RAUCH HIT POKAL 2007
18. avgust - Portorož (plaža)
25. avgust - Mengeš (center Harmonija)
prijave vvvvw.radiohit.si
Občinski svet o Šumberku
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državostije bila tudi letos v Dobu
»De bi nam srca vnel za čast dežele...
Tako kot vsa zadnja leta seje tudi proslavljanje letošnjega dneva državnosti v naši občini začelo z slovesnim dvigom slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob stavbi (»hčini I )omžale. Zastavo so ob zvokih Godbe Domžale dvignili člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki so nato skupaj z godbeniki odšli k pomniku državnosti v parku pod Močilnikom v Dobu.
(nadaljevanje na strani 5 in 20)
Kopališče Domžale že polno zasedeno
22. junija je začelo obratovati Letno kopališče Domžale. Že prvi dan sta bila oba bazena (veliki in mali - otroški) v hipu polna. Zasedenost bazena pa ni presenetljiva. Občina Domžale kot lastnica kopališča Domžale želi ponuditi možnost uporabe kopališča vsem zainteresiranim občanom in občankam Domžal, zato je tudi v letošnjem letu ponudila ugodne letne karte.
V tem trenutku je bilo naročenih 1334 kart, čeprav se je kopalna sezona praktično šele začela. Število letnih kart dokazuje, daje namen zagotoviti uporabo kopališča prav vsem, dosežen. Hkrati pa upravljavec opozarja vse uporabnike kopališča, da bo ob vikendih prisotno veliko število kopalcev, kar zahteva popolno upoštevanje kopališkega reda, še posebej pa prepoved skakanja v vodo in igranja z žogo. Tudi večje število redarjev ne more preprečiti občasnih nedovoljenih dejanj in ravno zaradi tega zavod pričakuje ustrezen odnos tistih, kr se tem dejanjem niso mogli ali hoteli izogibati do sedaj.
tP*l I
31. avgust Domžale
Nastopajo: ETNOPLOČ TRIO JARA RAJA
MATICE KONTRABANT SAME BABE SIRENE (nadaljevanje na strani 17)
Dobrodošli v prostorih obnovljene Pošte Domžale!
Čeprav smo se najbrž uporabniki poštnih storitev že navadili na novo lokacijo Pošte Domžale, težko čakamo, da se Poslovna enota Domžale vrne v obnovljene prostore v samem centru našega mesta. Čeprav bo na zunaj ostala enaka, bodo njeni prostori v celoti obnovljeni ter bodo zagotavljali primernejše pogoje - tako za vse uporabnike njihovih storitev kot za zaposlene.
Ker je od zadnje posodobitve minilo že kaj nekaj let, so se odločili, da dosedanjo opremo kompletno zamenjajo s tehnološko najsodobnejšo in modernim časom primernejšo opremo. Za celotno investicijo so porabili več kot pol milijona evrov in prepričani so, da bodo uporabniki z novimi prostori, ki jih bomo podrobneje predstavili v eni od jesenskih številk Slamnika, zadovoljni. Celovite modernizacije in boljših pogojev za vse se veseli tudi vodstvo Občine Domžale.
Slamnikarska 4, Domžale
(bivta ind. prodajalna Untverzale)
Tel.: 01/721 10 22
X
Barve, laki In pribor ' Meialnlci barv za avtollcarja In pleskarja1
KUPON ZA 10% POPUST
Lekov dan odprtih vrat
V Leku se zavedajo pomena dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo. Z željo, da bi sodelovanje še okrepili, so 26. junija 2007 pripravili Lekov dan odprtih vrat.
Pomembno priznanje OŠ Preserje pri Radomljah
OŠ Preserje pri Radomljah pred razglasitvijo za prvo Glasserjevo šolo v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi. Pogovorjali smo se z ravnateljico Ano Nušo Kern.
wtran |
Slamica
Rekonstrukcija križišča Deteljica
čamo vas. da bodo v naslednjih mesecih, predvidoma v avgustu in septembru skupaj z Direkcijo RS za ceste pričeli z rekonstrukcijo križišča Deteljica v Domžalah.
Odgovor župana na pismo etažnih lastnikov SPB
Pred razglasitvijo za prvo Glasserjevo šolo v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi so na OŠ Preserje pri Radomljah presegli stereotip, ki o učiteljih velja v današnji slovenski družbi in pokazali, da so za »svoje« otroke in delo z
Vsem bralcem Slamnika in občanom Domžal želimo veliko prijetnih poletnih lenarjenj!
Toni Dragar, župan Občinski svet Občine Domžale Uredništvo Slamnika
Naslednja številka Slamnika izide 14. septembra. Rok za oddajo prispevkov je sreda, 5. september, do 12. ure.
Ker bi se radi velike pridobitve za naše mesto in občino veselili skupaj z vami, spoštovani občani in občanke, vas
Občina Domžale ter
Pošta Domžale
vabita na slovesnost ob odprtju posodobljene pošte, ki bo
v petek, 20. Julija 2007,
ob 12. url.
Pripravili bomo kulturni program ter vas povabili, da si v prijetnem druženju ogledate nove prostore POŠTE DOMŽALE.
Dobrodošli!
Občinski svet je na svoji 9. seji sprejel odlok o razglasitvi Sumberka za gozd s posebnim namenom.
Intervju: Brane Heferle
Načelnik Upravne enote Domžale je sklep o ponovnem imenovanju prejel med prvimi, kar je prav gotovo priznanje njegovemu delu in napredku.
URAD ZUPANA
Pozdravljene, drage bralke in bralci!
Šport je v zadnjem času v Domžalah res številka ena, kar zadeva pribljubljenosti. Pa ne le pribljubljenosti znotraj našega mesta, pač pa je tudi ime Domžale ponesel izven naših meja. Da smo osvojili dve, celo tri zelo pomembne krone v ekipnih športih pa še vedno marsikoga ne gane. Še vedno se najdejo ljudje, ki se razburjajo nad športniki in vlaganjem v šport. Res je, da je bilo v zadnjih letih ogromno vloženega v športno infrastrukturo in jasno je, da se bo v le-to še naprej vlagalo. Eden izmed naslednjih korakov je razširitev Hale komunalnega centra, kar je nujno potrebno, če želijo domžalski košarkarji realizirati svoje evropske cilje. Marsikdo bi raje videl ta denar vložen za kaj drugega, a nihče ne pomisli, da nam ravno šport in športna društva olepšujejo in popestrujejo trenutke v našem družabnem življenje. A ne le to. Šport je odlično orodje za preživljanje prostega časa ter porabo »odvečne« telesne energije predvsem otrok in mladine. Ob urejeni infrastukturi je odločitev za športno življenje še toliko lažja. Ni boljše motivacije, kot so urejene športne površine in neposredna bližina le teh. Znano je, da šport zbližuje in povezuje ljudi - otroke in mladino, kjer so sklenjene mnoga neprecenljiva prijateljstva. S športnim udejstvovanjem stopimo korak stran od težav in nepremišljenih neumnosti, ki so največkrat plod dolgočasja in otopelosti. Dejstvo je, da smo Domžale glavno in prepoznavno ilovensko Športno mesto. Že tako je naše mesto zdrava sredina, kamor se ljudje radi preseljujejo, vse imamo na dosegu rok. pa še vedno je dovolj mirno in prijetno za bivanje. Vrhunski šport je pametno zaokrožil zdrav duh v našem mestu in če samo pomislim, kako še pred nekaj leti ni bilo mogoče napolnili veliko man/še tribune v Športnem parku, danes pa Domžalčani in okoličani z veseljem prihajajo bodriti svoje ljubljence. Postajamo bolj povezani. Čeprav naše mesto ni milijonsko, pa se po drugi strani marsikdo sreča le na športnih prireditvah, ki roko na srce. povezujejo ljudi. Pa da ne bomo gledali le vrhunske športe, tudi za rekreacijo je poskrbljeno. Vsako leto dočakamo Olimpijski tek, letos pa smo se prvič združili tudi v rekreacijske teku. Udeležba na tovrstnih prireditvah in tekmovanjih nam pove, da je šport tisti, ki nas povezuje v naši skupnosti, saj ljudje radi pridemo, če ne sodelovati, pa bodriti svoje bližnje in znance.
Da povzamem, kaj bi vas pravzaprav rada spomnila ob vsem tem pisanju. Dejstvo, da se vedno znova razburjamo o višini finančnih sredstev, namen/enih športu, ni čisto na mestu. Vlaganje v šport je ena najboljših naložb - za tekmovalce in gledalce predvsem pa mlade. Zdrav duh v zdravem telesu.
Mateja A. Kegel pomočnica odgovorne urednice
Prijeten spomin na srečanje - umetniško delo, ki ga |e z usti naslikal slikar Zeljko Vertelj.
Iz urada župana
Nadaljevali bomo s sodelovanjem
Društvo paraplegikov ljubljanske regije združuje paraplegike od meje s Hrvaško (Kosteh do meje
z Avstrijo (Kamnik) ter območje do Hrastnika in do Cerknice. V številne   aktivnosti vključujejo
več kot 300 članov in članic. Sodelovanje z Občino Domžale je tradicionalno uspešno in zajema
različne aktivnosti, od katerih je najbolj znan tradicionalni turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju ob prazniku Občine Domžale.
Dogovoril o nadaljnjem uspešnem sodelovanju društva in občine na različnih področjih je bilo namenjeno srečanje župana Tonija Dragarja ter svetovalke Vere Vojska z vodstvom društva. Predsednik Gregor Gračner ter njegovi sodelavci, med katerimi je tudi Cvetka jstim, ena najboljših slovenskih kegljačic in organizato-rica vsakoletnega turnirja v Domžalah, so predstavili delo društva, ki domine v prijetnih prostorih v Ljubljani, na Dunajski 188, ter opozorili na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo, pohvalili pa tudi sodelovanje z Občino Domžale. Ob ogledu prostorov je bila posebna pozornost namenjena tudi prostoru, kjer so si uredili aparaturo za limfno drena/o, ki postaja iz dneva v dan bolj potrebna za dobro počutje in zdravje paraplegikov. Med problemi so opozorili na zagotavljanje številnih prevozov članov in članic, ki se radi udeležujejo številnih delavnic. Tako
stran
društvo v prihodnje čaka zbiranje finančnih sredstev za nov kombi, saj bi /, varnimi prevozi radi zagotovili enakovredne pogoje pri ustvarjanju in delu društva vsem svojim članom. Predstavili so svoje glasilo IZZIV, iz katerega širša javnost lahko več izve o njihovih številnih aktivnostih, pa tudi prijetno srečanje paraplegikov in svojcev v Kamniški Bistrici. Vodstvo društva je županu postavilo tudi več vprašanj, povezanih z razvojem občine, pogovor pa je tekel tudi 0 odpravljanju arhitektonskih ovir v občini. Zupan je njihovo delo pohvalil ter povabil člane društva z območja občine, da opozarjajo na morebitne probleme pri premagovanju teh ovir ter se tudi sicer vključujejo v življenje in delo naše občine. Ob koncu obiska so vsi prisotni izrazili prepričanje, da se bo dosedanje uspešno sodelovanje nadaljevalo, nenazadnje bomo vsi skušali najti nove priložnosti za aktivnosti, ki bodo v dobro Občini Domžale ter Društvu paraplegikov ljubljanske pokrajine, ki mu tudi v prihodnje želimo veliko uspehov.
Urad župana
10. leto delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda
Tokrat je na vrsti vodnjak v Ko košnjah
Konec junija sta skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor v poslovnih prostorih Heliosa gostila župane sedmih občin, med katerimi je bil tudi župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je vsem svojim kolegom iz drugih občin, predstavnikom Heliosa in Ministrstva za okolje in prostor zaželel prijetno in uspešno bivanje v Domžalah. Srečanje je bilo namenjeno podpisu partnerskih pogodb za obnovo vodnjakov v vrednosti 17 tisoč, med vodnjaki, predvidenimi za obnovo v letu 2007, pa je tudi vodnjak sredi vasi Kokošnje.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je z letošnjim letom zakorakal v deseto leto svojega delovanja. Ustanovljen je bil leta 1998, ob svetovnem dnevu voda, in je do danes finančno podprl obnovo 45 vodnjakdv, med katerimi je tudi obnova vodnjaka pri župnijski cerkvi v Ihanu v letu 2005, v 42 slovenskih občinah in v prvih letih čiščenje 17 kraških jam. Z akcijami Helisovega sklada so prisotni na vseh delih Slovenije. Sam projekt obnove slovenskih krajevnih vodnjakov pa poteka od leta 1999. Helios je v tem času za obnove vodnjakov namenil že več kot 106.800
-» ^g^pj aj '^ra-™
evrov, od tega so nagrade osnovnim šolam za zasnove vodnih učnih poti znašale več kot 12.500 evrov. Lokalne skupnosti oz. občine so same zagotovile še^najmanj dvakrat toliko lastnih sredstev za obnovo vodnjakov, nekaterim občinam so sponzorsko pomagala tudi lokalna podjetja.
Letos je strokovna komisija, kije sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor in Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov, odločala med 29 prijavami slovenskih občin, kar je do sedaj največje število prijav na razpis. Interes občin za dodelitev finančne pomoči Heliosovega sklada za ohranjanje tovrstne naravne in kulturne dediščine ter samo estetsko ureditev trgov v vaseh in krajih je namreč vsako leto večji, pri izboru pa imajo nekaj prednosti zapuščeni vodnjaki, saj ima njihova obnova tako za lokalno skupnost kot z etnografskega stališča še posebno vrednost. Pogodbe so podpisali Nataša Haj-dinjak, Helios, mag. Mitja Bricelj, državni sekretar z okoljskega ministrstva RS, in župani naslednjih občin: Podvelka za Hlebov vodnjak na Rdečem bregu, Tolmin za Zajetje - izvir Dicove vode v Klavžah, Mengeš za Matičkovo šterno, Moravske Toplice za Izvirno Mlako na Makoterjevem Bregu v Selu, Domžale za vodnjak v središču vasi Kokošnje, Ivančna Gorica za vodnjak na Gabrovškem studencu in Hodoš za vodnjak v Hodošu. Skupna vrednost letos dodeljenih sredstev iz sklada je 21.200 evrov, od tega je za vodnjake namenjenih 17 tisoč evrov, ostalo je namenjeno za nagrade šolarjem. Zapišimo še, da se Heliosov sklad financira iz dela sredstev od prodaje okolju prijaznih izdelkov, ki jih Združuje blagovna znamka HELIOS in so označeni s prepoznavnim logotipom Ribice v soncu, ki je tudi zaščitni znak Heliosovega sklada.
Vodnjak v vasi Kokošnje
Vodnjak v središču vasi Kokošnje v Krajevni skupnosti Krtina je bil zgrajen za naslednje potrebe: kuhanje, pranje, napajanje živine. Je okrogel, nad zemljo kvadratne oblike ter pokrit z leseno konstrukcijo, črpanje vode je mogoče z ročno črpalko. Globina je okoli 5 metrov in vode nikoli ne zmanjka. Načrtujejo, da bodo vodnjak obnovili ob pomoči sredstev Heliosa, občine in krajevne skupnosti ter ob njem uredili vaško središče s parkom in prostorom za počitek in klepet.
Urad župana
Tiskovna konferenca
OS Preserje pri Radomljah povabila pred uradno razglasitvijo
Leto 2007 se bo v Občini Domžale zapisalo v zgodovino na številnih področjih, tako na področju Športa po osvojitvi naslovov državnih prvakov NK Domžale ter pokalnih in državnih prvakov v KK Helios. Prav gotovo pa tudi po napredku na področju izobraževanja, saj bo Osnovna šola Preserje prva šola v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi, ki deluje po teoriji izbire in bo razglašena za Classerjcve kakovostne šole.
Ta prizadevanja in samoiniciativno izboljševanje izobraževalnega sistema, ki v današnji, moderni družbi ne daje vseh odgovor na področju vzgoje je potrebno pozdraviti in se ga veseliti. Z novim modernim pristopom se razbija stereotip učitelja, ki ni naravnan v izboljšanje sebe, sistema in vzpostavlja nova podoba učitelja, ki pomaga svojim učencem do boljšega znanja in socializacije v družbo, ki iz dneva v dan zahteva od nas vse več. Danes je za mladega posameznika oziroma graditev njegove samopodobe vse bolj pomemben prehod iz osnovne v srednjo šolo. Prav teorija izbire omogoča, da posameznik z mladostno, igrivo energijo gradi pozitiven odnos do sebe in svojih ciljev. Z opozorilom slovenski javnosti, da bo OŠ Preserje postala Glas-serjeva kakovostna šola se jc danes zaključil dolgotrajen proces in prav gotovo je potrebno čestitati ravnateljici in vsem članom kolektiva, da so se odločili za nov, moderen pristop. Pozitiven odnos do sveta in življenja
bo največjo spremembo prinesel prav najbolj učečim, to so naši otroci in jih naučil postavljanje lastnih ciljev in izbiro možnosti, da bi jih uresničili. Občina bo še naprej podpirala aktivnosti za izboljšanje predšolske, osnovnošolske in srednje šolske vzgoje v občini in sicer na področjih svoje pristojnosti. To je z zagotavljanjem potrebe infrastrukture. V letu 2005 smo začeli s sistematičnim urejanjem posameznih šol, skladno z demografskimi napovedmi in poselitvami v šolskih okoliših. Tako smo septembra leta 2006 odprli OŠ Dragomelj. V letu 2006 smo tudi začeli in zaključili adaptacijo in prizidek OŠ Dob, v letošnjem letu bomo zaključili z gradnjo in adaptacijo podružnične šole Ihan in adaptacijo Srednje šole Domžale. Upamo tudi, da bomo v tem letu začeli z gradnjo prepotrebne telovadnice ob SS Domžale. V nadaljevanju bomo sistemsko reševali še druge osnovne šole ter z obnovo prilagali potrebno število mest skladno z predvideno poselitvijo oziroma napovedanimi demografskimi študijami.
Toni Dragar,
župan Občine Domžale
SLAMNIK
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije Časopis« Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 Številki). 1934 (I Jtevilka). 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 195* (l številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski porodtvtlec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Medij slamnik je vpisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica tina železnik tel. 031 831 500 • Pomočnica odgovorne urednice mateja a. kegel • Člani uredništva
špela dragar. janez stibrič, katarina karlovšek. Spela kočar, jure flerin,
MARIJA Pl'KL in VERA VOJSKA • tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica IRENA STARJČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah • Uredništvo ERNA ŽABJEK tel. 722 5050, fax. 722 5055, info@kd-domzale.si • IIRADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, oh sredah tudi od 14, do 16. ure
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. XV-'98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5%. Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik
Tisk: Set d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalnih oblikah jc treba oddati v Ril', TXT ali DOC zapisih brez vnesenih fotografij. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora bili I X() dpi.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
V občini Domžale je neurje s točo predvsem na področju Homca in No-žic povzročilo škodo. Na občini, vloge so na voljo v vložišču, so prijeli več kol 20 vlog, ki jih bo najprej pregledala občinska komisija, nato pa bodo poslane na ministrstvo, ki bo odločilo o upravičenosti in višini
odškodnine.
Urad župana
27. junij 2007 -
Deveta seja Občinskega sveta Občine Domžale
9. seja Občinskega sveta Občine Domžale se je začela s pozdravom predsedujočega podžupana Vinka Juharta ter s predlogom župana Tonija Dragarja za umik točke Obravnave in sprejema dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občin v prvi obravnavi. Z njegovim predlogom so se strinjali vsi svetniki in svetnice ter potrdili dnevni red s 15 točkami dnevnega reda.
Vprašanja, pobude In predlogi
Teb je bilo nekaj manj kot navadno Tako je Peter Verbič, Peter Ver-bič - Lista za Domžale, vprašal, če je pri vseh predlaganih prostorskih aktih zagotovljena skladnost z veljavnimi zakoni na tem področju, zanimalo pa ga je tudi ime organa in posameznika iz občinske uprave, ki sta zadolžena za tovrstno usklajenost; Anton Preskar, LDS, je vprašal za terminski plan realizacije (projektna dokumentacija, gradbena dovoljenja) ceste skozi Športni park Domžale, zunanjosti pokopališča ter klinike; želi si, da občinska uprava na prihodnji seji predstavi projekt vzhodnih tribun na nogometnem igrišču ter zanj z rebalansom proračuna zagotovi sredstva, dal je pobudo, da se preuči začasna uporaba opuščenih teniških igrišč v športne namene ter da se čim prej določi prioriteta glede gradnje športne dvorane in telovadnice ob Srednji šoli Domžale; Saša Kos, LDS, se je enako zavz.cla za čim prejšnjo gradnjo telovadnice ter vprašala, kako potekajo dogovori glede njenega sofinanciranja; Franc Černagoj, Zelena stranka, je ponovno opozoril na problematiko gradnje ob Savski cesti; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na pomanjkljivo označene »ležeče policaje« na cesti Količevo Radomlje, saj ni niti vertikalne in horizontalne signalizacije; Katarina Karlovšek, Peter Verbič - Lista za Domžale, je opozorila na problematiko ureditve primerne reševalne službe ter čistoče na sanitarijah v okviru plavalnega bazena; Rok Ravnikar, SLS, je dal pobudo, da se svetnike preko elektronskih medijev seznanja s sejami delovnih teles pred posamezno sejo občinskega sveta; Bogdan Zupan, Peter Verbič -Lista za Domžale, je dal pobudo, da zaradi slabe priprave prostorsko urbanističnih dokumentov lete ponovno preveri tudi statutarna komisija, da pripravi spremenjeni predlog ter tako onemogoči morebitne odškodninske tožbe; Gregor Rovanšek, SD, je vprašal, ali bo Občina Domžale pomagala Študentskemu servisu Domžale pri odpravi montažnih objektov na Kolodvorski cesti; Roman Kur-manšek, SDS, je predlagal, da se zapiralni čas vsaj nekaterih gostinskih lokalov podaljša do 23. ure v poletnem času.
0 spremembah proračuna
Iztok Obreza, načelnik Oddelka za komunalne zadeve, je predstavil predlog Odloka o spremembi proračuna Občine Domžale za leto 2007 ter pri tem povedal, da se predvideva začetek rekonstrukcije križišča Deteljica v avgustu, začetek gradnje »jezička« pri Tosami Pa jeseni. V razpravi sta Robert Hrovat, SDS, in Franc Gerbec, SD, v imenu svojih svetniških skupin podprla predlagano spremembo, s katero so se strinjali vsi prisotni ter sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok 0 spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2007.
Ureditveni načrt območja D 21/1 Športni park - sever sprejet
V ponovni drugi obravnavi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvenem načrtu območja D 21/1 Športni park - sever je večkrat razpravljal Peter Verbič, Peter Verbič - Lista za Domžale, ki je predlagal, da se športna dvorana zgradi na lokaciji TEN-TEN, na predlagani lokaciji za športno dvorano pa zagotovi parkirna mesta, ki jih je po njegovem mnenju bistveno premalo za vse potrebe; Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista na Domžale, je vprašal, ali je pripravljavec upošteval prometno študijo, zanimalo ga je lastništvo enega od območij ter število parkirnih mest; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na nedoslednosti v besedilu odloka; Dado Bac, LDS, pa je zanimalo, ali je mogoče v okvir ureditvenega načrta locirati otroški bazen; Anton Preskar, LDS, je opozoril, da je mogoče ureditveni načrt spreminjati le z amandmaji; Franc Gerbec, SD, je menil, da z ureditvenim načrtom zagotavljamo le prostorsko rezervacijo za posamezne objekte, opozoril pa je tudi, da posamezne zadeve ni mogoče spreminjati brez sprememb dolgoročnega prostorskega plana. Po odgovorih Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za prostor in varstvo okolja ter razpravi župana Tonija Dragarja, ki je poudaril, da je potrebno v primeru večjih sprememb ponovno izpeljati razgrnitev in razpravo, je bil na predlog Petra Verbi-ča, Peter Verbič - Lista za Domžale
Odmor, po katerem je njegova lisln pripravila amandma: športna hala se locira na območju TEN TEN, na predvidenem območju športne hale pa se zemljišča nameni za parkirne prostore. Po razpravi Tonija Dragarja, župana, Antona Preskarja, LDS, ter Petra Verbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale, svetniki in svetnice spremenjenega amandmaja svetniške skupine Peter Verbič - Lista za Domžale, niso sprejeli, sprejeli pa so naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje D21/1 Športni park - se-
Sprejet Investicijski program za nadaljevanje gradnje hale
Uvodno informacijo k predlaganemu Investicijskemu programu za izgradnjo južne tribune in vzhodnega servisnega objekta hale Komunalnega centra Domžale je podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, sklepe skupne seje Odbora za kulturo, šport in dejavnost društev ter Odbora za finance pa predsednik prvega odbora Peter Verbič. V razpravi so sodelovali: Anton Preskar, LDS, kije menili, daje potrebno pridobiti natančnejšo finančno konstrukcijo, specificirati je potrebno stroške poslovanja hale pred in po rekonstrukciji, zanimal pa gaje tudi zaključek del; Franc Gerbec. SI), je menil, da je projekt treba dokončati, vendar je predhodno pridobiti investicijski program, zagotoviti je potrebno transparenten način financiranja, investicijo pa bi morali umestiti tudi v okvir načrta vseh razvojnih programov, ki ga občina nima; predlagal je dodatni sklep, s katerim bi pridobili vse potrebne manjkajoče podatke in o investicijskem programu odločili na seji jeseni, podprl je tudi sprejem sklepov, ki sla jih predlagala odbora. Pojasnila sta svetnikom in svetnicam posredovala Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, ki je pooblaščeni investitor za omenjeno gradnjo, ter Franc Nahtigal, pripravljavec potrebne dokumentacije. V nadaljevanju je nadaljevanje gradnje hale podprl Robert Hrovat, SDS, ki je
predlagal sprejem sklepa na 9. seji, pospešitev gradnje in sprejem potrebnih sklepov pa so podprli Peter Verbič in Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, ter mag. Marko Vresk, LDS, ki je predlagal odmor ter v njem poskus uskladitve sprejema predlaganega sklepa s strani vseh svetniških skupin. Janez Limbek, N.Si, je postavil vprašanje poteka rekonstrukcije v primeru, da se sklep ne sprejme, nato pa je potek investicije predstavil župan Toni Dragar. Po odmoru je mag. Marko Vresk, LDS, predlagal sklep, ki je bil usklajen na seji vodij svetniških skupin, po razpravi Franca Gerb-ca, SD, ter Janeza Limbka, N.Si, pa so svetniki in svetnice soglasno sprejeli naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale potrjuje Investicijski program za izgradnjo južne tribune in vzhodni servisni objekt Hale komunalnega centra Domžale.
