofji Loki je bilo to že naše tretje srečanje s člani Muzej skega društva, a prvo s celotnim kolekti vom loškega muzeja. Zato smo se tudi vračali s prijetnimi, koristnimi in spod budnimi vtisi. Pomembna je tudi navezava stikov z upravo Triglavskega narodnega parka, kajti njihov arhitekt je strokovno posta vil stalno razstavo naše zbirke. Predstav nike TNP smo namreč seznanili z našo dejavnostjo ter jih prosili za sodelovanje. Tako smo že decembra 1983 podpisali sa- 269 Triglavska muzejska zbir ka, del razstave v cl.-ug; sobi moupravni sporazum o združevanju sred stev za ureditev muzejske zbirke v Moj strani. S predstavniki jeseniške občine in občinske kulturne skupnosti smo se dogovorili sklicati v Mojstrani širši sesta nek krajevnih in občinskih družbenopo litičnih organov in organizacij ter drugih muzejskih strokovnjakov. Morali smo iz delati program o scenariju razstave, pro jektu adaptacije s posledičnim finančnim predračunom in s problemi okrog prev zema prostorov in predlaganega objekta •Sonja Marinkovid« v Mojstrani. Priprav ljalni odbor je zahtevano predložil občin skim organom v postopek, sklical sejo, odnosno zbor muzejskega odbora PD Dovlje-Mojstrana ter člane seznanili z dogajanji. Dogovorjeni širši sestanek je bil 5. no vembra 1983 v posebni sobi hotela Trig lav v Mojstrani. Udeležili so se ga pred stavniki krajevnih in občinskih organov, skupnosti in organizacij, hotela Triglav. Triglavskega narodnega parka. Muzej skega društva in muzeja iz Škofje Loke, člani pripravljalnega odbora in odbora Triglavske muzejske zbirke Mojstrana. V razpravi so se prisotni zavzemali za lo kacijsko najprimernejšo programsko ob delano predlagano varianto TMZ ter že leli, da se čimprej uresniči, do naslednje sezone zbirko prikazati. Poudarjali so, da je to velika turistična pridobitev za kraj in občino. Na predlog predsednika Mu zejskega društva Škof ja Loka, naj se do loči točnejši datum, je bil sprejet rok 1. maj 1984 za dan otvoritve. Postavljeni rok se je pozneje zaradi preobširnih ne predvidenih adaptacijskih del podaljšal za tri mesece. Ta sestanek je bil zaradi tega najpomembnejši za našo zbirko — Planinski muzej, ker smo ga tako pred stavili javnosti. Na sestanku 19. januarja 1984, ki ga je sklical predsednik gospo darske komisije Skupščine občine Jeseni ce, smo obravnavali in sprejeli še pred log o najemno pogodbenem odnosu za ob jekt »Sonja Marinkovič« oziroma Jozlno- vo hišo v Mojstrani. Zbirka je torej postavljena in prikaza na. Dolgoletna želja planincev in kraja nov Dovjega, Mojstrane in Jesenic in vseh slovenskih ljubiteljev planin je iz polnjena. V Mojstrani smo prikazali to zvrst naše kulturne dediščine ne samo slovenski in jugoslovanski, temveč širši zamejski in svetovni javnosti. Ivan Jenko 270