2. Na septembrski seji občinskega sveta župan pripravi odgovore na vprašanja iz razprave kot posebno 1očko dnevnega reda.
Urejamo dnevno sobo mesta
Občinski svet Občine Domžale se je nato lotil predloga zasnove ureditve ožjega mestnega središča, ki sta jo predstavila Zoran Vitoro-vič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, ter Leon Ko-
SDS, je zagovarjal previdnost pri umeščanju vsebin ter sodelovanje strokovnjakov in domačih arhitektov, tudi arhitekta Gabrijelčiča, ki je že doslej sodeloval pri pripravi načrtov. Svetniki in svetnice so soglasno sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z zasnovo ureditve ožjega mestnega središča in predlaga občinski upravi, da se pri pripravi novega občinskega podrobnega prostorskega načrta, predlagane strokovne usmeritve upoštevajo.
Zahtevamo svojo pokrajino
Uvodno informacijo o stališčih občine k predlogu pokrajinske zakonodaje je podal župan Toni Dragar, ki je predstavil dosedanje aktivnosti občine, stališča, oblikovana na sestankih zainteresiranih županov, ter že sprejeta stališča posameznih občin, svetnike in svetnice pa je seznanil tudi s svojim predlogom oblikovanja pokrajine. V razpravi so sodelovali: Janez Stibrič, SDS, ki je poudaril, da se bo njegova svetniška skupina in SDS prizadevala za oblikovanje samostojne pokrajine s sedežem v Domžalah, v ta namen bodo v Domžale povabili ministra za lokalno samoupravo, pogreša pa napovedani sklic občinskih svetov vseh zainteresiranih občin; Rok Ravnik, SLS, je povedal, da svetniška skupina SLS podpira
če, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi, hkrati pa dopušča možnost Vključitve tudi drugih zainteresiranih občin z območja ob Mestni občini Ljubljana s sedežem v Domžalah.
Šumberk - gozd s posebnim namenom
V razpravi o Odloku o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim pomenom so sodelovali: Franc Cernagoj, Zelena stranka, ki razglasitev pozdravlja, opozarja pa na problematiko gradnje stanovanjskega bloka in čebelnjaka pod Šumberkom in želi pojasnilo; Janez Limbek, N.Si, je vprašal o finančnih posledicah, ki bodo, če bo občina odkupovala posamezna zemljišča, saj bodo lastniki zahtevali odškodnino, zanimalo ga je tudi, kakšna gradnja bo dovoljena v okviru območja Šumberka; Rok Ravnikar, SLS, je tudi izpostavil vprašanje odškodnine lastnikom zemljišč ter poudaril, da niso bili enakopravno obravnavani, zanimalo gaje tudi število pripomb in predlogov za spremembo zemljišč; Franc Gerbec, SD, je povedal, da je bil predlagatelj Zavod za gozdove, njegovo pobudo pa so povzeli SD in Zelena stranka, ter predlagal, da občina zagotovi pravico do nadomestila vsem lastnikom tega območja, ki bodo zaradi odloka pri rabi svojih zemljišč omejeni. Po pojasnilih Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka
Občine Domžale za leto 2006 in tabelarični del konsolidirane premoženjske bilance Občine Domžale na dan'31. 12. 2006. Za pokušino pa še nekaj številk: Doseženi prihodki ter prejemki in odhodki ter izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 2006, znašajo:
- skupaj realizirani prejemki 4.715.737 TSIT
Prihodki 4.672.838 TSIT
prejemki iz naslova finančnih terjatev in naložb 42.899 TSIT
- skupaj realizirani izdatki 4.753.584 TSIT
Odhodki 4.722.627 TSIT
izdatki iz računa financiranja 30.957 TSIT
- celotni tekoči primanjkljaj - 37.846 TSJT
- stanje sredstev na računih (prosti ostanek preteklih let) 1.202.930 TSIT
- razpoložljiva sredstva za prenos v leto 2007
1.165.084 TSIT Po sprejemu Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2007, o katerem je razpravljal Franc Černagoj, Zelena stranka, so se svetniki in svetnice lotili dokončnih poročil in zaključnega poročila Nadzornega odbora. Tomaž Deželak, predsednik NO, je na kratko predstavil delo prejšnjega nadzornega odbora, člana NO, Anton Tomažin in Janez Pire, pa poročila o pregledu posameznih postavk.
betic, LOCUS, d.o.o. Predstavila sta podrobni prostorski načrt, s katerim urejamo mestni trg ter spremljajoče trgovske, poslovne, storitvene in ostale mestno-služne dejavnosti. Po predstavitvi stališč Odbora za prostor, ki jih je podal njegov predsednik mag. Milan Pirman, ki je poudaril potrebo po veliki subtilnosti urejanja tega območja, rešitvi problema prometa, predvsem mirujočega, ter zagotovitvi ustreznih zelenih površin, so razpravljali: Anton Preskar, LDS, ki ga je zanimala ureditev zelene osi, pozdravil je odločitve za urbanistične in arhitekturne natečaje ter ureditev razmerja s TUŠ -em na osnovi urbanistične pogodbe; o pogajanjih glede materialno finančnih pogojev s TUŠ-em je govoril tudi Franc Gerbec, SD, ki je poudaril pomen poenotenja političnih skupin pri končni odločitvi ob oblikovanju podobe centra, pri kateri je potrebno upoštevati predvsem potrebe po javnih objektih (npr. kulturni dom, druge javne ustanove), celoviti ureditvi prometa ter upoštevanju že dogovorjenih oz. predlaganih vsebin; Dado Bac, LDS, je zanimalo nadaljnje urejanje SPB, mag. Milan Pirman, LDS, pa je poudaril pomen zagotovitve več' jc pretočnosti prometa ter parkirnih mest (tudi za zdravstveni dom), razmišljali pa naj bi tudi o možnosti ureditve upravnega središča - tudi za pokrajinske ustanove. Župan Toni Dragar je predstavil vsebino pogovora z ministrom za javno upravo, dr. Gregorjem Virantom, glede prostorskih rešitev za javne službe v mestu Domžale, v nadaljevanju pa podrobneje predstavil tudi projekt TUŠ PLANET in zahteve občine ter povedal, da bo z vsebino pogajanj seznanil tudi občinski svet. Nato so razpravljali še: Franc Černagoj. Zelena stranka, je govoril o ohranitvi duše mesta, o potrebnih parkirnih mestih za zdravstveni dom ter o ohranitvi zelenih površin ob domu upokojencev; Janez Stibrič, SDS, je predlagal, da se upošteva ureditev priključka Studa na avtocesto ter gradnja obvoznice, s katero bi prometno razbremenili center mesta; Roman Kurmanšck,
predlagano oblikovanje pokrajine na območju podjetne regije in si bo prizadevala, da do nje pride; Franc Gerbec, SD, soglaša s predlaganim oblikovanjem samostojne pokrajine in ga veseli poenoteno mnenje vseh strank, po njegovo je strateško pomembno, da se na tem območju oblikuje samostojna regija, o sedežu se je mogoče dogovarjati in pri tem upoštevati lokacijo pokrajinskih institucij v posamezni občini; mag. Milan Pirman, LDS, je poudaril, da je pomembno, da se na tem območju oblikuje samostojna pokrajina, pri zagovarjanju predloga pričakuje pomoč vseh strank. Soglasno je bil sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale predlaga vladi RS, da pri pripravi predloga Zakona o ustanovitvi pokrajin upošteva predlog, da se oblikuje samostojna Kamniško - zasavska pokrajina, v katero se vključijo občine: Domžale, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Morav-
za prostor in varstvo okolja, je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o razglasitvi Šumberka za gozd s posebnim namenom.
Sprejet Zaključni račun
Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2006 s premoženjsko bilanco za leto 2006 in poslovnim poročilom za leto 2006 so svetniki in svetnice prejeli v posamezni knjigi z več sto stranmi. Brez razprave sta bila sprejeta naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2006 in konsolidirano premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31. 12. 2006.
2. V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu proračuna
Ce še niste vedeli:
Šumberk jc osamel predel gozda s površino 31,52 ha, ki ga na severu omejuje reka Rača, na zahodu Kamniška Bistrica, na južnem priključek na avtocesto iz smeri Domžale in na vzhodnem priključek na avtocesto iz smeri Vir pri Domžalah. Na zahodni strani se ob sam gozdni rob naslanja še del naselja Zaboršt z individualnimi stanovanjskimi objekti.
Funkcija varovanja naravnih vrednot se nanaša na varstvo naslednjih naravnih vrednot:
• Dolga jama v Šumberku, ki predstavlja biospeleološko pomembno jamo /vrsti podzemeljska geomorfološka ter zoološka naravna vrednota državnega pomena (EŠ 4357)
• Podreška jama, ki predstavlja jamo z bogato jamsko favno, zvrst je podzemeljska geomor-
-
(bloška in zoološka naravna vrednota državnega pomena (EŠ 5172)
• Dolga jama v pobočju Šumberka. ki je prezimovališče netopirjev ter
• predstavlja ekološko pomembno območje (koda 28700) Funkcija varovanja kulturne dediščine se nanaša na naslednje enote in objekte:
• Zaboršt prazgodovinska naselbina Šumberk (EŠD 13722)
• Zaboršt - spomenik aktivistom pod Šumberkom (EŠD 15X47) (4) Druge funkcije, ki jih ima območje razglasitve:
Izjemno poudarjene funkcije (1. stopnja);
- ekološke: klimatska, funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev ter hidrološka funkcija Poudarjene funkcije (2. stopnja):
- ekološke: biotopska funkcija
V razpravi je Franc Gerbec, SD, pohvalil delo nadzornega odbora ter se mu zahvalil, hkrati pa predlagal dodatni sklep, na osnovi katerega naj uprava pripravi in organizira poslovanje po standardu ISO 9001 ter tako zagotovi še kvalitetnejše in preglednejše poslovanje, Metka Zupanek, DeSUS, pa je opozorila na nerealiziran sklep v zvezi z pogodbo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ter oglaševalsko agencijo pri trženju oglasnega prostora Slamnika. Po razpravi župana Tonija Dragarja. ki je predstavil poslovanje enakoštevilčne občinske uprave, ne glede na vsakoletno povečanje števila prebivalcev, je bil sklep umaknjen, svetniki in svetnice pa so sprejeli naslednje sklepe:
1. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu Odloka o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2005.
2. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu proračunske postavke 8207 - Kulturni dom Franca Bernika Domžale v letu 2005.
3. Občinski svet Občine Domžale se seznanja z dokončnim poročilom o opravljenem nadzornem pregledu poslovanja Športnega parka Ihan.
4. Občinski svet Občine Domžale se seznanja s Poročilom o delu Nadzornega odbora v mandatnem obdobju od 2002 do 2006.
Po uvodni informaciji Tomaža Deželaka, predsednika Nadzornega odbora, je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Letnim programom dela Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2007. S tem je bila 9. seja Občinskega sveta Občine Domžale zaključena. Ob koncu je župan Toni Dragar vsem svetnikom in svetnicam v imenu občinske uprave zaželel prijetne počitnice ter,jih opozoril, da se jeseni ponovno srečajo v povsem prenovljeni seji sobi.
Urad župana
OSREDNJI INTERVJU
Bran« Heferle je na Upravni enoti Domžale načelnik že od njene ustanovitve. Sprva imenovan za vršilca dolžnosti, nato tudi uradno potrjen, je vodil upravno enoto vse do leta 2007, ko je Zakon o javnih uslužbencih tudi načelnike opredelil kot javne uslužbence s štiriletnim mandatom. Sklep o imenovanju je prejel med prvimi, kar je prav gotovo priznanje njegovemu delu in napredku, ki ga je kot načelnik uvedel v Upravni enoti Domžale.
V zadnjem času je veliko govora o imenovanju oziroma neimcno-vanju načelnikov upravnih enot. Kako vi gledate na to?
Res je, da se v tem obdobju zaključujejo postopki, vezani na reelekcijo načelnic in načelnikov upravnih enot v Sloveniji. Odločitve, ki jih je sprejel minister, dr. Gregor Vi-rant, in razloge za odločitve, ki jih je sprejel, težko komentiram. Vesel pa sem, da sem uspel v postopku za ponovno imenovanje na položaj načelnika Upravne enote v Domžalah. To je po svoje tudi dokaz, da je bilo moje dosedanje delo in vodenje Upravne enote Domžale ter delo zaposlenih v njej uspešno. Imenovanje pa je hkrati obveza nam vsem za učinkovito, kvalitetno in k uporabniku naših storitev usmerjeno delo tudi v bodoče.
Glede na to, da ste načelnik upravne enote od ustanovitve upravnih enot v Sloveniji, me zanima, katera pridobitev ali napredek znotraj delovanja enote vam največ pomeni?
V teh 12 letih delovanja upravnih enot se je v našem delu zgodilo marsikaj, naj omenim samo nekatere. Prepričan sem, da so spremembe v odnosu uradnikov do strank, strokovnost, odzivnost in prijaznost njihovega dela čutili predvsem uporabniki naših storitev. Vsi organizacijski, kadrovski in drugi ukrepi, ki jih v tem obdobju ni bilo malo, so bili usmerjeni v dvigovanje kvalitete našega dela in v prijazno, k uporabnikom storitev odprto usmeritev državne uprave. Za dosego teh ciljev je bilo potrebno marsikaj postoriti v smislu usposobljenosti zaposlenih na upravni enoti in njihovega prilagajanja novo nastalim razmeram. Zato je bila v tem obdobju posebna skrb namenjena izobraževanju zaposlenih tudi za pridobitev formalne izobrazbe. Naj omenim, da je v tem času višjo stopnjo formalne strokovne izobrazbe pridobilo 16 zaposlenih.
Veliko časa in pozornosti pa smo namenili tudi pridobivanju funkcionalnih znanj, zato lahko rečemo, da smo učeča se uprava, saj se zavedamo, da le ustrezno strokovno izobražen uradnik lahko kvalitetno opravlja zaupane mu naloge. Za ilustracijo naj povem, da je trenutno v Upravni enoti Domžale zaposlenih 55 javnih uslužbencev (12 moških in 43 žensk), od tega jih ima 32 VII., 6 pa"VI. stopnjo izobrazbe. Taka kadrovska struktura je nad povprečjem izobrazbene strukture upravnih enot v Sloveniji, z njo sem zadovoljen, kljub temu pa z različnimi ukrepi spodbujamo dodatno izobraževanje zaposlenih (trenutno je 8 javnih uslužbencev upravne enote vključenih v pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe, dva od njih na podiplomskem študiju) ter izvajanju strokovnega usposabljanja namenjamo veliko pozornost.
Vidim, da s kadrovsko zasedbo zagotavljate kvalitetno storitev, uporabniki vaših storitev pa lahko opazimo, da ste v zadnjem času izboljšali posamezne postopke.
Ja, predvsem zahteve strank so pogojevale spremembe v načinu našega dela in vželji narediti upravo čimbolj prijazno. V preteklosti smo izpeljali nekaj projektov, ki so se kot dobra praksa uveljavili tudi pri delu drugih upravnih enot, nekateri od njih pa so postali celo del obveznega ravnanja javne uprave. Predvsem imam v mislih uvedbo svetovalca za pomoč strankam, ki smo ga v Upravni enoti Domžale uvedli še preden je to postala obveznost za vse upravne enote. Ugotovili smo, da smo posebej deficitarni na področju nudenja kvalitetnih informacij občanom. To storitev smo lahko uvedli predvsem zaradi tega, ker smo kot prvi v državi uvedli spremljanje našega pisarniškega poslovanja s sodobno informacijsko tehnologijo. Bili smo namreč testna upravna enota, ki je aktivno sodelovala pri razvoju aplikacije obvladovanja pisarniškega poslovanja v upravnih organih. To nam je omogočilo, da smo uvedli elektronsko spremljanje poteka upravnih postopkov. Druga pomembna izboljšava je tudi dejstvo, da ima Upravna enota Domžale od samega začetka v sredah uradne ure do 18. ure, s čimer smo omogočili občanom lažjo dostopnost do upravne enote. Zadnje dve leti pa smo uvedli uradne ure tudi v torkih. Kot verjetno veste, so taki standardi uradnih ur uvedeni v delo drugih upravnih enot šele z letošnjim letom.
Med prvimi v Sloveniji smo uvedli tudi mesečno obveščanje naših občanov o poteku osebnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja) in registracije vozil. S tem smo na eni strani prihranili marsikatero nevšečnost občanom, sebi pa omogočili ustrezno predvidevanje, koliko strank lahko pričakujemo v določenem obdobju.
Vidim, da ste spremenili tudi urejenost prostorov, delovne pogoje za zaposlene in okolje za stranke.
Veseli me, da ste to opazili. Prepričan pa sem, da so to opazili tudi uporabniki naših storitev. V preteklem obdobju smo ob velikem razumevanju lastnika stavbe, Občine Domžale, uspeli z načrtnim urejanjem naših prostorov zagotoviti ustreznejše delovne pogoje za zaposlene, prilagojene uporabi sodobnejših biro-tehničnih sredstev in opreme. Vsi zaposleni pri svojem delu uporabljamo računalnike. Hkrati s tem pa smo poskrbeli tudi za boljše pogoje za stranke. Naše želje so, da bi bili pogoji za delo še boljši, vendar smo omejeni, saj poslujemo v objektu, starem preko 100 let, kije bil zgrajen za povsem druge namene (industrija), ne pa za pisarniške prostore. Naša želja je, da bi v bodočnosti skupaj z drugimi pristojnimi organi zagotovili poslovne prostore, v katerih bi lahko združili vse državne organe na lokalnem nivoju, ki so trenutno razpršeni po Domžalah ( inšpekcije, občina, sodišče, geodetska uprava, davčna uprava, ipd), saj ugotavljam, da so ravno prostorski pogoji velikokrat omejitveni faktor pri iskanju rešitev, ki bi še izboljšali kvaliteto naših storitev.
Sedaj sva se pogovarjala o vas in vaših dosežkih znotraj upravne enote. Zanima pa me tudi, kako je upravna enota pravzaprav organizirana?
Upravna enota Domžale, ki deluje na območju petih občin, občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin zagotavlja storitve na dan 1. julij 2007 kar 53.167 prebivalcem s stalnim prebivališčem, in sicer na upravnih področjih z državne pristojnosti. Upravne pri-
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta i« vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od S. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na telefonsko številko
01/5655 120
Brane Heferle, načelnik Upravne enote Domžale
Za boljše rezultate dela in še večje zadovoljstvo uporabnikov
stojnosti izvajamo organizirani v tri oddelke: oddelek za upravne in notranje zadeve, oddelek za okolje, prostor in gospodarske dejavnosti ter oddelek za občo upravo. Za učinkovito vodenje in organizacijo dela pa imamo znotraj oddelkov organizirane posamezne notranje organizacijske enote, kot so referati, službe in izpitni center za voznike motornih vozil.
Ali se vaše pristojnosti s spreminjanjem in dopolnjevanjem zakonov kaj spreminjajo in kako to vpliva na vaše delo?
Pristojnosti upravnih enot so določene z zakoni. Posebej v zadnjem obdobjuje prišlo do nekaterih sprememb v pristojnosti upravnih enot, ki so posledica spremenjene zakonodaje. Na te spremembe reagiramo tako, da po potrebi spremenimo organizacijo dela, predvsem pa skušamo s pravočasnim vključevanjem v proces priprave posameznih zakonskih rešitev zagotoviti pravočasno usposobljenost uradnikov za izvajanje novih-spremenjenih pristojnosti. Izkušnje na tem področju so različne, saj ne malokrat ugotavljamo, da nas pripravljavci predpisov ne vključujejo pravočasno v proces nastajanja novih rešitev ali pa nam za oblikovanje naših stališč dajo na razpolago prekratek čas, v katerem nismo v stanju oblikovati kvalitetnih predlogov. Veliko dela pri tem pa vendarle opravi Ministrstvo za javno upravo, ki v okviru aktivnosti v zvezi z odpravljanjem administrativnih ovir zbira in oblikuje pripombe upravnih enot in jih posreduje pripravljavcem predpisov. V prihodnje si želim, da bi uspeli zagotoviti tako organizacijo dela, ki bo našim javnim uslužbencem omogočila, da se pravočasno
in dovolj kvalitetno seznanijo z novostmi na posameznih področjih njihovega dela.
Zanima me, ali se je število zaposlenih v upravni enoti v zadnjih 12 letih, ko se je število prebivalcev oziroma uporabnikov vaših storitev povečalo za 10%, kaj povečalo?
Ne. Skupno število zaposlenih v upravi enoti ostaja nespremenjeno, kot pa je bilo že prej omenjeno, se je močno spremenila izobrazbena struktura zaposlenih. Povečano število prebivalcev na področju upravne enote neposredno vpliva na število upravnih postopkov, storitev, ki jih zaposleni na Upravi enoti Domžale opravijo. Iz rednih poročil, ki jih pripravlja Ministrstvo za javno upravo, o delu pri odločanju v upravnih zadevah v upravnih enotah v Sloveniji izhaja, da smo v Upravni enoti Domžale v samem slovenskem vrhu glede števila upravnih zadev na zaposlenega, po številu rešenih zadev na zaposlenega uradnika in na skupno število rešenih upravnih zadev. Podatki kažejo, da naši uradniki v povprečju rešijo približno 70 % več zadev, kot je to povprečje v Sloveniji. Ta podatek je sicer potreben podrobnejšega komentarja, za katerega bi potreboval več časa (prostora). Kljub temu pa lahko ugotovimo veliko preobremenjenost naših uradnikov. Ne glede na obremenjenost zaposlenih pa z veseljem ugotavljam, da so ankete zadovoljstva strank, ki jih opravljamo vsako leto, ter rezultati barometra kakovosti naših storitev, ki ga merimo mesečno za našo upravno enoto, ugodni, saj podatki kažejo, da so stranke z našim delom v pretežni večini primerov zado-
3&        NEGOVALNI ,V||U h\iV| CK          salon J lih j/iri .f^SDMi                Miriam Pozman s p.. Zoranina 3 (Zdravstveni dom), MengeS ••jjr®                                 T»ta«on: 01 /723-82-52, GSM: 041/338-243	
Fototermično (IPL) odstranjevanje: • dlačic  • aken • žilnih sprememb na obrazu • solarnih pigmentacij •tetovaž  * herpesa • fotopomlajevanje ■ 30%	
	CARBOXY TERAPIJA
Izkoristite popust	do 31. julija 2007!
voljne. O tem pričajo tudi mnoge pisne pohvale v knjigi predlogov in pripomb, ki jo vodimo. Na vsako podpisano pripombo in pohvalo tudi ustrezno odgovorimo.
Vseskozi govoriva o uporabniku storitev in njegovem zadovoljstvu, kaj pa zadovoljstvo zaposlenih v upravni enoti glede na njihovo obremenjenost?
V Upravni enoti Domžale redno letno izvajamo anketo o zadovoljstvu zaposlenih v upravni enoti. Rezultati ankete kažejo, da je velika večina zaposlenih zadovoljna s svojim delom in položajem v upravni enoti. Predloge, ki jih zaposleni posredujejo v tej anonimni anketi ali pa prek različnih oblik (neposredni kontakt z nadrejenimi, delovni sestanki, sodelovanje v delovni skupini za samo ocenitev po modelu CAF) resno obravnavam in utemeljene pobude, predloge in pripombe vključimo v naše vsakdanje delo. Pri tem bi rad posebej poudaril izvajanje akcijskega načrta, ki je posledica rezultatov samo ocenitve po modelu CAF. Izvajanje teh ukrepov nam omogoča stalno izboljševanje našega dela, organiziranosti, odnosov s strankami, pa tudi medsebojnih odnosov.
Sicer pa gredo moja prizadevanja skupaj s predstavniki sindikata v smer, da bi v sistemu zagotovili dodatna finančna sredstva za stimuliranje zaposlenih v tistih upravnih enotah, ki dosegamo nadpovprečne rezultate in katerih delavci so nadpovprečno obremenjeni. Upam, da nam bo to s skupnimi močmi tudi uspelo.
Govoriva o preteklosti in sedanjosti, kaj pa prihodnost? Kakšni so vaši načrti načelnika Upravne enote Domžale?
Tudi v prihodnje bodo moja poglavitna skrb in vsa prizadevanja usmerjena v zagotavljanje izvajanja kvalitetnih in pravočasnih storitev in zagotavljanju k uporabniku storitev usmerjene prijazne uprave. To bomo zagotovili z nadaljnjim izpopolnjevanjem našega strokovnega znanja, s sprejemom ustreznih organizacijskih ukrepov, ki bodo omogočili učinkovito izvajanje naših storitev, in z doslednim spoštovanjem pravic in obveznosti strank v postopku, kot so določeni v pozitivnih predpisih. Predvsem si bomo še naprej prizadevali za izkoreninjenje birokratskega načina reševanja posameznih upravnih zadev. Posebno skrb bomo namenili zagotavljanju večje dostopnosti do naših storitev predvsem tako, da bomo omogočili dogovor o času, ko bo uradnii< pripravljen pričakal stranko, kadar bo le ta želela oseben kontakt z uradnikom. Glede na visok nivo kvalitete naših storitev, ki smo ga dosegli v tem obdobju in na renome, ki ga uživamo zaposleni v Upravni enoti Domžale, bo potrebno v prihodnje vložiti veliko energije in osebnega angažiranja vseh zaposlenih za doseganje še boljših rezultatov dela. In s tem večje zadovoljstvo uporabnikov. Prepričan sem, da nam bo to, glede na naše znanje, delovne izkušnje in osebni odnos zaposlenih do dela, tudi uspelo.
V mesecu maju jc Vlada RS uvedla uradne ure državnim organom tudi prvo soboto v mesecu, podaljšala delo v sredah do 18. ure in uradne ure v torkih. Kako vi gledate na to spremembo, se vam zdi potrebna ali ne?
V Upravi enoti Domžale smo te spremembe sprejeli z odobravanjem, saj smo že doslej imeli uradne ure tudi v torkih ter v sredah do 18. ure. S tega vidika ni nikakršnih sprememb. Kot dobra rešitev pa se je pokazala tudi uvedba uradnin ur v sobotah, saj ugotavljamo, da so ob-
stran
čani sprejeli to rešitev kot ustrezno. O tem pričajo podatki, saj smo imeli v maju in juniju v 4 urah uradnih ur dela v soboto toliko strank, kot je število strank ob normalnih dneh med tednom ves dan. Poudariti je potrebno, daje večina strank tistih, ki so urejale osebne dokumente. Naj omenim, da je teh postopkov v tem obdobju daleč največ, saj se izteka obdobje veljavnosti osebnih dokumentov, ljudje pa jih v počitniškem času potrebujejo. Potrebe po storitvah na drugih upravnih področjih so bile ob sobotah manj prisotne, čeprav lahko ugotovim, da so se stranke obračale na nas praktično z vsemi vprašanji iz naše delovne upravne pristojnosti. Poglobljeno oceno o smotrnosti dela ob sobotah bo moč opraviti šele po nekoliko daljšem obdobju.
Ob tem pa bi rad posebej poudaril svoje mnenje v zvezi z uradnimi urami. Menim namreč, da je dostopnost do storitev upravne enote zadostna in da je število uradnih ur kar precejšnje. Opozoriti moram na to, da stranke lahko uveljavljajo svoje pravice, izvršujejo obveznosti ali zagotavljajo pravne koristi pred upravno enoto tudi tako, da jim ni potrebno osebno prihajati na upravno enoto. Pri tem mislim predvsem nato, da se vloge lahko vlagajo tudi po pošti, celo vrsto upravnih postopkov pa je možno opraviti tudi po elektronski poti. Prav v tem vidim velike neizkoriščene možnosti, da uporabnikom naših storitev omogočimo storitev brez nepotrebnega izgubljanja časa s svojim prihodom na upravno enoto.
Veliko možnost za bolj učinkovite in prijazne ter brez nepotrebnega čakanja izvedene upravne postopke vidim v tem, da bi uporabniki naših storitev potrebo po neposrednem kontaktu Z uporabnikom vnaprej napovedali. Upravna enota tako možnost zagotavlja preko svetovalca za pomoč strankam, ki posreduje tako zahtevo stranke uradniku, ki še isti dan ali najkasneje naslednji dan do 9. ure sporoči stranki primeren, s stranko usklajen termin. S tem dosežemo, da pride do uskladitve možnega termina kontakta med stranko in uradnikom, predvsem pa na ta način zagotovimo kvaliteten sestanek, saj se uradnik na stranko in razloge njenega prihoda, vnaprej pripravi. Tako je tak sestanek učinkovit, predvsem pa mnogo manj konflikten.
Glede na to, da upravna enota deluje že toliko časa ljudje ne ločijo med vašimi pristojnostmi in pristojnostmi drugih državnih upravnih organov na lokalnem nivoju.
Še vedno prihaja do tega, čeprav moram z veseljem ugotoviti, da je teh primerov relativno malo, saj je upravna enota v teh 12 letih delovanja uspela zagotoviti svojo prepoznavnost. Velikokrat pa prihaja do nezadovoljstva strank, ko ugotovijo, da vseh storitev ne morejo opraviti pri nas, pač pa morajo to storiti pri davčnem organu, na geodetski službi, pri pristojni inšpekciji ali izpostavi za obrambo. Upam, da bodoča pokrajinska organiziranost in pristojnosti pokrajinske uprave ne bo povzročila še dodatne zmede. Ugotavljam pa, da so občani seznanjeni z našimi pristojnostmi in vsaj v naših postopkih ne uveljavljajo zadev iz pristojnosti občin.
Hvala za razgovor, vam in vašim sodelavcem želim veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Tina Zeleznlk
DERMATOLOŠKO INTERNISTIČNE AMBULANTE DOMŽALE
Vodnikova 3a, 1230 Domžale.
SPECIALISTIČNE AMBULANTE:
DERMATOVENEROLOŠKA, FLEBOLOŠKA, ZDRAVLJENJE KRONIČNIH RAN, INTERNISTIČNA, PULMOLOŠKA, ALERGOLOŠKA, KARDIOLOŠKA NEVROLOŠKA
ULTRAZVOČNE PREISKAVE:
SRCA. VRATNIH ARTERIJ, VEN NOG, TREBUHA, ŠČITNICE IN PROSTATE.
Naročanje ponedeljek od 13h do 19h, torek do petek od 8h do 14h in od 16h do19h. Tel.: 01/7216 003.
stran 5
Osrednja občinska slovesnost ob dnevu državosti je bila tudi letos v Dobu
»De bi nam srca vnel za čast dežele...«
DOGODKI
(nadaljevanje s strani 1)
Po slovenski himni, s katero je Godba Domžale začela osrednjo občinsko slovesnost, na katero sta nas povabili Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob, je podpredsednik Sveta Krajevne skupnosti Dob Jakob Smolnikar zaželel dobrodošlico, delegacija v sestavi župan Občine Domžale, Toni Dragar, Robert Hrovat, poslanec Državnega zbora RS, ter Maks Karba, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pa je ob pomnik položila venec. Ob spominjanju vseh sodelujočih v vojni za Slovenijo seje slovesnost nadaljevala v letnem gledališču.
Po evropski himni se je slavnostni govornik poslanec Državnega zbora RS Robert Hrovat. spomnil pomembnih predmetov in dogodkov iz zgodovine, predvsem pa drhtenja vseh, »ki smo tistega zgodovinskega 23. grudna leta 1990 odločno in pogumno, v goreči, stoletja globoko v sebi zatajevani želji, obkrožali tisti znameniti DA, kot odgovor na zastavljeno plebiscitarno vprašanje: DA - za slovensko državo. DA - za slovenski narod, združen v slovenskem jeziku, na svoji, slovenski zemlji« Spomnil seje dr. Franceta Bučarja, De-
klaracije o osamosvojitvi Republike Slovenije, Demokratične opozicije Slovenije in prve Demosove vlade ter odločitve, da sanje stoletij spremenijo v resničnost sedanjosti. Sledil je spomin na dni. ko se je rojevala slovenska država, ko smo spoznali, da - preprosto smo! Že od pamtiveka. Narod, pisano z velikim, največjim N, pa čeprav številčno tako majhen. Narod, ki je vsem peripetijam navkljub znal in zmogel ohraniti tisto največ, kar ga v bistvu sploh konstituira kot narod - svoj, materin, slovenski jezik. V ednini in množini. In predvsem - v dvojini. Spomnil jena Slovensko vojsko, na globoko narodnoza-vedne posameznike, na pogumne može, ki so se zavedali, da ni časa za razmišljanje, je le čas za dejanja. Tiha, premišljena, odločna. In strahovito pogumna. Kot tistega, ne tako daljnega leta 1941, ko je nacizem teptal vse, kar mu je prišlo pod škornje; spomnil je na ljudi, ki so bili tako srčni, da jim tudi njihovo lastno življenje ni pomenilo prevelike žrtve. Spomnil pa je tudi na sedanjost, na večstrankarski politični sistem, do zdaj še nikoli videno gospodarsko rast, polnopravno članstvo v najpomembnejših evropskih in svetovnih integracijah, evro
in, kar je najpomembneje - mir, ter poudaril pomembnost besed: Stopiti skupaj. Govoriti in poslušati. In predvsem slišati drug drugega. Delati za skupno dobro. Pogovarjati se, tudi ostro polemizirati, vendar vedno v človeku dostojnem političnem dialogu, iz katerega naj se rojevajo dobre rešitve ter verzov dr. Franceta Prešerna v »Sonetnem vencu«, s katerimi kaže svojemu narodu edino pravo pot: »De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spet zedinil rod slovenšne cele!« Svoj slovesni nagovor je zaključil z besedami: »Iskreno vesel, da lahko na svoji zemlji, sproščen in svoboden kot sem, na glas izrečem besede: »Slovenec sem!«, kot so zapisane v znamenitem lpavčevem samospevu, Vam če-
stitam za praznik slovenske državnosti. Praznujmo ga kleno, polni dostojanstva, ponosni, da smo »stali inu obstali«. Da smo svoboden narod v svobodni državi.« V kulturnem programu, katerega scenarist in režiserje bil Miloš Starbek, je ob Godbi Domžale slovenske domuljubne pesmi zapel Mešani pevski zbor Župnije Dob, zaplesala sta baletnika iz Feniks baleta, zapela sopranistka Rebeka Radovan in basist Zoran Potočan, ki ju je spremljal pianist Tomaž Pirnat, izbrane odlomke iz Cankarjevih del pa so recitirali člani domačega kulturnega društva. Domoljubno naravnana slovesnost se je končala s prijetnim prazničnim druženjem.
Osrednja proslava pri Peršmanu na Lepeni nad Železno Kaplo
iz koroškega javnega in političnega življenja.
Na slovesnosti je bila slavnostna govornica Terezija Stojšič, pripadnica hrvaške manjšine na Gra-diščanskem in poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu. V zelo emocionalnem in osebnem govoru
Zveza koroških partizanov iz Celovca je v nedeljo, 24. junija 2007, organizirala vsekoroško partizansko proslavo pri muzeju in spomeniku pri Peršmanu na Lepeni nad Železno Kaplo. Te osrednje proslave so se udeležili tudi člani Krajevnih organizacij borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slavko Šlander, Vencclj Per-ko in Ihan.
Številne udeležence proslave sta nagovorila predsednik koroških partizanov, Peter Kuhar, in znani borec za pravice koroških Slovencev, Marjan Šturm. Poleg Matevža Grilca, Tonija in Zdravka Haderlapa je bilo prisotnih več znanih osebnosti
je v prekrasni hrvaščini ostro obsodila avstrijsko vlado, ki še po tolikih desetletjih ni izpolnila določil 7. člena avstrijske državne pogodbe. Zbrane je v čustvenem govoru nagovoril tudi    Dietmar Sedlacek,
vodja muzeja taborišča Möhringen iz Spodnje Saške. V tem mladinskem taborišču, ki je bilo oddaljeno 90 kilometrov od llannovra, je bil zaprt tudi Jofai Kogoj, najbližji sosed Peršmanovih. Šele po koncu vojne je izvedel za vse strahote, ki so se zgodile pri Peršamnu, kjer sta bila ubita in sežgana tudi njegov brat in sestra. Johi, ki je preživel vse te strahote, seje udeležil nedeljske proslave.
Skupina mladih iz Mohringena, ki raziskuje temno preteklost medvojne Nemčije, je v sodelovanju z dvojezično Višjo trgovsko šolo iz Celovca pripravila in predstavila skupen projekt z obsodbo zločina, ki se je zgodil Peršmanovim - Sadovniko-vim in Kogojevim in vsem ostalim koroškim Slovencem. Druga mladinska koroška skupina je predstavila projekt o Mauthausnu. Vsem udeležencem in govornikom, ne glede na politične/ usmerjenost, je bila skupna misel: »Nikoli več takšnih grozot in nikoli več vojn!«
Vladimira Hetlinger
Ob smrti nadškofa dr. Alojzija Šuštarja
Klic po poglabljanju narodne samobitnosti in zavesti
Od nas je odšel človek žive vere v Boga, ljubezni do Cerkve in slovenskega naroda Icr samostojne slovenske države, saj je njegova vloga pri osamosvajanju Slovenije izredno dragocena. V času napada Jugoslovanske vojske, ko so beograjski tanki preko Hrvaške hrumeii nad Slovenijo, je uporabil vse zveze s tujino, ki jih je imel kot nekdanji tajnik Evropske škofovske konference, in tako seznanjal evropsko in mednarodno javnost o realnem stanju pri nas, kajti Jugoslovanska vojska je svoj napad na Slovenijo opravičevala kot potrebno pomoč Sloveniji. Njegov prispevek ustavitvi
desetdnevne vojne in mednarodnemu priznanju Slovenije je nepogrešljiv in nesporen. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da je prav nadškofova zasluga ali tudi njegova zasluga, da nas je Vatikan med prvimi priznal, kar sicer ni njegova ustaljena navada, in tako opogumil še druge, da so pohiteli s priznanjem. Ali hitrega priznanja Svetega sedeža ne cenimo preohlapno? Kardinal Franc Rode je ob Šuštarjevi smrti izjavil, »da je od nas odšel srčno dober človek, zvesti pastir božjega ljudstva in zaveden Slovenec, z jasnim občutjem odgovornosti do naroda in države«.
Še živo mi je v spominu, kako sta nadškof Šuštar in takratni urednik Dnevnika Milan Meden vodila dialog in ko je nadškof Šuštar dejal, navajam po smislu: Tudi ko mislimo, da je že vse končano in zapečateno, se še vedno lahko pogovarjamo. Skratka: po besedah škofa Aniona .lamnika je bil Šuštar nadškof in metropolit, ki je vedno iskal tisto, kar povezuje in združuje, kar naj bi med drugim tudi mi, domžalski občani, odgovorno prevzeli kot njegovo dediščino, tako mislim. In zakaj spominski zapis o Šuštarjevem slovesu v domžalskem Slamniku? Naj odgovorim z vprašanjem: Ali Domžale niso del Slovenije? Pa še
nekaj je. V svojstvu glavnega tajnika Krščansko socialne unije (KSI f) in tudi sicer sem večkrat obiskal nadškofa Šuštarja, tudi ko je bil v Zavodu sv. Stanislava vse do smrti, s ponosom izjavljam, da sva bila iskrena prijatelja. No, in ob neki priložnosti je tako naneslo, da sem ga seznanil z domžalskim Slamnikom, nakar je dejal, da je po njegovem mnenju od vseh lokalnih glasil, kolikor jih je imel priložnost videti. Slamnik zagotovo med najboljšimi, tudi zato, navajam po smislu, ker ni strogo omejen s kakršnimkoli Idealizmom.. .
Posebne omembe vredno je med drugim to, da je nadškof Šuštar blagoslovil temeljni kamen za gasilski dom v Žejah, blagoslovil pa je tudi dograjen gasilski dom. Od njega se je poslovila tudi desetina Gasilskega društva Žeje - Sv. Trojica. Za koristno informacijo se na tem mestu najlepše zahvaljujem prijatelju Janezu Cerarju iz Domžal. Daje bil nadškof Šuštar sprt z vsakršno ozkostjo in bil tako človek
osebne širine, sem najbolje spoznal, ko smo bili skupaj z gospodom Tonetom Jamnikom, takratnim nadškofovim tajnikom, sedanjim pomožnim škofom, v Radencih, kjer je imel nadškof v hotelu Radin predavanje o vedenju kristjanov v demokratični družbi, sam pa sem bil moderator večera. Več ur smo bili skupaj in tako mi ni bilo težko spoznati temeljne resnice, ki jo je naravnost poosebljal nadškof, da namreč pojem »katoliškost« za nas ne pomeni in ne sme pomeniti konfesionalistične ožine, pač pa spoštovanje pred vsakim poštenim prepričanjem. Šuštarje bil tudi naročnik Naših pogledov, republiškega glasila Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), katerega urednik sem bil in sva tudi po tej plati bila povezana.
Nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, velikega človeka in zavednega Slovenca in hkrati kozmopolita, se hvaležno spominjamo in če smo verni, tudi v molitvi. Naj bo blagoslovljen njegov spomin.
Ivan Kepic
O domovina -si res kakor zdravje?
Spet je za nami praznovanje Dneva državnosti, dneva, ko se vsi v tej državi kot na skrivnostni namig neke zle sile, ki nam nevidno vlada, razdelimo na dvoje: na nas tu in na one tam. na naše in na vaše, na rdeče in črne. Nenavaden tale praznik, vsi najodgovornejši so polni vznesenih besed o naši mladi državi, o veliki pridobitvi sedanje generacije Slovencev, o kakršni so vsi prejšnji rodovi samo sanjali, pa vendar...Pa vendar se vsako leto znova brezsram-no spričkamo.
Cankar je nekoč zapisal: O domovina, ti si kakor zdravje! Redkokdaj še kdo od slavnostnih govorcev, politikov katere koli barve, izgovori ali zapiše besedo domovina, čeprav je tako lepo zveneča, topla, prijazna beseda. Ob njej se človek počuti kot doma, na varnem, v zavetju pred viharji, ki bije-jo tam zunaj. Večina politikov uporablja izraz država ali republika. Nekaj trdega, hladnega in neosebnega je v zvenu te besede, morda hočejo govorci ustvariti prav to: hladno razdaljo, neoseben prostor med njimi in tistimi, ki so jim govori namenjeni ter tako pridobiti na vzvišenosti in pomembnosti. Ko trde besede o državi, republiki, strankah, reformah, politiki in oblasti letijo z različnih govornic, ni niti sledu o tistem, kar bi
morali poslušalci, ubrani in državljani slišati in začutili: n pripadnosti, o tem, da smo tU doma. da smo na varnem, da nam je vsem Slovenija prijazen in topel dom, prijazna in ljuba domovina, ker seveda to ni. Ni prijazen dom izbrisanim, ki zaman že leta iščejo pravico; ni prijazen dom drugače spolno usmerjenim, prav tako ni prijazen dom številnim romskim družinam, brezdomcem in brezposelnim ter še mnogim drugim. Zato je pametneje uporabljali besedo država. Sliši se avtoritativno in strah zbujajoče, če pa je ljudi strah, so bolj ubogljivi, če so ubogljivi, jih je lažje nadzorovati in če jih nadzoruješ, si vladar listi, ki ima nadzor, ima moč, ima
oblast in to je to, /i" Čemer
politik hrepeni Pa vendar, kaj če bi se kakšen govornik v prihodnje odločil in spregovoril o domovini O tem. da je praznovanje dnevu državnosti pravzaprav praznovanje rojstnega dne naše male. prijazne in lepe domovine, ki je za nas vse topel dom, miren pristan, varno zavetje. Iz takega začetka hi zelo težko svoj govor speljal v politične vode ter nadaljeval u strankarskih bojih, prepi rih in sovražnih prevzemih, vladavini in oblasti Bi bU preveč opazen kontrast, ki hi deloval šokantno. Zato
liomo tudi drugo leto poslu šali o državi in državnosti, o strankarskih podtikanjih, političnih spletkah in boju za oblast. O domovini pa niti besede, še manj o tem, da bi bila kakor zdravje, kar je trdil že Cankar, pa najbrž tudi ni resno mislil.
JE-RA
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
stran
6
Z izvajanimi ukrepi varovanja okolja Lek vplive uspešno obvladuje in ni onesnaževalec okolja
Lekov dan odprtih vrat v Mengšu
V 1 oku se zavedajo pomena dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, hkrati pa vedo, da predstavljajo zaupanje, spoštovanje in razumevanje v medo-sebnih odnosih med zaposlenimi, poslovnimi partnerji, lokalnimi skupnostmi in drugimi deležniki ključ za uspešnost in pogoj dobrega sodelovanja ter sobivanja. /. željo, da bi sodelovanje z lokalno skupnostjo še okrepili, so 26.
junija 2007 pripravili Lekov dan odprtih vrat v Mengšu.
Skupaj s sodelavci in zunanjimi strokovnjaki so obiskovalcem, med katerimi sta bila tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale, ter Franc Jerič, župan Občine Mengeš, s sodelavci predstavili dosežke v zadnjem obdobju in načrte za prihodnost, posebej so spregovorili o vlogi na področju varovanja okolja in družbene odgovornosti, ob kon-
cu pa obiskovalce popeljali tudi po obratu, kjer poteka razvoj učinkovin in Lekovo delo na področju biofarmacevtike.
Koncert Ročk za vse generacije
Zemljo so nam posodili otroci
V soboto, 7. julija 2007 se je Slovenija pridružila akciji Live Earth, ki je potekala po celem svetu in tudi v Ljubljani, saj je društvo Planet Zemlja v Ljubljani na kongresnem trgu organiziralo koncert z naslovom Rock za vse generacije z namenom opozoriti širšo javnost, da so nam planet posodili otroci in da ravnanje kakšno izvajamo ne bo pripeljalo do tega, da ga bodo le-ti lahko tudi uporabljali.
Koncertu se je odzvalo veliko javno poznanih osebnosti v naši mali državi, od glasbenikov, športnikov, politikov, novinarjev in drugih. V glasbenem programu so se predstavili Jadranka Juras, Avtomobili, Day Out, Panda s skupino tolkal, Anja Bukovec, Tinkara Kovač Benč/Kavec all star band, Peter Lovšin in Fake Orchestra - pridružil se mu je glasbeni trener domžalskih nogometašev Slaviša Stojanovič. Projekt so na takšen in drugačen način podprli tudi župan Ljublja-
ne Zoran Jankovič, župan Vodic Brane Podbpršek, vodja predstavništva Evropske komisije v RS Mihaela Zupančič, poslanka EP Mojca Drčar Murko, dolgoletna županja Domžal in poslanka DZ Cveta Zalokar Oražem, Miss Univerze Tjaša Kokalj, Jure Košir, Matic Skube, Jože Hudeček, Jan Plestenjak, Tanja Cegnar, Brane Gregorčič, dr. Silvo Žlebir (ARSO), Petra Majdič, predsednik ZPMS Franc Hočevar, ambasadorka UNICEF-a Milena Zupančič, Andrej Jelene in slovenski kajakaši, Jaka Daneu, Anja Tomažin in drugi. Dogodek, ki sta ga povezovala Matej Praprotnik in Andrej Karoli je bil odmeven, zbralo seje okoli 3000 ljudi, kar je ogromno, glede na to, da se samo društvo v posebno promocijo ni podalo, pač pa je vse skupaj steklo z le eno tiskovno konferenco in izročilom od ust do ust. Namen je bil več kot primeren, glede na stanje našega planeta, prepričana pa sem, da je vsaj v komu izmed prisotnih zbudil kanček želja po ohranitvi le-tega.
Mateja A. Kegel
Prenovljeno otroško igrišče v Krtini
V skladu z načrtom obnove otroških igrišč v občini je bilo v mesecu juniju obnovljeno otroško igrišče pri Osnovni šoli Krtina.
Obnova tega otroškega igrišča je bila v proračunu občine Domžale uvrščena med prioritetne. Še poseben interes za obnovo so pokazali člani Športnega društva Krti. Zahteva oziroma želja za obnovo tega igrišča je trajala že daljše obdobje. Zavod za šport in rekreacijo Domžale seje v proces vključil v lanskem letu. Na podlagi več razgovorov in usklajevanj s predstavniki SD Krti ter predstavniki KS Krtina je bilo odločeno, da se za potrebe otroškega igrišča nabavijo in montirajo naslednja igrala: 2 gugali na vzmeti, previsna gugalnica, hišica s tobogani in 4 plezali, manjša hišica in gred. Slika v prilogi prikazuje že montirana igrala, kijih lahko otroci uporabljajo že od 21. junija 2007 dalje. Prenovljeno otroško igrišče, skupaj z asfaltnim igriščem za košarko in nogomet, igriščem za odbojko na mivki ter prosto zeleno površino v tem trenutku gotovo predstavlja lepo urejeno večnamensko površino za krajane Krtine vseh starostnih kategorij. Ne gre namreč pozabiti, daje lokacija izredno ugodna in daje bil ta
prostor že do sedaj namenjen druženju in športnim aktivnostim članov Športnega društva Krti in vsem drugim krajanom. Z montažo raznovrstnih igral pa svoje mesto dobivajo tudi najmlajši, kar predstavlja dodatno vrednost tega prostora. Na podoben način in v sodelovanju s predstavniki drugih krajevnih skupnosti bo Zavod za šport in rekreacijo s sredstvi, ki jih Občina Domžale vsakoletno namenja v proračunu, nadaljeval z akcijo izgradnje, obnove in revitalizacije površin, ki so bila že namenjena za otroška in manjša športna igrišča.
Janez Župančič
		
p 'liri	1.	
	r	
Uspešna pomlad mladih gasilcev iz PGD Zeje-Sv.Trojica
Čeprav naše gasilsko društvo ni veliko, smo dejavni na različnih področjih. Letos smo se odločili, da bomo več pozornosti namenili delu z mlajšimi. V ta namen smo ustanovili posebne komisije, in sicer za članice, člane in pionirje.
Že v prvih toplih spomladanskih dneh smo začeli z delom. Poleg že dveh gasilskih enot (člani in članice A), ki sta v zadnjih letih dosegali lepe rezultate, sta z učenjem pričeli Še dve mlajši enoti. Štiri članske enote niso mačji kašelj in ker smo poškodbe, smo se na koncu udeležili treh tekem. Rezultati so bili za-
dovoljivi, zagotovo pa je motivacija za naprej uvrstitev kar teh enot na regijsko tekmovanje. Tako se nam je odprla pot, da pokažemo svoje /nanje in trud, ter se poskušamo uvrstiti na naslednjo olimpiado. Mentorji smo se intenzivno začeli ukvarjati tudi s pionirji. S pripravami smo začeli že marca, ko smo se v društvenih prostorih skupaj z našimi najmlajšimi učili osnov gasilstva, se spoznavali, igrali in zabavali. Udeležili smo se kviza na Viru, kjer sta teoretično znanje pokazali naši ekipi, spremljalo pa nas je lepo število mladih navijačev. Orientacije na Homcu smo se udeležili z osmimi
ekipami, kar pomeni, daje tekmovalo kar 24 otrok. Dosegli smo lepe rezultate, saj so se tri ekipe uvrstile na regijsko tekmovanje. V maju smo /. ekipo devetih mlajših pionirk trenirali za tekmovanje v vedrovki in štafeti. Punce so se odrezale več kot odlično, saj so osvojile drugo mesto in se prav tako uvrstile na regijsko tekmovanje. Zadnje tekmovanje je bila orientacija na Brdu, kjer so se tri ekipe borile za nastop na državnem tekmovanju. Uspelo je mlajšim pionirkam ter mladinkam. Letošnja jesen bo pestra. Čaka nas veliko dela. Vendar so doseženi rezultati zagotovo lepa nagrada za trud ter dobra vzpodbuda za naprej. Pred domom krajanov v Žejah bo tako še naprej živahno, saj se bomo mladi gasilci in gasilke pripravljali na nove izzive.
Katja Plrnat
Lek v Mengšu danes zaposluje približno 550 ljudi, razvoj in proizvodnja na tej lokaciji pa sta se začela pred petdesetimi leti. Danes je Lek v Mengšu razvojni in proizvodni center Sandoza, odgovoren za zahtevnejše izdelke za prodajo po vsem svetu. »Vizija proizvodnje učinkovin oz. surovin za končne oblike zdravil je postati ključni vir učinkovin za San-doz, ki imajo visoko stopnjo dodane vrednosti in so zahtevnejše za proizvodnjo. Obrat v Mengšu ima v okviru Sandoza vlogo centra za izbrane učinkovine visokih vrednosti,« je povedal mag. Igor Boševski, izvršni direktor Proizvodnje Lek Mengeš V zadnjem obdobju prihaja v Leku pri razvoju in raziskavah vse bolj v ospredje biofarmacev-tika. V Leku je biofarmacevtika enota, odgovorna za razvoj, proizvodnjo in analitiko bioloških učinkovin in izdelkov ter za njihovo uspešno trženje. Potem, ko so februarja 2004 odprli prvi proizvodni obrat za rekombinantne tehnologije v Sloveniji - PORI' 1, so ob lanskem praznovanju 60-letnice napovedali začetek gradnje Razvojnega centra biofarmacevtike, objekta s približno 2800 m2 skupne površine, ki bo pomenil pomemben temelj celotne strateške zasnove Sandoza v biofarmacevtiki, področju, ki bo pomembno zaznamovalo prihodnost farmacevtske industrije. »Razvoj biofarmacevtike v Leku ima posredno pozitivne učinke tudi za okolje. Procesi namreč tečejo v zaprtih sistemih ob uporabi biološko sprejemljivih surovin, zato je vpliv na okolje minimalen.
Hkrati pa razvoj odpira nova delovna mesta. V zadnjih 6 letih se je namreč število zaposlenih na tem področju v Leku v Mengšu povečalo z začetnih 7 na 107,« je zbranim povedal dr. Andrej Fran-cky, vodja Laboratorijskega razvoja v Biofarmacevtiki. V Leku namenjajo veliko pozornost varovanju okolja, saj so se zavezali, da bodo skrbeli za čisto okolje in proizvajali v skladu z evropskimi okoljevarstvenimi standardi. Na podlagi sprejete okoljske politike in prejetega standarda za sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 Lek uresničuje poslanstvo z načrtovanim ravnanjem z okoljem, vodenjem okoljskih programov, rednim spremljanjem in merjenjem okoljskih vidikov poslovanja ter takojšnjim ukrepanjem v primeru odstopanja.  Svoja prizadevanja
usmerjajo v stalno izboljševanje okoljskih vidikov poslovanja, gospodarno ravnanje z energijo in surovinami, racionalno rabo drugih naravnih virov ter sodobno in učinkovito ravnanje z odpadnimi snovmi, tako da ne obremenjujejo okolja ter so na vseh področjih daleč pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi emisij. »Lek s svojim delovanjem vpliva na okolje, kot to počnemo vsa živa bitja, vendar z izvajanimi ukrepi varovanja okolja te vplive uspešno obvladuje in tako ni onesnaževalec okolja,« je povedala Marjanca Zor-nik, svetovalka s področja varstva okolja in okoljska izvedenka ter zunanja strokovnjakinja. Kot farmacevtska družba, ki skrbi za dolgoročno izboljševanje in ohranjanje kakovosti zdravja in življenja, Lek aktivno deluje na humanitarnem in zdravstvenem področju, posebno pozornost pa namenja otrokom ter pomaga društvom in ustanovam na športnem, kulturnem, izobraževalnem in znanstveno raziskovalnem področju - tudi v občini Domžale. Župan Toni Dragar je pohvalil prizadevanja Leka ter zaželel veliko uspeha ter sodelovanja tudi v prihodnje. Tovrstne dneve odprtih vrat v Lek Mengeš lahko pričakujemo tudi v prihodnje, saj je mag. Igor Boševski med drugim poudaril: »V Leku v Mengšu smo tesno vpeti v lokalno okolje, zato z veseljem pripravljamo dogodke, kjer se lahko srečamo Z občani, predstavimo naše delo, hkrati pa prisluhnemo njihovim mnenjem in predlogom za skupno delo v prihodnje.«
Društvo izgnancev Domžale
Gremo na Rab
Društvo izgnancev Domžale pripravlja v okviru letošnjega programa dela obisk otoka Raba, kjer se bomo 9. septembra 2007 udeležili tradicionalne spominske slovesnosti. Med drugo svetovno vojno je bilo namreč tu koncentracijsko taborišče, v katerem je bilo zaprtih tudi veliko slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti si bomo ogledali zanimivosti in znamenitosti otoka, zapeljali pa se bomo tudi na bližnji
Goli otok. Če greste zraven, pokličite 031 385 195 Jožeta.
Hkrati vas vabimo, da se tudi v juliju in avgustu udeležite spominskih
slovesnosti v Zlatem polju, Hrastniku, na Hrastovcu in v Križkarjevih smrekicah ob cesti Preserje - Radomlje.
Prijetno poletje in na svidenje jeseni!'
D. I.
Druženje članov pobratenih društev invalidov (Domžale - Izola)
Šestletni vnuk naju radovedno pogleda in vpraša:«ln kam spet gresta, imate invalidi spet žur?« »Srečanje imamo s pobratenimi invalidi iz Izole, če je to žur, potem ja,« mu odgovorim. 16. junija so se Izolčani pripeljali z avtobusom v Domžale. Na sedežu društva smo jih člani MDI Domžale pričakali z dobro voljo, z muziko pa tudi s hrano in pijačo. Vsi smo bili dobro razpoloženi, kajti taka druženja so zares nekaj posebnega in občutkov se ne da opisati - veseli smo, da se vsako leto srečamo dvakrat, da vzdržujemo in utrjujemo vezi ter spoznavamo nove ljudi.
Izolčane smo nato odpeljali na ogled po srednjeveškem Kamniku. Kamnik, majhno mesto z. bogato zgodovino stoji ob bregovih Kamniške Bistrice. Med hribovji, ki prehajajo v Kamniške Alpe in je
pomemben košček našega ozemlja. Sledi dela Jožeta Plečnika, našega velikega arhitekta in ustvarjalca, so vidne na glavnem trgu - pročelja hiš, v frančiškanskem samostanu - kapeli Božjega groba. Mesto Kamnik je zaprto za redni avtomobilski promet, zato je sprehajanje po njem še bolj prijetno. Stare zgradbe v Sutni - najlepši ulici mesta. Mali grad na hribu z obrambnim stolpom in kapelo, grajeno v romanskem slogu. Res je, da domačini vse to poznamo, a ob trenutkih, ko predstavljamo kraj drugim, šele takrat zares spoznamo vrednote in lepote posameznega kraja.
Pristali smo na hribčku proti Tuhinjski dolini, gostilni Repnik, kjer smo po dobrem kosilu in prijetni glasbi doživeli še bolj prijetno popoldne.
Martina Lampret
Zahvala
donatorjem
programa
počitnic
rejniških
družin v Pineti
Novigrad
V Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se želimo zahvaliti vsem donatorjem, ki so s svojimi prispevki v obliki finančnih sredstev ali materiala omogočili našim rejni-škim družinam prijetnejše in finančno sprejemljivejše počitnice.
Programa, ki se je izvajal v
V Pineti Novigrad v času od 25.6.2007 do 2.7.2007. se je udeležilo 53 udeležencev iz enajstih rejniških družin, od tega 28 rejencev.
V letošnjem letu smo zaradi finančne stiske CSD Domžale izpeljati strokovni del programa v okrnjeni obliki, kljub temu pa so družine odhajale domov zadovoljne. Z občutkom še boljše medsebojne povezanosti in razumevanja njihovega zahtevnega poslanstva.
Iskrena hvala Rotary clubu Domžale, KS Dob, Občini Domžale, MK Domžale, l.rdani športu, Lidiji Babnik, Veit tea-mu. Avtu Debeve in našim rej-nicam Frančiški Rožič, Mateji Pestotnik in Ivanki Klopčič, ki so povsem prostovoljsko zavzelo delovale v zbiranju donacij,
Marta Tomec
stran 7
IZ NAŠIH DRUŠTEV IN ORGANIZACIJ
Domžalske Spelce— Unicefove punčke
Unicef je del organizacije Združenih narodov, ki je posvečena izključno otrokom, njihovemu preživetju, zaščiti in razvoju. Svetovna organizacije je v lanskem letu praznovala 60 let .svojega delovanja, v Sloveniji pa je bil Unicef ustanovljen decembra 1993. V zadnjem času je vse bolj opazna akcija Postanite tudi vi starši otrok sveta!, navdušujejo pa nas tudi njihove punčke, ki so jih prodajali na dražbi v Mestnem muzeju Ljubljana. In te lepe pridne punčke nastajajo tudi v Domžalah pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. O punčkah, ki imajo priimek Špela, smo se pogovarjali s predsednico in vodjo univerze, Metko Zupanck.
Kako, da so se vaši člani odločili za izdelovanje Špele, Unicefovih punčk iz cunj?
Vsak izmed nas želi delovati v družbi in vanjo tudi nekaj prispevati. Odzvale smo se na poziv Unicefa in spomladi 2005 so prve punčke našle svoje lastnike. Pri izdelavi se srečujejo vsak četrtek. Z vsako punčko je veliko dela, preko 10 ur, saj se trudimo, da vsaki punčki vdahnemo življenje in glede na Unicefove kartice, ki se vračajo nam, izdelovalcem, lahko rečemo, da nam je to tudi uspelo.
Kako izgleda izdelovanje teh punčk? Ali punčko od začetka -od izreza pa do konca - ko narišete obraz, naredi ena in ista oseba, ki je na kartici tudi opredeljena kot mama?
Lahko se punčke delajo tudi tako, ampak ko jih izdelujemo v četrtkih, imamo delo razdeljeno. Šivilje so Marinka, Vlasta in Mira, ki skrbijo za oblekice in vse tisto, kar se naredi na šivalnem stroju. Milka in
Nada píetela copate. Mira pa jim z
risanjem obrazov vdihne življenje. Seveda paje še veliko drugega dela. Lahko se pohvalimo, da so najbolj iskani naši zamorčki. Pike Nogavičke in planinci. Posebej smo ponosni na Marjetino Špelco, ki je svojo punčko oblekla v narodno nošo. Izdelovanje punčik nas povezuje in dopolnjuje se naša ustvarjalnost.
Kaj pa dobrodelna nota? Ali vas tudi to motivira?
Prav gotovo, v prvi vrsti nas povezuje želja po ustvarjanju, dodatna motivacija pa je prav gotovo pomoč otrokom, ki si sami ne morejo pomagati. V letu 2006 so tako 1600 otrokom omogočili cepljenje proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Prav tako nam veliko pomeni, da so bile naše punčke razstavljene v Galeriji Kresija, kjer so razstavljene punčke znanih oblikovalcev ter najlepše izdelane punčke.
Alblnca Cad
je izdelala 23 punčk in pravi, da ji njeno delo in prispevek veliko pomenita:
»Vsaka je unikat z zavestjo pomagali nekomu. V vsaki punčki je ljubezen. Za nas starejše še posebej, saj je v njej tudi nekaj nostalgije, ker v tistem času ni bilo takšnih punčk kot danes.«
Pesem izdelovalk punčk
(na melodijo: Šivala je deklica zvezdo, besedilo: Mira Jarc)
Šivala dekleta so punčke, oj. punčke za UNICEF. o/, punčke Spelce domžalske. Pa tudi kak 'fantek je vmes.
Glavico, nogice, rok'ce, trdno sešijemo vse, Še laske, obleka*, copatke in punčka izdelana je
Šivamo, šivamo punčke. v pomoč otrokom svetu Igrače, cepiva, zdravila, prav vsak otrok naj ima.
Bi rada še kaj dodala?
Seveda je za nas zelo pomembno, da imamo možnost prispevati v družbo. Ne samo v obliki punčk, ampak tudi da kot Univerza za tretje življenjsko obdobje, ko pripravljamo izobraževanje: tečaje za tuje jezike in zgodovinska predavanja, vse več je zanimanja za računalniške tečaje, seveda pa ne smemo pozabiti na skrb za telesne zmogljivosti : joga za starejše, pohodništvo, kolesarjenje, telovadbo in kulturno ustvarjalnost, ki jo gojimo v likovnem in keramičnem krožku, pevskem zboru in v literarnem krožku. V preko 70 oblikah se združuje preko 800 ljudi, ki jim leta ne morejo do živega Na tem mestu bi se zahvalila vsem, za podporo našim projektom , vsem, ki sodelujejo pri organizaciji in izvajanju tečajev, kot tudi našim članom, ki jim želim prijetne počitnice in veselo snidenje oktobra. Sama se zavzemam za aktivno tretje življenjsko obdobje, ker je bogata starost ena od osnov za gradnjo zdrave, ustvarjalne družbe. Hvala za pogovor.
Tina Železnih
Metka Zupanek
Poletne ugodnosti v
Citroën Mengeš!
• prihranek «m do 3.500 EUR
DARILO!
Navigacijska naprava Garmin
AVTO DETR, d.o.o. Mengei Slovenska cesta 66, 1234 MENGEŠ tel.: (01) 7237-313, fax; (01) 7230-297 e-mail: avtodetr®siol net
CITROËN B
ran nttDStAvuAii 91 Nt. mj vse lahko ctthoín sto« ia vas
18. dobrote slovenskih kmetij
Dobitniki priznanj tudi iz naše občine
Tradicionalna osemnajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij je osrednja predstavitev kulinaričnih dobrot, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov, med katere se je zapisalo že kar nekaj kmetij tudi z območja naše občine.
Tudi letos ni bilo nič drugače. Med nagrajence, ki so se predstavljali s krušnimi, mlečnimi in mestnimi izdelki, kisi, olji, suhim sadjem, sadnimi vini, sokovi, marmeladami, žganji, vini, kompoti in konzervirano zelenjavo, se je vpisalo kar nekaj naših pridnih pridelovalcev, ki jim za uspešne predstavitve iskreno čestitamo.
Posebne čestitke si za dve zlati priznanji zasluži kmetija Nastran Toma iz Radomelj, Prešernova 19, ki seje predstavila v kategoriji marmelade iz ene vrste sadia in se odlično odrezala z MALINOVO MARME-
LADO, enak uspeh pa ponovila v kategoriji džemov, saj je njihov JAGODNI DŽEM tudi prejel zlato. Uspeh so dopolnili z bronastim priznanjem za že večkrat nagrajeni odlični domači naravni JABOLČNI KIS.
V kategoriji suhomesnatih izdelkov se z dvema bronastima priznanjema lahko pohvali Valentin Marinček, pri Martin iz Češenika 9, ki je priznanji prejel za suho DOMAČO KLOBASO in SALAMO; številnim zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem pa je z letošnje ptujske razstave dve bronasti za OREHOVO in PEHTRANOVO POTICO dodala Ivanka Brodar s Hudega. Kovaška 14. Ob tem priložnosti pa čestitke tudi Ivanki Kocjančič, pri Mežnarju, Katarija 7, ki je bronasto priznanje prejela za DOMAČO SLIVOVKO.
V.
Zahvala
Snovalci, izvajalci in vsi ostali sotrudniki, se zahvaljujemo svojim pokroviteljem, donatorjem in sponzorjem, ki ste nam s svojimi prispevki in podporo omogočil« izvedbo dogodka, ki je pustil pečat kraju samemu in lep spomin vsem, ki so se udeležili prireditve Ta čudežna noč 2007.
Spodbujeni z zadovoljnimi obiskovalci, prejetimi čestitkami in pohvalami s strani tistih, ki ste nam prireditev omogočili, že razmišljamo o naslednji čudežni noči in iščemo ščepec čarovnije, ki bo naslednjo kresno noč spremenil v To čudežno noč 2008.
TRD Turnie Češenlk
Generalni pokrovitelj: Občina Domžale: Zlati pokrovitelj: Rollek, rolete in rolo vrata: Horjak&Precise; Helios; Banka Domžale; KŠ Dob; Srebrni pokrovitelji: Lavaco, podjetje za gradbeništvo; Agroemona. d.o.o.; Janez Kode s.p.. prevozi in izkopi;Slikopleskarstvo Jaklič Sandi. Mengeš; Radio Veseljak; Forbiz d.o.o.; Gostišče Kovač, KoIičevo;Vilar d.o.o.; Zidar Alja Mulalič, s.p.; Peterka, prodaja glasbene opreme; ACM Avtopevozništvo Marjan Cencelj s.p.; Avtoprevozništvo Milan Slapnik; Kamniseštvo Burgar; Al Wagi do.o., zastopstvo in trgovina; AZ Bar, Uroš Jeran s.p.; in bronasti pokrovitelji.
23. tekmovanje Po domače pri Repanšku
Vse več mladih godčevk in godcev
Na vrtu Repanškove gostilne na Homcu so v nedeljo, L julija 2007, po skoraj štirih urah izzveneli še zadnji zvoki diatoničnih harmonik, s tem pa seveda še ni bilo konec tradicionalnega tekmovanja godčevk in godcev. Po zasedanju strokovne komisije so podelili priznanja in nagrade, zatem pa je za zabavo in ples igral ansambel Veseli Gorenjci. Tokrat so imeli organizatorji zares veliko srečo z vremenom. Ob vročem poletnem soncu so vročico na odru dvigovali številni glasbeniki - letos se jih je pod kostanji zbralo triinštiridc-set - med njimi veliko mladih.
Tako so Repanškovi v soorganizaci-ji Javnih skladov RS za kulturne dejavnosti območnih izpostav Domžale in Kamnik uspešno izpeljali triindvajseto tekmovanje godčevk in godcev, ki igrajo na diatonično harmoniko. Na tem tekmovanju so nastopili muzikanti iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Slovesna otvoritev je letos pripadla kamniški občini, tekmovanje pa je odprl kamniški podžupan Rudolf Prajfar, k' je po tekmovanju skupaj /. Županom Domžal, Tonijem Dragarjem, najboljšim podelil priznanja in nagrade.
N:i tekmovanju Po domače pri Repaniku je bilo tudi letos veliko Mladih, torej tistih, ki so nastopali
v kategoriji do 15 let. K temu veliko prispevajo glasbene šole, kjer se mladi z veseljem učijo diatonične harmonike. Na nastop - vsak godec je odigral melodijo po svojem izboru - so glasbeniki prišli bolj ali manj pripravljeni, res pa je, da seje sem ter tja pojavila tudi trema. I Iva-ležno občinstvo je znalo vzpodbudno nagraditi prav vsakega, pa tudi strokovna komisija je bila dokaj prizanesljiva pri ocenjevanju. Glasbeniki so se tudi tokrat pomerili" v treh starostnih kategorijah, in sicer do 15 let, nad 15 do 50 let in nad 50 let. Letos je v kategoriji najmlajših do 15 let nastopilo 22 godcev, v kategoriji nad 15 do 50 let smo našteli 9 godcev, v najstarejši kategoriji nad 50 let pa je meh raz-vlcklo 12 godcev.
Glasbenike je ocenjevala sedemčlanska žirija, ki je godce javno ocenila z ocenami od 5 do 10. Nagradili so najboljše tri v vsaki kategoriji, najlepši scenski nastop, poleg tega pa so izbrali še najmlajšega in najstarejšega godca ter najboljšo godčevko. Tekmovanje sta z veliko mero humorja povezovala Alenka Kesman in Konrad Pižorn-Kondi. In kdo so letošnji najboljši tekmovalci v igranju na diatonično harmoniko? V kategoriji do 15 let je zmagal Matija Grčar (za nagrado je prejel gorsko kolo in majoliko), drugi je bil Uroš Hribar, tretji pa Matic Hribar. V kategoriji nad 15
do 50 let je bil prvi Anže Osolnik (prejel je zlat, graviran obesek v obliki harmonike), na drugo mesto se je uvrstil Klemen Logaj, tretji pa je bil Robert Osolnik. V kategoriji nad 50 let je zmagal Tone Habjanič (prejel je telečjo kožo), drugi je bil Ivan Lindič, tretje mesto pa je zasedel Marjan Rozman. Podelili so še posebne nagrade; najboljša godčevka je postala Alenka Šuštar, najstarejši godec je bil 77-letni Ivan Lindič, najmlajši 8-letni Borut Blaž Jenko, nagrado za najboljši scenski nastop pa je dobila Anja Grašič. Mlada harmonikarica iz Šmarce
Anja Grašič je povedala: »Harmoniko igram že tri leta, zanjo pa me je najbolj navdušil dedek Valentin, ki je žal že pokojni. Uči me Robi Stopar, obiskovala pa sem tudi Av-senikove glasbene delavnice v Begunjah na Gorenjskem. Tokrat sem zaigrala skladbo Kovačeva hči, ki jo je posebej zame napisal Slavko Av-senik, vesela pa sem, da sem letos dobila nagrado za najboljši scenski nastop.«
Vedno nasmejani Ivan Lindič je dejal: »Vesel sem, da sem tokrat dobil priznanje in posebno nagrado, saj sem bil s svojimi 77 leti najstarej-
ši godec na letošnjem tekmovanju godčevk in godcev, torej tistih, ki igramo na diatonično harmoniko. Sem samouk, harmoniko pa igram že od svojega desetega leta. Veliko sem nastopal pri nas in tudi v tujini, med drugim pa sem igral na več kot tisoč ohcetih.«
Zmagovalec Matija Grčar se je nekoliko pošalil, ko je povedal, da diatonično harmoniko igra že ali pa šele štiri leta. »Uči me Martin Vo-dlan, s katerim se odlično razumem in mu tudi zelo zaupam,« je povedal Matija. »Letos sem v svoji kategoriji do 15 let zmagal, najbolj pa
sem se razveselil nagrade, ki sem jo dobil, to je gorsko kolo. Rad igram tudi nekoliko težje skladbe, zato sem tokrat izbral melodijo Zorana Lupinca Sosed Gašper« Vido Repanšek, eden od organizatorjev, ki je ves čas bdel nad tekmovanjem, je ob koncu med drugim povedal: »Sprva je bilo to tekmovanje godcev dveh občin, a je zaradi novih občin preraslo v regijsko srečanje harmonikarjev. Upamo lahko tudi, da bo 24. srečanje v letu 2008 že pokrajinsko.«
ŠOLE - VRTCI
stran
8
Prva Glasserjeva šola v Sloveniji je Osnovna šola Preserje pri Radomljah
Pred razglasitvijo za prvo Glasserjevo šolo v Sloveniji in najverjetneje tudi v Evropi so ravnateljica in učitelji OS Preserje pri Radomljah presegli stereotip, ki o učiteljih velja v današnji slovenski družbi in pokazali, da so za »svoje« otroke in delo z njimi pripravljeni delati tudi na sebi v dobro otrok. Da bi vsem nam približali merila Glasser-jeve kvalitetne šole, smo se pogovorili z ravnateljico Ano Nušo Kern.
Kako, da ste se odločili in pristopili k izobraževanju v teoriji izbire in s tem k možnemu vključevanju te teorije v delo šole?
Iskali smo nove pristope pri vzgoji, obenem pa nismo želeli zanemariti izobraževanja in smo zato iskali celosten sistem, ki pokriva tako izobraževanje kot vzgojo. Hoteli smo izboljšati vzdušje v razredih, ugotovili smo, da vzgojni ukrepi ne dosegajo svojih namenov - izboljšanja vedenja in da potrebujemo neke druge veščine, s katerimi bi si pomagali pri vzgoji otrok. Seznanjali smo se z različnimi metodami, pristopi pri delu v šoli, slovenskih in tujih avtorjev in ugotovili, da je teorija izbire avtorja Williama Glasserja prava stvar. Leta 2002 smo začeli z izobraževanjem učiteljev in do danes je izobraževanje v teoriji izbire zaključilo 90% učiteljev.
Ana Nuša Kern
Kako poteka izobraževanje v teoriji izbore?
Osnovno izobraževanje poteka dve leti, prvo leto izobraževanje poteka predvsem z delom na sebi in lastnih vzorcih. V drugem letu pa na delu v odnosi v šolskem okolju. Učitelji so se izobraževali ob sobotah, ki so bile prostovoljni prispevek vsakega učitelja k izobraževanju. Po dveh letih dobi učitelj certifikat za usposobljenost. Učinek tega izkušenjskega učenja je tako vsak najprej preveril v svojem makro okolju, družini, kjer ga je prepričala uporabnost teorije v praksi. Nato pa šele, v drugem letu, te veščine in znanja uporabi pri delu z učenci, starši, kolegi. S teorijo izbire se učimo odgovornosti za izbire v svojem življenju, sami izbiramo ali bomo srečni ali nesrečni. Problemi nam predstavljajo izzive in možnost novega učenja temelji na tem, da vsak človek lahko spremeni samo svoje vedenje.
Kako jo uporabljate v šoli?
Trudimo se zamenjati 7 slabih navad (kritiziranje, neiganje, obtoževanje, grožnje, kaznovanje, pritoževanje in podkupovanje) s sedmimi povezovalnimi navadami, spoštovanje, sprejemanje, podpiranje, dogovarjanje, poslušanje, zaupanje in spodbujanje. Naučili smo se prepoznavati potrebe učencev in drug drugega. Vsak od nas ima namreč pet gensko pogojenih potreb, potrebo po svobodi, po zabavi, po moči, po ljubezni, pripadnosti in po preživetju. Ža zadovoljevanje ten potreb uporabljamo različna vedenja strpna in nestrpna. Mi pa učimo naše učence, da na strpen način zadovoljijo te svoje potrebe skozi sličice v svojem svetu kvalitet - vsak ima v svoji glavi sličice, kaj je za njega dobro. Ker poznamo nezadovolje-ne potrebe pri učencih in iz njih izhajajoče reakcije, se ne počutimo več osebno ogrožene in lahko z distance svetujemo otrokom, kako zadovoljiti te potrebe. Pri ocenjevanju skušamo slediti otrokovim sposobno-
stim in tempu ter vodimo otroke od neusposobljenosti k usposobljenosti.
Trudimo se graditi varno okolje, v katerem se dopušča delanje napak, saj se zavedamo, da so lastne izkušnje tiste, iz katerih se največ naučimo.
Ali je sedaj, ko je 90% kolektiva že opravilo izobraževanje v teoriji izbire, ta sprememba opazna v odnosih med učitelji in odnosih med učenci?
Učitelji so med sabo povezani, sodelujejo, si pomagajo, se podpirajo in se radi družijo. Med učenci opažamo znižanje nasilnih vedenj, navajamo jih na strpno reševanje konfliktov s pogovorom, ne z nestrpnostjo in tudi na tem področju se kažejo pozitivni rezultati.
/. različnimi dejavnostmi se trudimo vključiti v življenje in delo šole večino učencev, da na različnih področjih lahko pridobijo izkušnje o svojih sposobnosti, ki jim pomagajo pri graditvi pozitivne samopodobe in zaupanju vase.
Mislim, da je za vami kar zahtevna naloga, ki so po drugi strani šele začenja? Želim vam prijeten zaslužen dopust.
11 vala vam. Ponovno vas vabim v našo šolo 27. septembra, ko bomo uradno razglasili našo šolo za Glasserjevo kvalitetno šolo. Hvala za razgovor.
Tina Zeleznlk
Rok Pečečnik, učenec: » Učenci smo zelo zadovoljni s takim načinom dela in predvsem s sodelovanjem med učitelji in učenci, saj smo sedaj učenci postali iniciatorji, učitelji pa pomočniki. Na začetku nas je bilo strah, ali bomo to sploh zmogli in zadovoljni smo, da so nam učitelji omogočili spoznati, da to zmoremo, da so nam dali veliko časa in možnosti, da smo se tega naučili.«
Olga Šraj Kristan, učiteljica: »Po uvajanju teorije izbire v šoli je v šoli drugačno vzdušje in zato rada prihajam v šolo, ker sem uspešna pri svojem delu. Pri učencih prepoznavam nezadovolje-ne potrebe, kar mi omogoča lažje sodelovanje z njimi.«
Mamica štirih otrok, ki so obiskovali šolo: »Sedaj imam doma 13-letnico, kije prekoračila meje in o tem sem se želela pozanimati v šoli. Pri razgovoru z uči-leljcm je bila prisotna tudi hči in imela sem občutek, da učitelj ne razlaga meni in da je ona povsem samostojna osebnost, ki sama odgovarja za svoja dejanja. Predvsem mi je to veliko pomagalo, ker sem lahko z. njo doma gradila povsem drugačen odnos in mi je ni bilo potrebno kaznovati. Hči sama je odgovorna za svoja dejanja.«
Ljudsko izročilo - povežimo preteklost s sedanjostjo
Za nami je zaključeno zelo uspešno drugo Šolsko leto 2006/ 2007. Na Osnovni šoli Domžale in na Podružnični šoli Ihan je potekal projekt v sedmih oddelkih razrednega pouka v okviru učnega procesa in v devetih oddelkih podaljšanega bivanja. Namen projekta je bil ponovno približati našim najmlajšim, pa tudi malce starejšim , duh preteklosti skozi različna področja ljudskega izročila, obenem pa smo še bolj navezovali stike s širšo skupnostjo. Naše celoletno delo nam je vnovič dalo nova spoznanja, nove cilje, h katerim stremimo in zadovoljstvo, ki smo ga občutili ob zaključku šolskega leta.
Oddelki podaljšanega bivanja so dvakrat obiskali in pripravili kulturni program za varovance Doma upokojencev Domžale, in sicer prvič v času prazničnega decembra ter drugič v mesecu
marcu, ob materinskem dnevu. Vsakič smo jim polepšali dan s petjem, plesom, igrico ter igranjem na inštrumente. Po kulturnem nastopu je sledila ustvarjalna delavnica. Otroci so skupaj s starostniki izdelovali voščilnice. Prijeten je bil pogled na prisrčno druženje starejših in mladih. Učenci in sodelavci so bili ponosni na svoje dejanje in obljubili v zahvali Domu upokojencev, da bodo kmalu zopet prišli. Na šoli so potekale tudi vaje zelo uspešne folklorne skupine Domžale, ki jo že sedmo leto vodi gospa Boža Bauer. Večina plesalcev je iz naše šole, nekateri pa so iz bližnje okolice. Predstavili so se nam s staro domžalsko tradicijo, s PLETENJEM KIT, ki se je kot rdeča nit vlekla skozi celoten splet. Pletenje je bilo prilika za druženje ob petju in plesu za vse, mlade in stare. Ob zaključku prikazanega spleta pa je gospa povabila učence k sodelovanju
s plesom, ki so se ga z navdušenjem udeležili.
Ob kulturnem prazniku - Prešernovem dnevu - so se oddelki podaljšanega bivanja predstavili staršem s krajšo kulturno prireditvijo, na kateri ni manjkalo pristnega ljudskega petja, šeg in izštevank, stare koroške igrice in prikazanih dveh starodavnih ljudskih iger, s katerima so se otroci radi igrali na paši ovac ali med odmorom pri žetvi sena. Prireditev je bila obiskana do zadnjega kotička v avli in starši z učenci so pokazali izjemno naklonjenost do tovrstnega dogajanja na šoli. Na Podružnični šoli Ihan jih je na Valentinovo obiskala gospa Marina Lenček in otrokom v delavnici pokazala izdelavo Lec-tovih src. Vsak učenec je izdelal lastno papirnato »lectovo srce« in ga okrasil. Zelo pomembno je bilo otroke seznaniti, kako so si včasih zaljubljenci izkazovali naklonjenost z. drobnimi pozornostmi, za katere je dobro, da si jih znamo pokazati tudi v tem sodobnem času, času nenehne naglice in hitenja.
Pri interesni dejavnosti šivanja so se otroci naučili križnega vboda in izdelali čudovite prtičke s tehniko vezenja in oblikovali tipični motiv naše dežele - nageljčke. V šoli nas je s svojim obiskom v oddelkih podaljšanega bivanja izjemno počastila gospa Dušica Kunaver, ki je tretješolcem in če-trtošolcem s svojim toplim in prijetnim pristopom pripovedovala starodavne pripovedke in bajke iz naše slovenske zgodovine in okolja, iz katerega izhajamo. Obljubili smo si skorajšnje ponovno snidenje.
Spomladi so otroci z nekaterimi učiteljicami razrednega pouka podrobno opazovali ter narisali
hišo, staro več kot tristo let ter prepoznavali strukturo in pomen te zgradbe. Nekateri starši pa so ob pomoči učiteljice, skupaj s svojimi otroki, doma izdelali mlinčke na vodo iz različnega naravnega odpadnega materiala. Skupina prvošolcev je skupaj z učiteljicama izdelala punčke iz cunj, da so se učenci spoznali z igračo, ki je v preteklosti toliko pomenila otrokom, ki niso imeli ničesar in so si s spretno iznajdljivostjo polepšali dneve otroštva. Vsi izdelki so bili razstavljeni na razstavi.
Podružnična šola Ihan nas je zelo razveselila z razstavo papirnatih »lectovih src«, ki so jih izdelali učenci, z risbami kozolcev- simbola slovenske pokrajine. Predstavili so se s tremi hudomušnimi pesmimi in z zelo starim ljudskim plesom peričice, ki je prikazovalo vsakodnevno ročno pranje naših babic, prababic ob bregovih rek in potokov, ko voda vsekakor ni bila prijetno topla, kot nam je to omogočeno sedaj, ko le odpremo pipo.
Celoleten projekt smo zaokrožili s kulturno prireditvijo in razstavo v mesecu aprilu v avli šole. Množična udeležba s strani staršev na različnih aktivnostih preko leta, pozitivni odzivi s strani učencev in sodelujočih gostov v projektu, podpora vodstva so nam dali zagon in veselje pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih zastavili in se nam pokažejo na naši ustvarjalni poti.
Ponovno bi se rada zahvalila vsem sodelujočim v projektu. Vsi skupaj lahko sledimo svojim sanjam in s skupnimi močmi ustvarjamo veselo, prijazno šolo, v katero se vsi vedno radi vračamo.
Vodja projekta: Romana Radmelič
Vrtec Dominik Savio se je poslovil od osemindvajsetih otrok
Kako čas hitro beži, vidimo vzgojiteljice, ki spremljamo generacijo otrok, od dojenčkov, ki so se komaj postavili na noge, do otrok, ki gredo v šolo. V letošnjem letu bo iz vrtca Dominik Savio Karitas Domžale odšlo v Šolske klopi osemindvajset otrok.
V sredo, 20. junija 2007, smo na vrtčevskem igrišču pripravili zaključno prireditev. Program so pripravili otroci in vzgojiteljice iz skupin Lučk in Zvončkov. Otroci so že nekaj dni nestrpno pričakovali dan, ko bodo staršem in ostalim sorodnikom pokazali del tega, kar so se prek leta naučili. Že ob postavljanju ozvočenja, ki ga je pripravil Jonin očka (za kar se mu najlepše zahvaljujemo), balonov in ostalih sredstev, je med otroki vladalo veselje.
Popoldne je bilo vroče, zato smo iskali senco, ki so nam jo nudila
drevesa ter s pomočjo staršev, ki so jih otroci določili za napoved programa, izvedli prireditev. Na koncu so se tudi starši zavrteli, saj so jih njihovi otroci povabili na ples in skupaj Z njimi zaplesali Ob bistrem potoku. Sledilo je druženje ter pogostitev s sadjem, čajem in dobrotami, ki so jih pripravile mamice, za nekatere otroke je bil to najboljši del prireditve. Naj se na koncu v imenu vseli zaposlenih zahvalim staršem za vso pomoč in sodelovanje, ne le za ta dan, temveč za ves čas, ko smo se družili in se trudili pri vzgoji njihovih otrok.
Slogan našega vrtca NAŠ VRTEC SMO MI, OTROCI LUČI naj spremlja otroke še naprej, želimo, da bi osvetljevali poti svojega življenja.
Ana Dollnšak
Učenci OS Roje
Na naravoslovnem taboru v Tolminu
Vsako leto se učenci 7. razreda udeležijo naravoslovnega tabora, ki ga organizira Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Letos smo se odločili, da gremo v Tolmin.
Učenci so o reki Soči že veliko vedeli, saj je pesem o Soči v programu slovenščine za 7. razred. Že v februarju so začeli odštevati, koliko dni jih Še loči do odhoda. Končno je prišel težko pričakovani dan. Kljub dolgi in utrujajoči vožnji je učence pogled na lepoto pokrajine ob Soči tako očaral, da so v trenutku pozabili na vse težave.
Po prijaznem sprejemu in nastanitvi po sobah je sledil uvodni sestanek in prvo srečanje z učenci iz OŠ Solkan. Upravnik doma je prisotne seznanil s hišnim redom in predstavil program tabora z vsebinami, ki so veliko obetale: Krasna si bistra hči planin. Ko kamen spregovori, Življenje Robin Hooda, Tour de Soča, Rafting po smaragdni reki, Tolminska korita... Na taboru so dejavnosti izvajali pedagogi, ki so zaposleni v centru. Trudili so se, da so učencem podali kar največ informacij na privlačen in njim razumljiv način, jim približali lepote narave in v njih vzbujali skrb za varovanje okolja. V samem domu pa so se učenci učili sobiva-nja s sošolci, poglabljali so prijateljstva in stkali nova - tudi z učenci iz OS Solkan.
Vse dejavnosti so izvajali pod vodstvom učiteljev iz ('entra šolskih in obšolskih dejavnosti Tolmin. Ogledali so si Tolminski muzej, kjer je
poleg drugih zbirk na ogled zelo zanimiva stalna razstava, ki prikazuje tolminsko od prazgodovine do sedanjosti. Učence je najbolj pritegnila replika piščali iz jame Divje babe. Spoznavali so tudi življenje v terariju in doživeli prvi neposreden stik s kačo. Spoznali so, daje prav vsako živo bitje v prehranjevalnem spletu nujno potrebno. Dobili so odgovor na vprašanje, zakaj je Soča smaragdne barve. Velik poudarek je bil namenjen skrbi za čisto okolje. Na terenu so si ogledali bunker in kaverno ter z zanimanjem spoznavali tragedijo soške fronte. Z veliko truda so se prelevili v sodobne Robin Hoode, streljali z lokom in se uspešno spopadli s plezalno steno. Daleč največ navdušenja pa je prinesel rafting na reki Soči. Ves strah in vsi napori so bili v trenutku pozabljeni. Ostala je le zavest - tudi mi to znamo in zmoremo. Če smo med sabo povezani, če vsi delamo za skupni cilj, nam mora uspeti, tako na reki kot v življenju. Vse to smo doživeli, spoznali in se učili v najboljši učilnici na svetu - v naravi.
Za prijetno vzdušje je vseskozi skrbel naš harmonikar Janez, ki je s svojim neumornim igranjem navduševal vse v domu, od vodstvenega in pedagoškega kadra do udeležencev tabora, učencev OŠ Roje in Solkan.
O počutju in vtisih učencev vse povedo besede, ki so jih učenci kar naprej ponavljali ob slovesu : »Kmalu spel pridemo.«
Danica In Marinka
stran
SOLE - VRTCI
Vode Kolovca in Palovč
Neformalna mladinska skupina oziroma mladinska pobuda v okviru organizacije MOVIT, ki jo sestavljajo predvsem sedanji in nekdanji dijaki gimnazije Šolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika, je lani in letos raziskovala stanje in ogroženost vodnih virov v občinah Kamnik, Luko-vica in Domžale. Izdelali so več raziskovalnih nalog, s katerimi so sodelovali na srečanjih v okviru Gibanja znanost mladini, ki jih organizira Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije.
Vzhodno od Kamnika se razprostira veriga hribovja, ki se začne z Bergantovo goro oziroma zdaj bolj v rabi Starim gradom in se potem nadaljuje do Trojan. Lahko jo Štejemo za del tuhinjskega nariva ali pa sayskih gub. Sestavljajo jo mešano
apnenec in dolomit ter razni skrilavci in peščenjaki permokarbon-ske starosti. Na njeni severni strani tečeta Nevljica in Motnišnica, na južni strani jo omejuje Črni graben Z Radomljo, vmes pa je območje, S katerega voda odteka proti jugu vzporedno s Kamniško Bistrico. To območje je zelo vodnato in je zaradi Številnih studencev z dobro vodo in globinske podtalnice zelo zanimivo za vodno gospodarstvo. Domačini so nas opozorili na spremembo vodnega režima po začetku črpanja vode iz globokih vrtin, zato smo se odločili, da ta pojav temeljilo raziščemo. Organizirali smo se kot mladinska skupina, da smo lahko pridobili potrebna finančna sredstva za izvedbo raziskovanja v okviru programa MOVIT. Na terenskih ogledih smo nekajkrat prehodili vse območje in zabeležili vse površinske kraške pojave, ki so nekaka vrata v kraško podzemlje, ki z vodo napaja tako kraške izvire kol globoko podtalnico. Naredili smo fizikalne in kemijske analize, bakteriološke analize teh vodotokov in izvirov. Nato smo večkrat izmerili pretoke na vseh potokih, ki napajajo Rovščico. Pri tem smo ugotovili, da seje zaradi črpanja podtalnice spre menil režim pretokov v posameznih potokih.
Bolnišnični potok ob normalnem vodostaju ves ponikne. V Rovščico se izliva le ob visokih vodah. Izvira v grapi pod Kohatom in se združuje iz več solzajev. Vodo vztrajno pridobiva, dokler teče po permskili peščenjakih, ko pa pride blizu dolomita» jo začne izgubljali in pri leni mu tudi pritok izpod Velikega vrha M pomaga dosti. Ob normalnem Vodostaju ves ponikne v bližini odcepa ceste za lovski dom pri Bun-íku. V Rovščico se izliva le ob visokih vodah.
Ziški potok oziroma Jasenski graben je nekoliko drugačen, saj v normalnih razmerah pridobi se-demdesel odstotkov vode iz izvirne one pri Mrzlem studencu. Morda voda ponika višje v grabnu, kar ic kot možnost omenjal že magister Dulan Novak, vendar mi s svojimi raziskavami tega nismo uspeli po-ffdití. Ta voda, ki ob nizkih vodah •Win v količini okrog 10 litrov na sekundo. Potem v nadaljnjem loku vrne okrog 3 litre na sekundo na-
Z*j v podzemlje. Za oba poloka je
značilno, da se ponikanje pojavlja v hližini črpalnih vrtin iz zajetja Ko-¡wvec - dolomit.
•"ko ponikanje vodotoka iz struge ";i krasu m kaj posebnega. Iz knjige ,Vil"a < lamsa Kras je znano dosti 0
Porrikanju Donave med krajema Im mendingen in Moehringen v Ncm-č|ji, kjer se del Donave podzemno
pretaka proti Renu v izvir Aach. Podobni primeri so še bolj doma na slovenskem krasu. Recimo zelo odmevni primer ponora Reke pri Famljah, pa ponikanje Višnjice pri Muljavi in podobno. Zaradi gubanja zemeljske skorje in s tem povezanim dvigovanjem in spuščanjem delov ozemlja se v podzemlju spreminjajo pogoji pretoka in s tem tudi stabilne rezerve podzemne vode. Črpanje vode pomeni enako, namreč spremembo relativne višine podzemne vode ter s tem spremenjene pogoje pretakanja.
Kemijske in bakteriološke analize voda v Kolovcu kažejo, da so potoki tako ali drugače obremenjeni z onesnaževanjem. Vode, ki ponikajo, so sporne in neprimerne za pridobivanje pitne vode. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo okužene vode pojavile na črpališčih, saj so ponori v njihovi bližini. Težko je za daljše obdobje pričakovati tako počasne pretoke, da se bo voda v tem času v podzemlju prečistila, kar se pravzaprav pričakuje od globinskih voda. Globinske vrtine so pokazale sicer veliko globino vodonosnika, vendar pa tudi veliko kavernoznosti, ki omogoča nagel pretok vode tudi
/ enega kraja na drugega. Velja teorija, da so vode v talnem dolomitu Statične, vendar primer Kolovca do-kazuje, da se jih da s črpanjem spraviti v dinamično stanje, kar pomeni, da se relativno hitreje zamenjujejo in s tem obnavljajo. Ugotovili smo, da ti pojavi ogrožajo zaloge globinske vode, ki jo črpajo i/ globokih vrtin, saj se ta relativno hitro nadomešča z onesnaženo vodo iz. površinskih tokov. Poskusili smo s kemijsko analizo zemlje in se-dimentov ugotoviti, kako samoči-Stilna sposobnost zemlje vpliva na kvaliteto picnikajoče vode, vendar
natančnih rezultatov zaradi specifičnega terena nismo dobili. Z anketo smo ugotovili obremenjenost ob-mocj i zaradi bivanji ljudi in njihovih aktivnosti v vasicah na pobočju hribovja.
Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo dolgoročno zavarovali vire pitne vode. To so predvsem klasično sonaravno kmetijstvo in izvedba kvalitetne kanalizacije z odvajanjem fekalnih voda v dolino ter njihovo čiščenje na že obstoječi domžalski čistilni napravi..
Živa Lavrlc, Gašper Slapnlk In Peter Zabret
Ekskurzija v London
V petek, 15. junija, se jc 19 dijakov Srednje šole Domžale, s profesorico Metko Karlovšek in vodičem Janezom iz agencije Tentours odpravilo na tridnevno ekskurzijo v London. Naša pot se je začela na brniškem letališču, po dveurnem letu pa smo pristali na Garvvicku. blizu Londona.
Po opravljenih obmejnih formalnostih smo se z avtobusom odpeljali na triurni ogled mesta. Vodič nam je razložil zgodovino mesta in nam pokazal številne znamenitosti, mimo katerih smo se peljali. Kovčke smo odložili v hotelu, sami pa smo se s podzemno železnico odpravili v Tower of London, kjer smo si med drugim ogledali kronske dragulje. Obiskali smo tudi The British museum, kjer hranijo veliko grških, asirskih in egipčanskih eksponatov. Del dijakov si je s profesorico ogledal musical We will rock you, ostali pa smo se sprehodili po kitajski četrti in si napasli oči na osvetljenem Big Benu in London Eye-u. Po napornem, a zanimivem dnevu smo se z metrojem odpravili v hotel, kjer smo sladko zaspali. Naslednje jutro smo se polni energije odpravili v Westminster Abbey - cerkev, v kateri kronajo
činega rojstnega dne. Videli smo kraljevo družino in ogromno vojakov, na koncu pa še prelet letal kraljeve Hote. Po koncu proslave smo se z metrojem odpravili v Madame Tussauds, svetovno znani muzej voščenih lutk, nekateri pa smo si ogledali tudi sobo groze, kjer so nas kar pošteno prestrašili. Sledilo je nakupovanje, potem pa smo se odpravili na London Eye - veliko kolo ob reki Temzi, s katerega smo si ogledali mesto. Polni novih vtisov smo se odpravili v hotel. Nedelja, naš zadnji dan v Londonu. Po zajtrku smo se odpravili v Greenwich, kjer smo si ogledali kraljevi observatorij, skozi katerega teče ničti poldnevnik. Po ogledu greenwiskega muzeja smo se odpravili v pristanišče, kjer smo videli ostanke znamenite ladje Cutty Sark, potem pa smo s turistično ladjo pluli po Temzi. Obiskali smo še Harrods-najdražjo veleblagovnico v Londonu, potem pa smo se z metrojem vrnili v hotel, od koder smo odšli na letališče v Gatwicku. Po mirnem letu smo se domov vrnili okrog polnoči.
Nlka Povž Gimnazija Domžale
angleške kralje, tam pa je pokopanih tudi več kot 3000 pomembnih Angležev, vključno s kraljico Elizabeto I, Potem smo se odpravili
proti Buckinghamski palači, kjer naj bi si ogledali menjavo častne kraljeve straže, vendar smo kmalu ugotovili, da smo pravzaprav prišli na parado v počastitev kralji-
Petdeset let pozneje
Konec šole je čas počitnic in tudi življenjskih odločitev. Veselje za najstnike in obujanje spominov manj mladih na polstoletno obdobje polno preobratov. Za spomin, na mlade dni preteklosti, so najbolj primerne obletnice učencev, dijakov in študentov. Najbolj prisrčna so srečanja, ko se sošolci ponovno srečajo po več desetletjih ponovnega prepoznavanja.
Pred pol stoletja, ko še ni bilo osemletke in še manj devetletke, smo se po štirih letih osnovne šole odpravili v gimnazijo. V manjših mestecih so delovali le nižji štirje razredi z več oddelki, v večjih mestih pa so imeli popolno šolo z osmimi razredi. V Domžalah je tedaj delovala v stavbi, ki je zdaj ni več, pri Kebru le nižja gimnazija.
Dijaki , ki so si želeli obzorje svojega znanja povečati, so se morali odločiti za pot v Kamnik ali Ljubljano. V Kamniku je bila gimnazija ustanovljena takoj po drugi svetovni vojni in v njej so svoje znanje pridobivali tudi dijaki naše občine. Prvi srečni maturantje so svoj zrelostni izpit opravili 1953 leta in med njimi je bil tudi naš nekdanji predsednik občine, Karel Kušar, pozneje pa še mnogi drugi naši občani. Letos je imela srečanje za svoj zlati jubilej mature peta generacija Gimnazije Kamnik s 25 prisotnimi od 37 dijakov, tedanjih dveh osmih razredov, od katerih je že pet pokojnih. Navkljub temu. da so se v nadaljnjem življenju zelo razpršili v razne poklice, so se srečevali vsako leto na praznovanju obletnic. Vsi maturantje iz naše tedanje občine so s svojim znanjem dosegli visoke nazive in na svojem področju prevzeli vodilne položaje. Večina njih je že v mladosti med počitnicami pridno nabirala delovne izkušnje v naših tedaj še številnih tovarnah. Z zaslužkom so si izboljševali pogoje študija in razbremenili starše. Za osvežitev spomina si oglejmo del njihove poklicne dejavnosti: Dr. Janez Grošelj seje kot odličnjak odločil za medicino in v zadnjem obdobju še magistrici farmacije Do-nata Boševski, direktorica Lekarne Domžale, in Francka Petkovič, vodja laboratorija v ZD Domžale, ter Lojze Gabrič kot višji rentgeno-tehnik, Marko Mazgon, dipl. ing. tekstila, je med več podjetji vodil tudi Univerzale Domžale. Z lesarstvom in gozdarstvom sta se kot inženirja ukvarjala Srečo Smole v tovarni Stol ter žal že pokojni France Benkovič, ki je desetletje preživel v afriških gozdovih. Ne smemo pa pozabiti na un. dipl. iur. Staneta Skoka, dolgoletnega direktorja tr-
govskega podjetja Napredek, pozneje Vele, ki si je svoj dom ustvaril v sosednji občini. Iz Kamnika pa se je v moravško dolino preselila dr. sci. Marija Lap-Drozg. Za svoj zlati jubilej so se letos po 50 letih prvič srečali četrtošolci, med katerimi je bilo 17 občanov iz naše občine. Od 110 učencev 4 a, b in c razreda se je srečanja udeležilo 70 sošolcev. Za več kot že dvajset pokojnih sošolcev je v prisotnosti večine jubilantov, v neveljski cerkvi sv. Jurija, opravil masno daritev sedanji naslednik triglavskega župnika Jakoba Aljaža France Urbanija. Po maši se je v bližnjem gostišču nadaljevalo spoznavanje in obujanje spominov na mladost. Srečanja sta se z velikim veseljem udeležila tudi dva razrednika. Marija Bohinec in Jašo Kordič ter ravnatelj Avguštin Lah (letošnji nagrajenec Občine Kamnik) vsi iz Ljubljane pa še profesorica telovadbe Vera Ferbežar. Profesorja glasbe Viktorja Mihel-čiča ter prof Zoro Bergant je delegacija sošolcev obiskala v Domu za starejše občane Kamnik. Pozdravni nagovor prisotnim je opravil še vedno zelo aktivni visoko izobraženi predavatelj na Filozofski fakulteti, Jože Urbanija. Na srečanju so se vsi strinjali, da ta prvi shod po pol stoletju ne sme biti tudi zadnji in v tako velikem številu naj bi se ponovno dobili skupaj čez pet let. V manjših skupinah oziroma po posameznih razredih v bodoče vsako leto. Ne smemo pozabiti, da letos številka sedem prinaša srečo. Tudi letnica 1957 nas spominja še na marsikaj. Za naše sonarodnjake na Koroškem je še kako pomembno, da imajo na podlagi 7. člena že 50 let slovensko gimnazijo v Celovcu. S postavitvijo TV oddajnika na Krvavcu se nam je razširilo obzorje skozi naše okno v svet. Istega leta je zagledalo luč sveta naše najbolj množično prevozno sredstvo »fičo«. Skozi našo občino se popeljemo v svet po evropski cesti E-57. Za kadilce je bil pri nas najbolj priljubljen Filter 57. Na glasbenem odru je med zvoki Avsenikovega kvinteta zazvenela nepozabna melodija Tam. kjer murke cveto. Za našo sedanjost in prihodnost na poti v samostojnost ter demokracijo je svoj velik delež v odločilnem trenutku prispevala prav 57 številka Nove revije z Majniško deklaracijo. Ohranimo lepe spomine na našo zgodovino ter z dobrimi občutki sto-pajmo naprej in skupaj prispevajmo za nove zmage v dobrobit naši lepi domovini ter srečni prihodnosti nas samih in vseh skupaj.
Stane Benkovič
Atletski dan
Petkovo jutro nas popelje v svet športa, veselja in pričakovanj. Otroci Vrtca (icidom, skupine Jezi že nestrpno pričakujejo prihod avtobusa, da nas odpelje v športni park Domžale.
Kol voditeljica atletike in pom. vzgojiteljice sem v domačem okolju otrokom pokazala malo litnes telovadnico, kjer SO Otroci Z navdušenjem spraševali. Za kaj in kako se uporabljajo na prave...
(ilavna pol nas je vodiki skozi Irk movalni koridor na atletski stadion. Velikost prostora je otroke popolnoma prevzela. Nekateri so se navdušili nad tribunami, drugim jc bilo všeč nogometno igrišče in tretjim atletska steza.
Sprva smo se preizkusili v tekih. DP v mladinski konkurenci. Aha Sitar, nam je pokazala, koliko hitrosti zmore, le Stežka smo jo dohitevali. Ni manjkalo tudi aerobnih vaj in vaj šole teka...
Prave itafetne palice s itafetnimi ig-
rami so nam vzbudile tekmovalnost. Kot bivša atletinja meta kopja sem otrokom   predstavila   vsa metalna orodja, ki so jih lahko prijeli in nekatera tudi zalučali.
Pri skokih nas je prevzela mivka, ki je lahko tokrat nudila otrokom drugačen način igre oz. športne aktivnosti. Dolgi skoki so narekovali premagovanja samega sebe.
Tudi skok v višino na prijetno mehke blazine nas je izjemoma motiviral in
kar nismo in nismo mogli oditi nazaj v vrtec. Žal pa je vsakokrat nečesa lepega konec, tako smo v vrtec odnesli »vortekse« oz. rakete (uporablja se kot novost na področju meta žogice), ki jih bomo veselo uporabljali v naslednjih počitniških dneh. Vsem športnikom želimo še veliko športnih uspehov na domžalskem stadionu.
Vrtec Domžale, enota Cicidom pom. vzg. Mojca Grojzdek
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
stran
10
Katarina se je predstavila tudi v Domžalah
Katarina Kresal, novo izvoljena predsednica stranke LDS, se je 28. junija predstavila tudi v Domžalah. Predstavniki občinskih odborov so bili zadovolji z njeno predstavitvijo programa, odgovori in enotno podporo vodstva stranke, ki jo je (takrat še kandidatki) predsednici namenilo celotno vodstvo stranke. Srečanja severnoobljubljanske pokrajine LDS so se udeležili vsi vidnejši predstavniki stranke Jelko Kacin, v.d. predsednika stranke, Jožef Školč, vodja poslanskega kluba, in Aleš Gulič, predsednik sveta stranke ter predstavniki občinskih odborov, ki so Katarino Kresal tudi podprli.
Predstavniki Sevemoobljubljaske regije so se srečali s Katarino Kresal in navdušila jih je njena odločna, vi-zionarska. a hkrati razumna in topla predstavitev programa z naslovom - Kako z razvojnim vodenjem Slovenije uspešno sooblikovati globalizi-rani svet. Po predstavitvi desetih točk programa so sledila vprašanja predstavnikov občinskih odborov, ki so se nanašala na sam program; predvsem poglobljena vprašanja o točkah povezanih z delovanjem občin ter način in vsebina strokovne podpore stranke za uspešnejšo predstavitev, uveljavitev stranke v lokalnih okoljih.
Tako je Katarina Kresal odgovorila tudi na vprašanja o sestavi nove ekipe z vključitvijo vseh, ki so jo pri njeni kandidaturi tudi podprli. Pojavili so se tudi očitki, da bo (je) z njeno izvolitvijo stranko prevzel kapital. »Strank se ne more prodajati in kupovati, največji kapital vsake stranke so namreč njeni ljudje in ljudje, ki jo volijo.« Korektno in v veselje vseh prisotnih je odgovorila tudi na vprašanje o možnostih sodelovanja z združenjem Zares in Socialnimi demokrati. Po uradnem delu je sledilo druženje, v katerem je Katarina poudarila, da so zanjo v vsej verigi najpomembnejši predstavniki stranke na občinskem, lokalnem nivoju, ki dnevno komunicirajo s svojimi občani. Pri tem je še posebej pohvalila Občino Domžale in predsednika Občinskega odbora ki se z rednim pretokom informacij izogiba konfliktom in omogoča vsem članom, da so seznanjeni z najnovejšimi informacijami.
Tina Železnik
LDS
'Ml H/U NA DEMUKRALIIA SLOVENIJI
Kongres je napovedal veter, dokazal pa enotnost v LDS
V Žalcu je bil v soboto, 30. junija, kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki je z odstopom dosedanjega predsednika Jelka Kacina in podpredsednika Dušana Kebra, volila novo vodstvo stranke in potrdila enotnost stranke z željo po novih močeh in energiji, ki so jo podrli vsi izkušeni in zreli politiki. Tako se za Slovenijo pripravlja povsem nova stranka, ki obljublja, da bo pomembno posegla v slovenski politični prostor. Katarina Kresal je s svojim programom in zagonom dokazala, da je obljuba o zmagi na parlamentarnih volitvah 2008 zelo blizu.
Pozdravnim nagovorom gostov in bivšega vodstva stranke, nekaterih delegatov je sledila predstavitev obeh kandidatov za predsednika stranke. S svojim programom in predstavitvijo je vse prisotne navdušila Katarina Kresal. Delegati iz občine Domžale so bili zadovoljni, da je v svojo predstavitev vključila tudi poglobljena vsebinska vprašanja s predstavitve v Domžalah in tako dokazala svojo obljubo in skrb za boljše sodelovanje z občinskimi odbori. Njen program z naslovom - Kako z razvojnim vodenjem Slovenije uspešno sooblikovati globa-
lizirani svet je sestavljen iz desetih točk; (l) Kapital in znanje za hitrejši gospodarski razvoj, (2) Fiskalna politika kot spodbuda gospodarske rasti, (3) družba znanja: avtonomno raziskovanje in svobodno razmišljanje, (4) z informacijsko družbo do najbolj razvite države v Evropi, (5) liberalne rešitve s socialnim čutom, (6) Evropski obraz Slovenije in nova globalna politika, (7) pravosodna politika, pravna država in pravična družba, (8) varnost kot trajna vrednota in vsakdanja potreba, (9) kultura in komunikacija za strpen dialog in (10) Slovenija kot zgled trajnostnega razvoja. Katarina Kresal je v svoji predstavitvi še posebej poudarila: »Pri sestavi mojega programa so mi pomagali bivši ministri, člani liberalne akademije in program je smer, ki bo moje in strankino vodilo v prihodnost. Po moji oceni program ne pomeni premika v desno, kot tudi ne zahteva dodatnih kapitalskih vložkov.« Z odločnostjo, razumom in željo po izboljšanju razmer v stranki, predvsem na področju pretoka informacij in modernizacijo stranke, je pozvala vse prisotne občinske predstavnike, da najbolj računa na njihovo pomoč.
Tina Železnik
Domžalsko pokopališče
Izdelan je idejni projekt pokopališča v Domžalah in pripravljen za predstavitev. Gre za dokončanje investicije, ki vključuje spremembe širšega pokopališča in ureditev cestnega ter mirujočega pokopališkega prometa. Nekaj sredstev za to je planiranih že v letošnjem proračunu, vendar bo do uresničitve ideje, kakršna bo pač sprejeta, trajalo...
Irenutno stanje, to je neurejenost, traja že več let in zahteva nekaj nujnih ukrepov. Ni mogoče, da bi se s ureditvijo čakalo in odlašalo do realizacije novega projekta. Problem je drugje. Vprašanje je, zakaj je novo domžalsko pokopališče kot tujek v kraju in ne daje vtisa, daje sestavni del Domžal. Ni urejeno tako, da bi že ob vstopu vanj začutili mir, spoštovanje do umrlih in kjer bi si obiskovalci lahko, kot bi moralo biti, spočili dušo in telo. Tak odnos do pokopališča so imeli v naši deželi od nekdaj, to je del naše kulturne dediščine: urejeno naselje, v sredini cerkev s pokopališčem, šola, občina, policija.
Domžale še danes nimajo pravega centra, glede ureditve pokopališča, ki je lokacijsko odmaknjeno, pa bi bila povezava s krajem lažja, vendar se je zataknilo. Obiskovalci, zlasti starejša generacija potrebujejo lepo in varno pot do pokopališča in dostojno ureditev le-tega. Naše pokopališče je sorazmerno novo, torej je moderna zasnova na mestu. Zaradi obsežnosti in nedodelanosti celostnega projekta, je odnos odgovornih do njega še vedno tak, kot da je gradbišče - poraja se skrb, da ne bo nikoli urejeno. Že leta je podoba žalostna. Le kako lahko to prenašamo.
Lepo urejeni grobovi, za katere skrbijo svojci in ožja okolica grobov, na prvi pogled zameglijo žalostno stanje. Že sam vhod na pokopališče, natančneje parkirišče in vmesni prostor pred samim pokopališčem sta zanemarjena. Parkirišče zapolnjujejo: zrita zemlja, skladišče elementov za ekološke otoke, po vseh kotih ograje, pravzaprav v zamikih, so kupi peska in zemlje. Tu ležijo že leta neuporabljeni gradbeni elemen-
Novice iz MLD
V Mladi liberalni demokraciji se neprestano nekaj dogaja. V petek 6. julija 2007 je OO Maribor organiziral okroglo mizo in pogovor z naslovom PODNEBNE SPREMEMBE, Iskanje rešitev in smernic na lokalni in globalni ravni, pisarni MO LDS Maribor s pričetkom ob 19. uri. Zbralo se je veliko število mladih demokrat in demokratov, ki so svoje poglede in mišljenja delili
z ostalimi člani in članicami. Ugotovitve, ki jih lahko poenotim v celoto so bile naslednje. Podnebne spremembe bodo vplivale na počutje in zdravje ljudi ter v splošnem na kakovost življenja. Povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov kot so popla-
ve, neurja, suše bo povzročalo materialne škode, selitve prebivalstva, pomanjkanje hrane in vode, povečano smrtnost in širjenje bolezni. Podnebne spremembe bodo ogrožale tudi socio-ekonomski razvoj, demografske tokove, turizem in zdravstveno infrastrukturo. V velikih mestih, obalnih področjih in v gorskem svetu bodo učinki podnebnih sprememb še bolj posebej izraziti. Po nekaj prebrane literature na to temo pa sem prišel do spoznanja, da je za reševanje izziva spreminjajočega se podnebja je na voljo že veliko predlogov, od tehnologij za rabo obnovljivih virov energije do mednarodnih dogovorov. Pomembno je poudariti, da obstoječe rešitve, v nasprotju s prepričanjem večine ljudi, ne bodo uničile našega življenjskega standarda in naših gospodarstev, ampak jih utegnejo celo izboljšati. Reševanje problema lahko, sodeč
po številnih študijah, pripomore k nastajanju številnih novih delovnih mest, prinese razvoj v manj razvite predele, naredi gospodarstva bolj učinkovita in nam pomaga zmanjšati številne stroške. Glede na to, da največ emisij TGP prispevata sektorja energetike in prometa, je predlaganih rešitev največ prav v teh sektorjih. Predstavljenih pa je bilo tudi kar nekaj rešitev na področju varčevanja z energijo, učinkovite rabe energije, rabe obnovljivih virov energije, varčne vožnje, tehnik in mehanizmov trajnostne mobilnosti, razvoj sistemov javnega prevoza, informacije o pravilnem ravnanju z odpadki ter manj intenzivnih oblikah kmetijstva. Zato menim, da bi lahko vsak posameznik s svojim vložkom v zmanjševanje vplivov na okolje pripomogle k boljšem in lepšemu jutri.
00 MLD Domžale
ti, materiali, zavrženi nagrobniki in drugo. Zunaj ograje je okrog in okrog neporavnan teren, kjer ležijo razne večje ali manjše smeti, namesto košene trave in ozelenitve ograje. Ni košev za odpadke. Ob dežju so luže in blato.
Z malo denarja pa bi bilo možno urediti to, kar obstaja in verjetno delno tudi v skladu s celostnim projektom. V resnici je sedanji prostor namenjen parkiranju dovolj velik, vendar ga je treba urediti: položiti asfalt, urediti odvodnjavanje, zarisati parkirna mesta in zasaditi drevje.
V soncu ljudje iščejo senco in parkirajo pod drevesi na zelenici in jo uničujejo. Nuja po senci bo zaradi smeri klimatskih razmer še večja.
V ograjenem medprostoru, kjer poteka glavni vhod na samo pokopališče, stoji kot center nelep odlagalni kontejner za odpadke. Do nedavnega so bile tu enako »estetske« pločevinaste razpadajoče barake - zakaj toliko in kaj je v njih. Kdo je lastnik?! Te so pred nedavnim prestavili v nišo zunaj ograje, kamor verjetno spadajo pomožni objekti, vendar ne taki. Niti na Žalah v Ljubljani, niti na manjših pokopališčih ni slutiti česa podobnega, vse je estetsko urejeno, marsikje diskretno skromno.
Skozi vse aprilske in majske praznike so v tem delu pokopališča stali delovni stroji, medtem, ko visi na vratih v ta medprostor tabla s celim kupom  prepovedi  za obiskoval-
ce. Stojala za kolesa so dobesedno razmetana na vozni poti zunaj tega prostora. Kdor se pripelje s kolesom, je prisiljen v prekršiti red, predpisan na tabli, in peljati kolo s seboj na samo pokopališče, sicer bi ogrozil svojo varnost in seveda zaradi kraj, ki so tu pogoste, tudi lastnino. Zakaj ne bi bil medprostor urejen kot nekakšen manjši park, kjer bi na začetku obiskovalci varno pred prometom in tatovi odložili kolesa, tam bi bile klopi, da bi se bilo mogoče odpočiti, koši za odpadke ter privez za pse s posodo za vodo. Kontejnerje za pogorele sveče in cvetja pa bi diskretno umaknili od vhoda ter zagotovili ločeno zbiranje plastike, cvetja,in na drugi strani estetsko razporedili tudi stojnice. Prebivalstvo se stara, marsikdo je iz različnih razlogov prisiljen priti peš, kar ni tako blizu. Pokopališče je marsikomu med nami del vsakdana, torej naj postane pot do njega sprehajališče za ljudi in cilj obenem - obisk mrtvih in počitek v parku. Okoliški prebivalci vseh starosti že sedaj v vseh letnih časih tečejo po okoliških poljskih poteh - dobro bi bili namestiti v tem delu vodnjak s pitno vodo (enako kot ob Bistrici). Sicer pa je vredno in ne tako daleč, si ogledati pokopališča v Dobu, na Homcu, v Ihanu, v Šentjakobu in svojsko na Sv. Trojici. Samo nekaj kilometrov od nas, v Mengšu, je pokopališče z mrliškimi vežicami in obema parkiriščema urejeno z okusom in občutkom za kraj sam in park mrtvih: senca na parkirnih prostorih, skrit pomožni objekt ob mrliški vežici za opremo. Grobov ni malo in denarja od najemnin se ne nabere malo. Torej ...
Majda Zevnlk
SDS Domžale o pokrajinski zakonodaji in ostalih aktualnih dogodkih
Vodstvo SDS Domžale se je na nedavni seji med drugim posvetilo tudi sprejemu pokrajinske zakonodaje, razpravljalo pa je o trenutnih aktualnih političnih dogajanjih v občini in na državni ravni.
SDS
SDS Domžale meni, da je sprejem pokrajin nujen in da prejšnja vlada pod vodstvom LDS-SD tega projekta na žalost ni bila sposobna izpeljati. Sedanja vlada je ugriznila v ta oreh in dosegla politični konsenz, saj se mora zakonodaja sprejeti z najmanj 2/3 večino poslancev v Državnem zboru. SDS Domžale pa ob delovni verziji zakonodaje, predvsem zakona, ki določa območja pokrajin, predlaga ustreznim državnim organom, naj se uvede t. im. »kamniško-zasavska pokrajina«. V SDS Domžale se zavedamo, da bi naša občina, pa tudi sosednje, ki so locirane severno in severno-vzhodno od Ljubljane, funkcionirale bolje in uspešneje, če bi bile ločene od mesta Ljubljane, saj ima Ljubljana tako veliko število prebivalcev, da pokrajinski svetniki iz občin, ki obkrožajo Ljubljano, ne bi imeli nobenega vpliva na odločitve in bi bili vedno preglasovani. Zato je bolje, da se ustanovi nova pokrajina oz. točneje, prerazporedi se občine znotraj dogovorjenih 14 pokrajin in se določi zgoraj imenovana pokrajina, ki bi jo sestavljale občine nekdanje velike občine Domžale (poleg Domžal torej Še Trzin, Mengeš, Lu-kovica in Moravče) ter še nekatere sosednje občine (Kamnik, Litija, dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji,...). Takšna pokrajina bi zaokrožala politično in geografsko celoto ter uspešno urejala problematiko, ki se po zakonu prenese iz države in občin na pokrajine.
V nadaljevanju seje so se člani vodstva dotaknili tudi nekaterih aktualnih dogajanj v občini in državi. Ob pregledu dogodkov v zadnjem času so se dotaknili sej domžalskega občinskega sveta, kjer so naši svetniki in svetnice konstruktivno pripomogli pri reševanju problematike z odpadki, ravno tako pa tudi pri seznanitvi s predlogom nove ureditve centra Domžal. Poleg tega so bile na seji obravnavane tudi nekatere druge pomembne teme - tako se bo v avgustu pričelo graditi rondo na Rodici, za kar je med drugim zaslužen tudi naš poslanec Robert llrovat, ki mu je uspelo uvrstiti gradnjo tega križišča v nacionalni plan gradnje cest (v križišču Deteljica bo v času gradnje spremenjen prometni režim), nadaljevala se bo posodobitev Hale Komunalnega centra v Domžalah (dodatne tribune, sanitarije itd.), Šumberk je bil razglašen za gozd s posebnim namenom in tako zaščiten.
Ob pregledu dogodkov na državni ravni pa so prišli do mnenja, da interpelacija zoper ministra Bručana ni upravičena, saj je minister Bručan dokazal, da ministrstvo dela dobro. Trenutno so v proceduri dobri zakoni in tudi neurejene razmere, ki so se vlekle nekaj let, se zdaj dejansko tudi rešujejo (cena zdravil, zavarovalnica Vzajemna, onkološki inštitut,..). Nobenega razloga ni, da bi ministru lahko pripisovali kakšno koli interpelacijo, res pa je, da opozicija skupaj z medijskim linčem, ki se uprizarja zoper vlado, želi zmanjšati ugled sedanje vlade in njenega odličnega dela. SDS Domžale tako ocenjuje, da gre tudi pri poskusu te interpelacije gre za poskus diskreditacije, saj je v ozadju verjetno tudi to, daje minister v preteklosti zavrnil predlog zakona o preoblikovanju Vzajemne, ki ga je predlagala SNS.
V razpravi so se člani vodstva SDS Domžale dotaknili tudi poročanja nekaterih nacionalnih medijev ter javnomnenjskih anket. Ugotovili so. da si je večino medijev na državni ravni (POP Tv, A kanal. Dnevnik,...) podredila sedanja opozicija in da se izvaja kontinuirani in načrtni medijski napad na sedanjo vlado, ko ti mediji poročajo na ravni rumenega tiska ter iščejo ali si izmišljajo afere ter na takšen način žele pridobiti bralce oz. gledalce. V SDS Domžale takšna dejanja obsojamo, saj se s tem omalovažuje novinarsko delo, vendar pa upamo, da bodo ti mediji čez nekaj mandatov, ko se bo mogoče zamenjala oblast, na ravno takšen način poročali o vladi, ki bi jo sestavljale stranke politične levice. Ob pregledu javnomnenjskih anket pa so člani vodstva SDS Domžale ponovni prišli do ugotovitve, da ima sedanja vlada izredno visoko podporo, ravno tako tudi SDS, je pa res, daje zaradi pre-razporejanja glasov na levem političnem polu ekstremno odskočila SD, vendar bo po morebitni konsolidaciji LDS in drugih strank na levem polu priljubljenost SD močno padla in bo ponovno znašala okrog 10%. Ob zaključku seje je predsednik SDS Domžale, Robert Hrovat, vse pozval k udeležbi na tradicionalnem poletnem taboru SDS v Lepeni, ki se vsako leto odvija konec julija in začetek avgusta. Podrobnejši program je moč najti na spletni strani SDS Domžale (www.domzale.sds.si) , na poletni tabor pa ste seveda vabljeni tudi vsi bralci in bralke Slamnika, saj bo tam priložnost za popestritev počitniških dni, pa tudi za kakšen pogovor z ministri, poslanci in ostalimi zanimivimi sogovorniki.
Janez Slibrlč, tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.sl
Poenotenost politike in občin o ustanovitvi »kamniško-zasavske pokrajine«
Poslanca SDS v Državnem zboru Republike Slovenije mag. Tomaž Štebe in Robert Hrovat sta 3. julija 2007 v Domžalah pripravila zanimiv posvet na tematiko uvedbe pokrajin - gost je bil dr. Ivan Žagar, minister brez resorja, zadolžen za lokalno samoupravo.
Na posvetu, ki so se ga udeležili številni župani in podžupani občin iz ljubljanskega severno vzhodnega in severno zahodnega dela ter poslanci Državnega zbora RS s tega področja, prisotni pa so bili tudi nekateri predstavniki zainteresirane javnosti, je bil sprejet splošen konsenz, glede ustanovitve nove pokrajine z delovnim nazivom »kamniško-zasavska pokrajina«. Obsegala bi občine v bližnji okolici Ljubljane, in sicer Domžale, Trzin. Mengeš, Lukovieo, Moravče, Komendo, Kamnik, Litijo, Dol pri Ljubljani, Šmartno pri Litiji, opcijsko tudi Zagorje in Trbovlje ter morebiti še kakšno Prisotni so bili mnenja, daje imenovanje sedeža te pokrajine sedaj še preura-njeno dejanje, saj bo najprej potrebno skozi proceduro doseči ustanovitev te pokrajine, niso pa izključili možnosti o delitvi pristojnosti v okviru te regije. Minister Žagar jc v razpravi poudaril, daje za ministrstvo sprejemljiva takšna rešitev, ki pa mora biti seveda ustrezno podpkrcpljcna s pristankom vseh zainteresiranih občin, da ne žele biti v sklopu pokrajine s sedežem v Ljubljani, gledali pa se mora tudi na to, da se ne preseže s konsenzom dogovorjenih 14 pokrajin - to število je sprejela že vlada v preteklem mandatu ter tedanja vladajoča koalicija. Ob zaključku sta organizatorja posveta, poslanca SDS v DZ RS, mag. loma/ Štebe in Robert llrovat, izrazila navdušenje glede na izraženo podporo s strani najvišjih predstavnikov posameznih občin, saj bo na takšen način lažje zagovarjati ustanovitev »kamniško-zasavske pokrajine« ter se vsem zahvalila za njihove prispevke ler udeležbo, prav posebno pa sta se še zahvalila ministru Žagarju za obisk in pojasnila ter odgovore na teme in dileme, ki so se oh tem porajale.
Janez Stlbrič
stran
11
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
II
MOJE DDMŽALE
VARNE    N USPEÍNt
Sproščeno
V zadnjem času se v javnosti in medijih pogosto pojavljata besedi sproščeno in nesproščeno. Te besede je med drugim spregovoril dr. Peter Jambrek na tiskovni konferenci nekaj dni pred srečanjem Zbora za Republiko. Kot je povedal, aktualna vlada potrebuje še najmanj en mandat, da bo postala Slovenija resnično bolj sproščena. Mislim, da je dr. Jambrek - lastnik zasebnih fakultet in soavtor spornega osnutka Zakona o visokem šolstvu in raziskoval-no-razvojni dejavnosti - dobro vedel, kaj zanj pomeni beseda »sproščeno«. Po njegovem ta vlada potrebuje še en mandat, da se mu bodo izpolnile nam dobro znane in njegove očitne želje po razbitju javnih univerz, dodatni omejitvi vpisa na javnih družboslovnih fakultetah, pretakanje študentov na zasebne družboslovne fakultete in s tem razširitev teh zasebnih fakultet (predvsem seveda finančna razširitev, ne razširitev v smislu kakovosti).
V zadnjem času smo priča tudi prav nič skromni samohvali aktualne vlade o uspešnosti njenega delovanja. Zanimivo je predvsem to, daje vlada začela hvaliti samo sebe, saj od drugje hvale ni! Namesto ukvarjanja z resničnimi problemi, koi so npr. ustvarjanje
novih delovnih mest, reševanje stanovanjske problematike mladih in podobno, smo vsakodnevno priče raznim notranjepolitičnim aferam, ki Sloveniji ne koristijo in v resnici zakrivajo dejansko stanje na teh področjih - to pa je predvsem boj za oblast, boj za nastavitev preverjenih in zvestih kadrov na praktično vse politične in strokovne funkcije v državi. Največji problem aktualne vlade je v njenem načinu vladanja in v njeni samozadostnosti. Pri izbiranju kadrov ni pomembno, kako kakovostni so, važno je, da so naši in da so lojalni. Vlada si je v zadnjih dveh letih in pol poskusila podrediti gospodarstvo, medije, civilno družbo, obveščevalno službo, celo predsednika države. Deluje po načelu: Kdor nas kritizira, pa čeprav dobronamerno, je naš sovražnik, zato ga je potrebno diskreditirati in odstraniti. Če ni sovražnikov, jih je potrebno ustvariti in stigmatizirati z znanim nazivom »komunist«. Človek dobi občutek, daje danes v Sloveniji več komunistov, kot jih je bilo pred petdesetimi leti! Slovenija potrebuje novo politiko, ki bo presegla stare in preživete delitve na naše in vaše. Potrebuje politično opcijo, ki bo povezovala ljudi in iskala rešitve, ki so v interesu vseh državljanov. Ki bo odprla svoja vrata strokovnjakom na različnih področjih in ki bo znala povezati modrost starejših z energijo mladih. Čas je za spremembe!
MIha Ulčar, Svetnik liste Moje Domžale - varne In uspešne
Kaj se dogaja
Svetnika NSi Domžale kar pridno sodelujeta v občinskem svetu. Čeprav sta le dva, s svojimi , vprašanji in predlogi sodelujeta v vseh razpravah. V 8 mesecih delovanja novega občinskega sveta je NSi skupaj s svetniško skupino SDS in SLS med drugim vložila tudi amandma za sredstva iz proračuna, ki bi bila namenjena za izgradnjo novega vrtca na Rovah. Stara šola, ki na Rovah počasi, a vztrajno propada, bi prav lahko služila za vrtec, ki jih v domžalski občini močno primanjkuje, pa tudi sama Rova se hitro razvijajo in širijo. Žal predlog svetniških skupin ni bil sprejet. Kljub temu pa bo predlog morda le obrodil sadove, saj je župan na seji 21. junija 2007 povedal, da se bodo v domžalski občini, kjer primanjkuje več vrtcev, Ic-ti začeli graditi! Med naštetimi lokaciji je omenil tudi naselje Rova.
NSi
NovaSlovenUa
Vprašanja se vrstijo tudi na področju komunalnih dejavnosti, gospodarskega položaja občine Domžale, razvojne strategije obrti, vprašanja v zvezi s prometno povezavo in varnostjo na cestah, kam s komunalnimi odpadki. Odpadki bodo v letu 2008 vsekakor zanimiva tema, saj vemo, da odlagališče Dob nima več uporabnega dovoljenja in da bo potrebno odpadke odvažati drugam. Dejstvo J* , da se bo zaradi nove lokacije in transporta povečala tudi centi »dvoza za vse uporabnike. Veliko j« vprašanj, na katera še nismo dobili odgovorov, vendar pa jih Pričakujemo in tudi opozarjamo "a probleme, ki se lahko pojavijo.
Zelo zanimiva tema so tudi pokrajine. Vlada je določila 60-dnevni [°k za pripombe na osnutek zakona o pokrajinah, ki predvideva 14 pokrajin, vendar pa se z njim Vt:|iko ljudi ne strinja. V NSi Podpiramo ustanovitev pokrajin, Vendar pa si ne želimo povečanja izdatkov za javno porabo, saj je to le dodatno bicnie za davkoplačevalce. Ker so pokrajine naša Prihodnost, se moramo' vključiti v njihovo razdelitev, zato bomo
tvorno sodelovali s pripombami pri njihovi ustanovitvi. Sklepi, ki jih je Svet stranke NSI sprejel v zvezi z ustanavljanjem pokrajin,
so:
• NSi podpira takšne zakonske
rešitve ustanavljanja pokrajin, ki bodo zagotovile resnično decentralizacijo Slovenije v skladu z načeli subsidiarnosti.
• Pokrajine morajo postati generator skladnega regionalnega razvoja.
• NSi bo podprla ustanavljanje pokrajin, ki ne bo zahtevalo dodatnega obremenjevanja davkoplačevalcev.
• Pokrajine morajo s finančnega in organizacijskega vidika odpravljati in odpraviti administrativne ovire za državljane.
• NSI zagovarja čim manjše število pokrajin oziroma takšno število pokrajin, ki bo glede na kriterije za ustanovitev pokrajin zagotavljalo optimalno delovanje pokrajin.
• Država mora pokrajinam zagotoviti sredstva v sorazmerju z vrsto in obsegom prenesenih nalog. Financiranje pokrajine mora biti v skladu z načeli preglednosti, učinkovitosti in gospodarnosti ter finančne optimizacije upravljanja z javno-linančnimi sredstvi.
Po razdelitvi posameznih pokrajin domžalska občina spada v osrednjo slovensko pokrajino, v kateri bo skoraj četrtina vsega slovenskega prebivalstva. Prav zaradi velikega obsega načrtovane pokrajine je domžalski občinski svet sprejel sklep o smotrnosti ustanovitve pokrajine, v kateri bi se združile občine, ki so bile v preteklosti del občine Domžale. Vanjo naj bi se vključile tudi občine Kamnik, Komenda, Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji in Zagorje ob Savi, ki so idejo večinoma že podprle. Tudi leto 2007 bo leto volitev. Letos bomo izbirali predsednika republike. Kandidat, ki je že zgodaj objavil svojo kandidaturo, je Lojze Peterle, ki ga poznamo kot dejavnega politika in prepoznavnega člana NSi. Veseli smo, da se je Peterle odločil za ta korak in verjamemo, da bo res predsednik vseh Slovencev, kar je pokazal tudi že v preteklosti. Zagotovo bomo prav zaradi njegove pokončne drže in odločnosti jeseni volili Peterleta, saj mu podpore ni dala le stranka iz. katere prihaja, pač pa tudi druge stranke in ljudje na terenu.
NSI
Združenje Zares pripravilo posvet o prihodnosti visokega šolstva
Problematika visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne dejavnosti je v zadnjem času zaradi ravnanj in predlogov ministra dr. Jureta Zupana pri pripravi Zakona o visokem šolstvu in razprave o Resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva postala vsaj v akademskih krogih silno polemična, razgibana in ostra. Sedanja vlada in njen minister se namreč precej enostransko in mimo večinskega mnenja tistih, ki jih to najbolj zadeva (Univerze, inštituti, fakultete, študenti), loteva sprememb, ki bodo po mnenju večine škodljivo vplivale na prihodnost in razvoj tega področja. Vlada trmasto vztraja pri vsiljevanju svojega koncepta, ki temelji na prevelikem podrejanju teh področij vsakokratni aktualni politični oblasti in močno posega v avtonomijo univerz, znanosti in visokega šolstva.
Zato smo v Združenju Zares pripravili v sredo, 27. junija, v Cankarjevem domu posvet o tej pro-
blematiki, na katerem so kot uvodničarji nastopili dr. Vito Turk, dr. Tamara Lah Turnšek, dr. Ivan Svetlik, dr. Stane Pejovnik, dr. Igor Imri in dr. Jozsef Gvorkos ter se v svojih razmišljanjih ukvarjali z vprašanji, kakšen je položaj naše /nanstveno-raziskovalne dejavnosti v mednarodnem kontekstu, kaj pomenijo vladni predlogi za avtonomijo teh dejavnosti in kakšen je položaj študentov v tej sferi. Posebno pozornost smo na posvetu namenili tudi načrtovani privatizaciji visokega šolstva, saj tako kot je načrtovana, temelji na razgradnji javnega visokega šolstva in raziskovalnih institucij (kako značilno za to vlado) zlasti v luči dileme, ali lahko majhne, razdrobljene šole in inštituti lahko zagotavljajo visoko raven in kvaliteto znanja in raziskovanja. Predlogi ministra Zupana so namreč usmerjeni na primer v razbitje Univerze v Ljubljani in favoriziranje majhnih zasebnih visokošolsko-raziskovalnih institucij. Seznanjeni smo s številnimi primeri, ko se forsira in priviligira (zlasti skozi odobrena finančna sredstva) majhne zasebne šole (tudi lastniki so večkrat povezani z vlado, npr. Peter Jambrek), medtem ko je na primer Primorska univerza kot javni zavod na robu obstoja.
Cveta Zalokar- Oražem
Obisk in delovno srečanje na Rovah
Zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami smo člani občinskega odbora Slovenske ljudske stranke Domžale pripravili v Zago-rici pri Rovah. Poleg želje, da delo zaključimo tudi ob dobrotah znanega kmečkega turizma, smo obisk v severovzhodnem delu naše občine izkoristili tudi za delovno srečanje in pogovor o aktualni problematiki tega področja, zato smo za pogovor zaprosili tudi predsednika Krajevne skupnosti Rova, Milana Šinkovca.
SIOV»nak« l|udkka strank*
Gospod Šinkovec je med drugim tudi nagrajenec Občine Domžale za uspešno vodenje K S, vendar je kljub splošnemu zadovoljstvu nad razvojem teh krajev v zadnjem obdobju opozoril na neuspešno reševanje situacije in usode stavbe nekdanje Osnovne šole Rova. P6uk je bil namreč ukinjen okrog 1980, od takrat pa stavba propada. Po prepričanju predsednika
Svetniška skupina Peter Verbič-	*>$jt ZA DOMŽALE ™ t/ napredne In u pe ne
LISTA ZA DOMŽALE	
Vsi občani Domžal naj se aktivno vključijo v odločanje o izgledu
Ureditev centra Domžal
Na 9. seji občinskega sveta nam je bila predstavljena Strokovna zasnova za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje centra Domžal. Ureditev centra Domžal že vrsto let spravlja vse nas, Domžalčanke in Domžalčane, v slabo voljo, kajti izgled tega najpomembnejšega dela Domžal ostala praktično nespremenjen že več kot 25 let. Sprehodila sem se skozi aktivnosti, ki so se odvijale na področju ureditve centra Domžal od leta 1991, namreč, marsikaj bi lahko bilo na tem področju danes že narejenega.
Že leta 1992, v času osamosvojitve, je bil s strani občine izveden natečaj o urbanistični zasnovi centra Domžal t.i.'Kare Alko\ V sklopu Poročila o pregledu vseh urbanističnih rešitev je mgr. Vla-dimir-Braco Mušič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije zapisal: »Eno temeljnih izhodišč občinske uprave in strokovne službe, ki je tudi blizu ocenam javnosti, je v dejstvu, da mesto Domžale, v svojem relativno hitrem razvoju in ob enostranski rasti stanovanjskih, industrijskih in obrtno proizvodnih oz. storitvenih ter trgovinskih funkcij in tovrstne stavbne substance, še ni uspelo izoblikovati dovolj značilnih celovitih mestnih območij z razpoznavno identiteto. Zaradi tega tudi ni primerne skladnosti z estetskimi kriteriji urbanističnega oblikovanja oz. urbane graditve. Omenjeni kriteriji igrajo vse večjo vlogo tudi v sodobni ekonomiki mestnih funkcij, večajo privlačnost v kompetilivnosti mestnih središč, navezujejo pa se tudi na aktualne ekološke in splošno humanistične cilje demokratične družbe. Urbana substanca Domžal je rasla stihijsko, po bolj ali manj zaokroženih, večjih ali manjših »prirastkih«, torej podobno kot vsa naša mesta.
To je imelo za posledico odsotnost celovitejših prvin urbanistične zasnove pa tudi (skorajda) izgubo nekaterih kvalitetnih možnosti. Pri tem mislimo na vizualno in funkcionalno zvezo z obrobjem reke Kamniške Bistrice, z atraktivno gozdnato vzpetino Šumberk, historičnim jedrom selišča itd. Kljub nastajajoči mestnosti centralnega prostora Ljubljanske ceste, pa v neposredni bližini ni adekvatno izoblikovano okolje stanovanjskih blokov, značilnih za naš urbanizem 60. in 70. let, okolje družinskih hiš in okolje spontano zrasle suburbane mešanice posameznih, prostostoječih hiš, delavnic, skladišč ipd.«
Znani slovenski arhitekt v Janez Hacin, ki ima svoj biro v Ženevi, je ob tej priliki zapisal: »Občina z analizo svojih potreb, bi eventu-elno tudi lahko pomagala bodočemu investitorju z dopolnitvijo programa z njimi. Uspešni kompleksi tega mestnega tipa pridobijo z mešano uporabo trgovskih, finančnih, gostinsko-turističnih, stanovanjskih in društveno-kori-stih funkcij. Medicinski programi in manjše klinike, laboratoriji in farmacije, zobozdravniki in veterinarji, se tudi dobro vključijo v podobne komplekse in povzdigujejo njihovo trgovsko privlačnost. V kontekstu manjšega hotela bi bilo koristno razmišljati o polivalentnem business centru, 'rent-an-office' programu, manjšim kompleksom seminarskih sob in manjšemu prostoru za kulturno dejavnosti. Le-tabi pripomogla do življenja tega kompleksa izven delovnega časa.«
Matjaž Karlovšek, podpredsednik takratnega izvršnega sveta v Domžalah, se je zavzemal, da se na tem 'kareju' izgradijo podzemne garaže, zgoraj pa prizidek k 'Napredku'; manjši poslovni hotel, banko, poslovno podjetniški center ter glavno domžalsko
sprehajališče - kot povezavo med Manežičevo hišo' in tovarno Uni-verzale. V sklopu te povezave pa naj bi bil mestni park S lonlano ali paviljonom ter otroško igrišče. Ob Kidričevi cesti naj bi bil prostor za novo tržnico.
»Soinvestitor teh 'neprofilnih površin bi morala biti vsekakor Občina Domžale. Lastniki le-te parcele v letu 1991, to je bilo pred denacionalizacijo, so bili:
- Občina Domžale
- SKB Banka
- Napredek
- SGP Pionir Novo mesto
Po denacionalizacijskem postopku so postali večinski lastniki te parcele otroci Jeras \&\& brata iz Ljubljane in sestra, ki je živela v Zagrebu). Kasneje je trgovsko podjetje Napredek odkupilo to zemljišče od Jerasovih in tako postalo večinski lastnik parcele,« pove Matjaž Karlovšek. Sedanja vizija izgradnje centra Domžal je prikazana na razstavljenih idejnih projektih zgradbe Tuš, na stenah trgovine z opisano dejavnostjo trgovine, garažne hiše in kino dvoran ter na urbanistični zasnovi podjetja Locus d.o.o.. Občinski podrobni prostorski načrt za območje centra Domžal, ki bo nam občinskim svetnikom dan v razpravo (naročnik projekta je Energotuš d.o.o., Celje). Menim, da bi se morali vsi občani Domžal aktivno vključiti v odločanje o izgledu in funkciji centra Domžal, saj je to vaše mesto in ko bodo zahrumeli prvi bagri in na-kladači, bo žal že prepozno - ostala bodo samo še dejstva.
Živahno vroče poletje, zaslužen dopust in težko pričakovane počitnice so tu. Svetniška skupina Peter Verbič-Lista za Domžale
vam želimo prijetno poletje, uživajte v vsakem trenutku, če se odpravljate tla dopust, vam želim varno pot in brezskrbne ter varne počitnice, če ostajate doma, pa čim bolj optimalne temperature in prijetne poletne večere.
Katarina Karlovšek občinska svetnica
www.peter.verbic.sl
KS je nekdanja šola, s pripadajočim zemljiščem, ki so jo krajani zgradili z lastnimi sredstvi, sedaj pa je v lasti občine, najprimernejša lokacija za ureditev športnega in otroškega igrišča. Pomanjkanje take infrastrukture je ena najbolj perečih težav v kraju, saj ni pravih možnosti za zdravo in kvalitetno preživljanje prostega časa mladine. Svoje prostore prav tako potrebuje sama KS, ki »gostuje« pri gasilcih, ostali prisotni člani SLS s tega območja pa so izpostavili, da prav tako primanjkuje prostorov za kulturno ali društveno dejavnost, opozorili pa so tudi na slabo cestišče skozi vas Ziče in problematično hudourniško vodo ob nalivih v Zagorici. Predsednik KS je prisotne sicer seznanil, da so pogovori z vodstvom Občine Domžale o nadaljnji usodi osnovne šole v teku, dokončne rešitve pa še ni na vidiku. SLS Domžale je po koncu delovnega srečanja soglasno sprejela sklep, da popolnoma podpira načrte KS Rova glede reševanja problematike z OS.
Rok Ravnikar http://rokravnikar.blog.siol.net
Vprašanja, pobude in predlogi svetnikov -kako dolgo še?
Na 8. seji občinskega sveta, ki smo jo imeli 20. junija, sem opazil, da je bila v predlogu dnevnega reda točka "vprašanja, pobude in predlogi svetnikov" ponovno "porinjena" na zadnje mesto. Občinski svetnik ima namreč po statutu občine in po poslovniku občinskega sveta »/pravico postavljati vprašanja in (lajali pobude in predloge županu, prtdscd nikom odborov in komisij sveta in predsedniku nadzornega odbora v zvezi z zadevami iz njihove pristojnosti ter njihovim delom in dajati druge pobude in predloge v skladu s Statutom Občine Domžale in poslovnikom.«
Po eni strani me je presenetilo, saj nisem pričakoval tako očitnega poskusa izogibanja tej točki, po drugi strani pa sem že nekaj zaporednih sej zaznaval nejevoljo in pritožbe župana in ostalih, češ, odkar je ta točka na prvem mestu, se je število vprašanj nenormalno povečalo. Prepričan sem, da je potrebno pogledati drugače: če gre ta točka na zadnje mesto, se bo število vprašanj resda zmanjšalo, vendar to na račun kakovosti dela svetnikov in življenja občanov.
Ponovno poudarjam, da me je na eni prvih sej, ko srno točko soglasno dali na prvo mesto dnevnega reda ta znak spoštovanja do instituta občinskega svetnika pozitivno presenetil, saj gre za standard, ki ni dosežen v prav vsaki občini. Ta točka daje tudi možnost svetnikom koalicije, da se pokažejo na seji sveta, saj morajo sicer samo v tišini sedeti in dvigovati roke. saj so se ponavadi večino stvari dogovorili že na predhodnih sestankih. Dejansko je bilo na prvih osmih sejah do sedaj postavljenih skupno okrog 150 svetniških vprašanj (pobud, predlogov). Če bi vsak svetnik na vsaki seji postavil samo eno vprašanje, bi to teoretično pomenilo 248 vprašanj. Stanje torej nikakor ni kritično. Nameraval sem z obžalovanjem, pa vendar zelo kritično, razpravljati o tej potezi, vendar se je župan že takoj na Eačetku odločil, da "novosti" ne bo uresničil. Je pa napovedal, da bo v predlogu novele poslovnika, ki se načrtuje za jesen, zelo jasno določeno, kaj se misli pod pojmom "vprašanja svetnikov". V dobro demokracije v občini si želim, da spremembe ne bodo bistvene. Problemov in stisk ljudi v občini ne bo nič manj, če svetniki nanje ne bomo smeli opozarjati.
Rok Ravnikar občinski svetnik
http://rokravnlkar.blog.slol.net
NAŠI POSLANCI
stran 12
Ropove izjave škodujejo ugledu Republike Slovenije
mM
Nekdanji poslanec LDS in premier Tone Rop, ki je izstopil iz LDS in prešel v SD, je nedavno izjavil vrsto lahkomiselnih, škandaloznih, nepreverjenih in zlonamernih izjav, s katerimi Rop in z njim Socialni demokrati rušijo ugled države. Zato je poslanska skupina SDS pozvala poslanca SD Toneta Ropa k odstopu, poslansko skupino SD pa k opredelitvi do izjav svojega poslanca.
Že izjava poslanca Toneta Ropa o prisluškovanju takrat opozicijskemu poslancu Janezu Janši in hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju, je nezaslišana in nesprejemljiva za demokratično Slovenijo, nesprejemljiva pa je tudi za mednarodni ugled države. Se hujše obtožbe je Rop izrekel potem, ko je najverjetneje dobil nalogo, da spodrsljaj popravi in je Janšo in Sanadetja še dodatno obtožil še za dogovarjanje o incidentih v Piranskem zalivu. Iz vladnega sporočila je razvidno, da Ropove trditve nimajo kritja v poročilu in arhivih Sove. Trditev, da je Sova s spremljanjem dogodkov v zvezi s Piranskim zalivom s prisluhi zaznala, da sta se Janša in Sanader pred volitvami leta 2004 telefonsko dogovarjala za incidente v Piranskem zalivu, ne držijo. Teh potrditev po navedbah Sove ni nikjer v Sovinih arhivih. Niso zavedeni, torej ne obstajajo. Sova tega. kar govori Rop, uradno po zakonih in pooblastilih, ki jih ima, ni ugotovila. To pomeni, da se poslanec SD Tone Rop laže. Če bi Sova na osnovi zakona ali odredb karkoli zaznala, bi to morala zavesti v svoje dosjeje in o tem nemudoma uradno obvestiti tedanjega predsednika vlade in ostale prejemnike Sovi-
nih poročil. Rop, kot tedanji predsednik vlade, bi moral takoj ukrepati in izpeljati vse ukrepe za zaščito slovenske integritete. Zahtevati bi moral sklic Sveta za nacionalno varnost, poleg predsednika republike bi moral obvestiti tudi pristojni parlamentarni odbor, zahtevati bi moral odredbo vrhovnega sodišča za izpeljavo prisluhov, sprožiti bi moral preiskavo in izpeljati ustrezne kazenske postopke. Vendar Rop nič od tega ni storil. Rop svoje premier-ske naloge tudi na tem področju ni opravil. Informacije javnosti, ki jih je pred dnevi ve-hementno, zelo lahkotno natrosil poslanec SD Anton Rop in v katere je vpletel nekdanjega predstojnika Sove Iztoka Podbregarja, samo še dodatno utemeljujejo, da Sova ni delovala zakonito in da znotraj Sove najverjetneje obstaja še posebna tajna skupina (nedotakljivi del Sove), ki je ostal pod nadzorom SD kot naslednice »preobražene Komunistične partije«, ki za nalogodajalca pripravlja in si izmišlja konstrukte. To pritrjuje temu, daje komunikacija med Ropom in Sovo potekala mimo uradnega, predpisanega in zakonitega delovanja Sove. Kaže, da se je zgodilo morda še marsikaj nepojasnjenega, za kar so se kar tako, ustno zmenili. To daje podlago za razmišljanje, daje sedanji poslanec SD Rop aktivno sodeloval pri zlorabah Sove v politične namene in pri obračunavanjih s političnimi nasprotniki. Za Ropove trditve torej ni dokumentov in očitno je, da se poslanec SD Rop laže. In to tako, da ne samo, da z lažmi obtožuje političnega nasprotnika in naslednika na premi-erskem položaju, kar je tako ali tako podlo, ampak ob tem povzroča veliko škodo mednarodnemu ugledu Slovenije, povzroča škodo
nacionalni varnosti in namensko, najverjetneje dogovorno s svojimi politični šefi, sproža ob tem škandal s hudimi in nepredvidljivimi mednarodnimi razsežnostmi. Vsa teža nezakonitosti, laži in politične odgovornosti padejo na Ropa, na njegovo poslansko skupino SD in na predsednika SD Boruta Pahorja. Gre za evidentno kršenje zakonitosti, za de-montažo pravne države in človekovih pravic, gre za klevetanja, gre za sistematično sprožanje škandala mednarodnih razsežnosti in temu bi se morala upreti vsaka resna stranka in vsak resen, resnicoljuben in domoljuben politik. Tudi Pahor in SD. Razen, če tega nimajo v svojem političnem programu, ki je v ustvarjanju. Če sta Pahor in SD tu izjema, je njihovo ravnanje samo dokaz več, da je sprememba imena zgolj »menjava dlake«, kar še ne pomeni spremembe nravi oziroma duha. Ker se v SD ne odzovejo in ne opredelijo do nezakonitega delovanja Sove, do nezakonitega delovanja in ravnanja Ropa, do Ropovih klevetanj in izjav, do povzročenega mednarodnega škandala - Potrč Ropu verjame, Pahor pa se nespretno izmika - kaže na to, da gre za koordinirano in naročeno akcijo, s katero se Slovenijo sistematično diskre-ditira kot uspešno in demokratično državo.
Ta afera je mnogo hujša od afere Watergate, pri kateri je šlo za izrazito medstrankarsko dogajanje in za prisluhe eni od političnih strank, pri kateri se je moral posloviti od predsedovanja izvoljeni predsednik velesile. Pri nas dobiva SD-jev škandal poleg notranje tudi zunanjo dimenzijo z nepopravljivimi in nepredvidljivimi posledicami. Za demokrate povsod po svetu je značilno, da prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. Očitna izjema so v SD. Počasi postaja jasno, kakšni kadri so vodili Slovenijo in kakšni SD kadri se ponujajo za vodenje Slovenije.
Robert Hrovat poslanec SDS v Državnem zboru RS
Protikadilski zakon - dvolično do različnih zasvojenosti
V preteklosti je v večini evropskih država stopila v veljavo zakonodaja, ki prepoveduje kajenje na javnih mestih. Sem spada tudi prepoved, ki se nanaša na delovna mesta, gostinsko področje pa je vedno ostajalo delno izjema. Četudi so imeli delavci pravico do s tobačnim dimom neone-snaženega zraka, to ni veljalo za gostinske delavce. To popravlja val nove zakonodaje, ki se postopno uveljavlja v posameznih evropskih državah in ki v prepoved kajenja vključuje tudi restavracije, bare, klube in podobne prostore. Nekatere države dovoljujejo posebne kadilnice, druge kajenje prepovedujejo popolnoma in brez izjem.
Slovenija z novelo zakona o omejevanju tobačnih izdelkov sledi tem najstrožjim in najbolj omejujočim trendom. Rešitvam, ki sledijo osnovnemu cilju in sicer, da se zaščiti vse zaposlene in druge osebe v delovnih javnih prostorih pred s tobačnim dimom onesnaženim zrakom, se težko nasprotuje. Cilj je omogočiti vsem ljudem svobodo do izbire življenjskega stila ter obenem kvalitete življenja. Ob raziskavah, ki dokazujejo škodljivost cigaretnega dima za zdravje posameznikov je popolni prepovedi kajenja v javnih prostorih nemogoče oporekati. Četudi bi morda lahko razmišljali tudi o nekoliko drugačnih, manj restriktivnih rešitvah: na primer o ločenih delih javnih prostorov, zlasti lokalov, kjer bi se lahko družili samo kadilci in v njih omogočili tudi pitje pijač in kave, ki bi jih vanje prinesli sami.
Ob javni razpravi kot tudi ob obravnavi v Državnem zboru pa se je odprlo nekaj vprašanj in nedorečenih rešitev v zakonu, ki najbrž niso najboljše.
Ena takšnih je prepoved kajenja v gledaliških in drugih scenskih uprizoritvah. Če želimo spoštovati svobodo umetniškega izražanja in pravico do zaščite avtorskih del kajenja kot sestavnega dela predstave ta zakon ne bi smel preprečiti. Nepovezani poslanci Zares smo poskušali uveljaviti izjemo tudi za kajenje
v gledaliških in drugih scenskih uprizoritvah, vendar je bil kljub prvotnim drugačnim zagotovilom ministra, amandma zavrnjen. V številnih gledaliških, filmskih in drugih predstavah namreč predstavlja kajenje del scenarijev in omejevanje bi pomenilo poseg v sporočilno vrednost predstav.
Seveda pa je vendarle potrebno ob tako drastično omejujočem zakonu, ki smo ga sprejeli, opozoriti še na nekaj. Na določeno vrsto hipokrizije, dvoličnosti in dvojne morale, ki vladajo v družbi, saj se je v času javne obravnave zakona na veliko govorilo o kadilcih in stigmatiziralo njihovo navado. Ob tem pa se o številnih drugih oblikah zasvojenosti, ki so mnogokrat za družbo in posameznika še veliko bolj obremenjujoče, ne razpravlja na enakovredno strog in kritičen način. Naj omenim precej bolj splošno sprejet in na tradicionalno ljudsko folkloro naravnan odnos do alkohola - ta ima, po mojem trdnem prepričanju, bistveno hujše družbene posledice (razbite družine, nasilje, prometne nesreče..), pa vendarle celo na nacionalni televiziji lahko spremljamo oddajo z naslovom Na zdravje. V tej in podobnih oddajah tudi sodelujoči velikokrat nazdravljajo, na sceni pa je tudi opaziti pijačo. Enako velja tudi za na primer pretirano uživanje hrane, zlasti pre-mastne, ki pa ni omejena pri oglaševanju in reklamiranju. Zato je prav, da ohranimo zdravo razumski odnos do kadilcev, ki v zadnjem času vendarle vse večkrat sporočajo, da se počutijo v družbi kriminalizirani, siigmali/.i-rani, ustvarja se klima njihove drugorazred-nosti in odslej tudi odrinjenosti in ločevanja z uvajanjem nekakšnih kadilskih komor. Se bomo z. enakimi vatli strogosti in omejevanja lotili tudi drugih zasvojenosti in nezdravih navad? Je to pravi in najbolj primeren način za spreminjanje ljudi in navajanje na bolj zdrav način življenja?
Cveta Zalokar-Oražem
Sirokopasovnost kot izziv tudi za slovenske podjetnike in obrtnike
Evropski parlament (EP) je v drugi polovici junija 2007 na svojem rednem plenarnem zasedanju v Stras-bourgu sprejel Resolucijo o oblikovanju evropske politike na področju širokopasovnosti. Sprejetje pomeni odziv na sporočilo, ki ga je Evropskemu parlamentu v začetku leta 2006 poslala Evropska komisija.
Evropski parlament v svoji resoluciji opozarja, da je potrebno sprejeti dodatne ukrepe za oblikovanje okolja za vzpostavitev infrastrukture, ki bo omogočala širokopasovno pokritost. Opozarja predvsem na pomen vlaganj v ustrezno infrastrukturo in inovacije, da bi premostili razlike med posameznimi deli Evropske unije. Sirokopasovnost po mnenju poslancev predstavlja enega izmed največjih potencialov v doseganju ciljev Lizbonske strategije in globalne konkurenčnosti skupnosti, hkrati pa evropskim državljanom omogoča hitrejše medsebojno povezovanje in odpravljanje socialnih razlik. Napori evropskih politik, še zlasti tistih, ki jih oblikuje Evropski parlament, gredo torej v smer sistematične vzpostavitve okolja, ki bi omogočalo uporabo širokopasovnih storitev po vsej Uniji. Ti napori imajo večkratni učinek; uresničevanje evropskih strateških ciljev ter prispevek k verodostojnosti Unije na eni in boljše povezovanje državljank in državljanov Unije na drugi strani.
Poslanci EP so torej skupno ugotovili, da razvoj medmrežja in širokopasovnega področja spreminja svetovno gospodarstvo, povezuje regije in države in ustvarja dinamično okolje, ki državljanom ne glede na kraj bivanja daje povsem nove možnosti glede informacij, komunikacije, vpliva, sodelovanja, potrošnje, poklicnega življenja in podjetništva. Širokopasovne storitve bodo prispevale h krepitvi povezovanja in kohezije v Uniji, še zlasti pa so pomembne v približevanju in vključevanju oddaljenih in podeželskih območij kot tudi novih držav članic t nije. Uporaba tovrstnih povezav bo prispevala k izpopolnjenim sistemom in večji dostopnosti na številnih področjih od zdravstvenega varstva do izobraževalnih procesov, učenja na daljavo, enostavnejšega in hitrejšega poslovanja in drugih. Širokopasovne storitve so bistvene za razvoj produktivnosti in konkurenčnosti pa tudi za nastajanje novih, zlasti malih podjetij. Poslanci so se zavzeli za potrebo po gradnji širokopasovne infrastrukture na ravni lokalnih skupnosti po načelu javno - zasebnega partnerstva in ob upoštevanju enakega dostopa. Zato bi nacionalna in javna sredstva ti morala biti nevtralna, javni razpisi pa odprti, pregledni, konkurenčni in nediskriminatorni. Slovenska poslanka Evropskega parlamenta, dr. Romana Jordan Cizelj (EES-ED) je v svojem govoru v EP
izrazila zadovoljstvo nad dejstvom, da se komisija sistematično loteva reševanja problema premoščanja širokopasovne vrzeli in s tem še okrepi prizadevanja po doseganju ciljev Lizbonske strategije. »Ta dokument razumem kot identifikacijo problema, hkrati pa spodbudo, da na tem področju naredimo korak naprej«. Ob tem je opozorila, da »moramo v Evropski uniji spodbujati v prvi vrsti razvoj ustrezne infrastrukture, da bodo vsi njeni državljani imeli dostop do hitrih in kvalitetnih povezav, ne glede na njihovo geografsko umeščenost ali socialni položaj«. Svoje misli je strnila ob dejstvu, da mora »v središču pozornosti ostati potrošnik, ki mu želimo s temi ukrepi omogočiti dostop do vseh razpoložljivih storitev, ki jih ponuja sirokopasovnost. Takšne povezave morajo biti funkcionalno zmogljive, kajti potrebno je izkoristiti potenciale na področju prenosa podatkov, dela na daljavo, digitalnega opismenjevanja, uporabo v izobraževalnih procesih in drugih«.
Vsestranska uporaba širokopasovnih storitev je perspektiva, ki ne omogoča uporabe le za zabavo, ampak predvsem v poslovne in druge uporabne namene. Prinaša povsem nove perspektive zlasti področjem, ki so bila doslej nekoliko na geografskem ali razvojnem obrobju. Prinaša pa seveda tudi številne podjetniške in razvojne izzive. »Tudi slovenski podjetniki lahko v razvoju informacijske družbe najdejo številne priložnosti, ki jih ponuja sirokopasovnost in si odreže-jo svoj kos pogače«, meni dr. Jordan Cizljeva in prepričana je, da bo marsikomu s trudom in vztrajnostjo tudi uspelo.
Darko Rudi Jernej Vernik
Modernizacija delovnega prava je trenutno v središču razprav v EU
V okviru Odbora Evropskega parlamenta za zaposlovanje in socialne zadeve (EfVIPL), v katerem aktivno deluje tudi slovenski poslanec Evropskega parlamenta dr. Mihael Brejc (SDS/EPP-ED), v zadnjih tednih potekajo razprave o modernizaciji delovnega prava. Evropska komisija je pred kratkim predstavila t.i. zeleno knjigo z naslovom: »Posodabljanje delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja«. Hiter tehnološki razvoj in demografske spremembe namreč bistveno vplivajo na evropsko gospodarsko okolje in prinašajo nove izzive. Teh izzivov ne smemo zanemariti, temveč jih moramo sprejeti kot priložnost za razvoj novih idej in tako razviti konkurenčno evropsko gospodarstvo z visoko stopnjo zaposljivosti, kar je tudi glavni cilj lizbonske strategije, katere rezultati hi morali biti vidni do leta 2010.
Kot je zapisano v dokumentu komisije, je eden od načinov za uresničitev lizbonskih ciljev tudi posodobitev delovnega prava, pri čemer je bistveno to, da so z rezultati reformnih ukrepov zadovoljni vsi, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi. Pri tem je še posebej pomembna vloga predstavni-
kov delojemalcev in delodajalcev, ki se morajo prilagoditi spremembam v gospodarskem okolju ter sprejeti dejstvo, da so spremembe delovne zakonodaje nujne. To pa je mogoče doseči le s sodelovanjem in dialogom ter iskanjem kompromisov med obema stranema. Na eni strani imamo sedaj zaposlene, ki želijo ohraniti sistem socialne varnosti, kije dostopen vsem na trgu delovne sile, na drugi strani pa delodajalce, ki se zavzemajo za fleksibilnejši trg delovne sile, ki bi omogočal lažje odpuščanje, pa tudi zaposlovanje, s čimer bi se lažje prilagodili spremembam gospodarskega okolja.
EJia od rešitev, ki jo predlaga komisija, je model t.i. prožne varnosti {flexicurity), ki temelji na mešanici lleksibilnosti trga delovne sile in zagotavljanju varnosti delovnih mest za zaposlene. Na Danskem se je model izkazal kot zelo učinkovit, veliko podporo uživa tudi v danski javnosti. Model temelji predvsem na lažjem zaposlovanju in odpuščanju delavcev, kar zaposlenim omogoča bolj prožno gibanje na trgu delovne sile. Povečuje tudi zaposlitvene možnosti manj zaposljivih kategorij prebivalstva, kot so mladi, starejši in ženske, saj jim omogoča večjo prožnost pri
vrnitvi na trg dela po prekinitvi ter lažje združevanje dela s študijem ali družinskim življenjem. Pomembna dejavnika modela sta tudi aktivna politika zaposlovanja in vseživljenjsko učenje. Ustrezno usposabljanje za brezposelne jim namreč dolgoročno znatno bolj pomaga pri iskanju zaposlitve in vstopu in izstopu na trg delovne sile, zato je večjo pozornost treba nameniti predvsem dostopnosti in kakovosti usposabljanja. Kot je še zapisano v predlogu komisije, je treba pri spreminjanju delovnega prava upoštevati tudi raznolikosti v sestavi in številu dejavnosti sindikatov v državah članicah. Socialni dialog je namreč o vprašanjih, ki so ključna za gospodarski razvoj in zato večjo zaposljivost, potreben v vseh dejavnostih. »Socialni dialog je v procesu posodabljanja delovnega prava izredno pomemben; če želimo doseči ustrezen kompromis, ki bi ustrezal obema stranema, pa sta pomembna predvsem sodelovanje in izmenjava dobrih praks med socialnimi partnerji, saj s tem pripomoremo k odpravljanju napetosti ter ustvarjanju zaupanja med delavci in delodajalci, je v okviru razprave o tem vprašanju dejal dr. Brejc.
Za konec je treba poudariti, da je zelena knjiga napisana predvsem iz evropske perspektive, ki ne upošteva različnih tradicij v državah članicah. Kljub temu pa predstavlja izhodišče za razmislek, kakšno rešitev bo izbrala vsaka od držav članic.
Katarina Culiberg Jurij Daneu
SDS Domžale ugotavlja, da je bil sprejem Zakona o štipendiranju potreben
Na zadnji seji pred poletnimi počitnicami je vodstvo SDS Domžale med obravnavo aktualno političnih dogajanj obravnavalo tudi štipendijsko politiko v naši državi. V SDS Domžale se namreč zavedamo, da na mladih svet stoji in je naloga države, da čim bolje poskrbi zanje - da jim omogoči pogoje, da dosežejo želeno izobrazbo, s Čimer si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost na trgu dela. Zato je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva in da se zagotovi medsebojno sodelovanje med izobraževalnimi in znanstvenimi ustanovami, javnimi zavodi in gospodarstvom.
Zato smo bili veseli, da je bil z velikim soglasjem sprejet Zakon o štipendiranju. To področje je bilo do sedaj urejeno le z nekaj členi v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, podrobneje pa v Pravilniku o štipendiranju. Tak sistem je bil nepregleden in razdrob-
ljen. Skrajni čas je, da smo dobili Zakon, ki bo to občutljivo in pomembno problematiko uredil sistemsko. In kaj prinaša novi Zakon o štipendiranju? Do sedaj so upravičenci vlagali vloge za pridobitev štipendije na Zavodih za zaposlovanje, sedaj pa se odločanje prenaša na Centre za socialno delo, saj se za oboje - pridobitev štipendije ali otroškega dodatka, zahtevajo enaka dokazila. Centri za socialno delo imajo že sedaj v svojih bazah večino podatkov, ki so potrebni tudi za odločanje o štipendiji in njeni višini. To pomeni veliko racionalizacijo in pocenitev dela države, obenem pa pocenitev tudi za uporabnike, ki jim na ta način omogočamo prijaznejše in enostavnejše uveljavljanje pravic. Tako urejen sistem bo zagotavljal tudi lažje izvajanje nadzora nad dodeljevanjem in načrtovanjem sredstev. Novi zakon prinaša VEČJE število štipendij (10.000 novih štipendij), kar posledično pomeni, da bo povečana možnost za pridobitev njihovega večjega števila tudi v naši občini.
Kljub povečanju števila dijakov in študentov smo bili v zadnjih letih namreč priča zmanjševanju števila republiških štipendij in drastičnemu zmanjševanju števila kadrovskih štipendij, ki zagotavljajo povezavo med izobraževanjem in gospodarstvom in sledijo trendom na trgu dela, ki so pogoj za večjo zaposljivost mladih. Z namenom, da se zagotovi več štipendij, vsebuje novi zakon vsebuje ustreznejši način določanja vstopnega cenzusa za pridobitev štipendije. Do sedaj je bil cenzus vezan na zajamčeno plačo in je predstavljal izločitveni kriterij, zaradi katerega štipendije niso mogli dobiti tudi nekateri dijaki in študenti, ki so iz socialno šibkejših družin. Dvig vstopnega cenzusa na 60 % MINIMALNE plače bo vplival na povečanje števila štipendij v revnejših družinah, obenem pa je predlagano izrazitejše povečanje dodatka glede na dohodek v družini štipendista. S sprejetim amandmajem je določen poseben cenzus za dijake in študente, ki študirajo oz. se izobra-
žujejo izven kraja bivanja. Podobno ureditev smo pred leti že imeli, leta 1998, ko se je cenzus izenačil za vse kandidate, ne glede na kraj šolanja, je bilo to odpravljeno. Z zakonom se bo za 11% dvignila do sedaj republiška, poslej državna štipendija, za 22% se bo pri državni štipendiji zvišal najvišji dodatek glede na dohodke v družini, kar pomeni višje štipendije za revnejše, za 21,7 % se bo zvišal dodatek za področje izobraževanja. Zanimanje delodajalcev za dodeljevanje kadrovskih štipendij je v zadnjih letih izrazito upadalo, na kar so, poleg ekonomskega stanja v gospodarstvu, vplivale tudi nizke ekonomske vzpodbude, ki so jih bili deležni delodajalci. Sedaj se to spreminja - kadrovske štipendije bodo v 50 % sofinancirane s strani države. Več kadrovskih štipendij bo pozitivno vplivalo na enakomernejši razvoj regij in vračanje študentov po zaključku šolanja iz univerzitetnih središč v regijo, s čimer bo posameznik s svojim znanjem prispeval k zmanjševanju
razvojnih razlik med posameznimi regijami. Pozitivni trend, dvig števila štipendij, lahko zasledimo le pri štipendijah za nadarjene oz. t.i. Zoisovih štipendijah. Tu se z novim zakonom opušča nekatere kriterije npr. testiranje intelektualne nadarjenosti, ohranja pa se učni oz. študijski uspeh, saj je v preteklosti prihajalo do anomalij - v nekaterih okoljih je prihajalo do izrazito velikega števila Zoisovih štipendistov, kar je bilo v nesorazmerju s številom prebivalcev. Zakon o štipendiranju bo omogočil Šolanje oziroma študij večjemu številu revnejših dijakov in študentov in prinaša PREGLEDNO ter ENOJNO ureditev področja Štipendiranja, POVEČANJE DOSTOPNOSTI do pridobitve štipendije, bistveno VEČJO VKLJUČITEV dijakov in študentov v sistem štipendiranja, VZPODBUJANJEM podjetij za kadrovsko štipendiranje, RACIONALIZACIJO dela državne uprave in pocenitev za posameznega uporabnika ter lažje izvajanje nadzora, spodbuja se vpis
na vrste in področja izobraževanja, ki pospešujejo gospodarski razvoj in izboljšujejo zaposljivost glede na potrebe trga in gospodarstva. SDS Domžale tako ugotavlja, da bo sedanja vlada na podlagi novo sprejetega Zakona 0 štipendiranju namenila kar 21 MIG EUR več za štipendiranje v šolskem in študijskem letu 2008/09, kar bo v končni fazi pomenilo večje število štipendij in tudi njihovo zvišanje, posledično pa bo to zagotovilo boljše pogoje za učenje in študij ter boljšo povezavo med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, s tem pa večjo zaposljivost mladih. SDS Domžale zato pozdravlja takšno odločitev sedanje vlade, ki le ni tako slaba, kot se želi ustvariti javno mnenje o njej, in kljub pravemu medijskemu linču svoje delo opravlja v skladu s smernicami, ki vodijo v boljše ter prijetnejše življenje naših prebivalcev.
Janez Stibrlč. tajnik In tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.sl
stran 13
Se en uspeh producenta Marka Ocepka iz Domžal
Nagrada za najboljši kratek film
GENERACIJE
IP
Lorena Pavlic. Marko Ocepek (nagrajenec), Chris Coppola (brat Nicholas Cage-a)
Pred kratkim je bil v Izoli filmski festival PAH-FEST, ki ga organizira Christopher Coppola, sicer bolj poznan kot brat znanega igralca Nicholasa Cage-a in nečak še bolj znanega filmskega režiserja Francis Ford Coppolc. Festival je potekal v okviru mednarodnega filmskega festivala Isola Cinema Otok v Izoli.
Festival Isola Cinema Otok je potekal že četrto leto, na njem pa smo lahko srečali se režiserje večinoma iz. Afrike in Azije, letos pa se je
predstavilo kar nekaj neodvisnih režiserjev iz Amerike. Festival je vsako leto bolj obiskan in prepoznaven. Pa ne le v Sloveniji, saj počasi dobiva svoje mesto tudi med tovrstnimi festivali v Evropi.
Med številnimi kategorijami, v katerih so sodelovali znani filmski ustvarjalci, je bila tudi kategorija Portret, kjer so morali sodelujoči posneti kratek film z mobilnim telefonom in predstaviti portret neke osebe. Med sodelujočimi v tej kategoriji je bil tudi Marko Ocepek iz
Domžal, ki ga bralci Slamnika zanesljivo poznate kot producenta celovečernega filma TOŠL, s katerim so se pred časom v okviru društva MILF predstavili domžalski filmski ustvarjalci ter zbudili veliko pozornosti med domžalsko pa tudi drugo publiko. Marko Ocepek je za festival v Izoli posnel kratek film o gospe Ivani. Dve minuti in pol dolg film je s preprostim pristopom in izvirnostjo tako navdušil publiko in komisijo festivala, da je ustvarjalcu podelila nagrado za najboljši kratek film. Marko Ocepek, ki se s svojimi aktivnostmi trudi in zavzema za razvoj filmske umetnosti v Domžalah, je poleg številnih pohval in čestitk za najboljši kratki film prejel tudi mobilnik Samsung SGH-X680.
Kot sem zapisala že ob predvajanju celovečernega filma TOŠL, katerega producent je Marko Ocepek, se v okviru MILF-a v Domžalah /hirajo mladi filmski ustvarjalci, ki najdejo svoj prostor tudi v okviru Mladinskega centra Domžale, kjer ima filmska umetnost posebno mesto. Pripravili so že več delavnic, kjer mladi pridobivajo osnovno znanje s tega področja ter z njim lažjo ustvarjalno pot. Prepričana sem, da bo nova nagrada Marku Ocepku, ki mu ob tej priložnosti iskreno čestitam, nova priložnost za nadaljnje delo na področju filma tudi v naši občini. Sicer pa v kratkem pričakujemo, da bo že omenjeni film TOŠL, ki gaje domžalsko občinstvo sprejelo z veliko naklonjenostjo, kmalu prikazan širši publiki.
Študentski klub Domžale
Kopalkanje 007 spet v vašem mestu!
Že dva dela petdelne celote Ko-palkanj sta za nami! Reggae ritmi na prvem in drumVbass vibracije na drugem dogodku poletnih petkovih večerov so popeljali mladino nekam daleč stran. Eksotika je namreč prišla kar k nam!
Supcr pripravljen ambient domžalskega bazena je navdušil že na vhodu, Baloni, voda, zahajajoče sonce in umirjeni reggae ritmi pa so le še stopnjevali vročico noči. Vse dokler je niso dežne kaplje osvežile in ji dale pridih svežine in lažjega diha. D.lji so v trojicah vrteli rag-gae bit, zato si lahko le predstavljate milozvočno nabito ozračje. Bilo je super! Organizatorji, ogromno varnostnikov, pa reševalci iz vode, pa prva pomoč na mestu... so poskrbeli, da je vse potekalo tako kot je treba, incidentov ni bilo, zato je bilo v Domžalah tisti petek prav prijetno.
Tudi drugo Kopalkanje je bilo super! Več ljudi in lepše vreme zagotovo dajeta boljši občutek v mno-
žici, ki se je lahko zabavala tudi kasneje, pozno v noč, v Fit baru v Domžalah, kjer se je odvijal after-party! Kotalkarji in Kopalkarke, ki so člani Študentskega kluba Domžale, so na drugem dogodku lahko kupili karto v predprodaji za le 2 EUR, metem ko je bila le ta za nečlane še vedno le 5 EUR! Toliko je
stala vstopnica za oboje na dan prireditve! In tako ostaja vse do konca petdelne sage elektronske glasbe na domžalskem bazenu. Za vse informacije si poglej www.kopalkanje.com! Se vidimo!
Ana Strnad Študentski klub Domžale
Taborjenja v polnem teku
stavča vas, 10. julija 2007. Taborjenja tabornikov iz Rodu skalnih taborov Domžale so se včeraj, končno zares začela. Gozdovniki
in gozdovnice so tople postelje za deset dni zamenjali za spalne vreče in se nastanili v najboljšem hotelu s tisoč zvezdicami. Vsak vod
si je postavil kuhinjo in jedilnico, v katerih si bodo vsak večer skuhali večerjo na odprtem ognju. Jutri nas čaka fotoorientacija po Žužemberku in spoznjavanje lokalnih znamenitosti. Cez vikend se bomo podali na bivak, kjer se bomo preizkusili v bivanju in preživetju v naravi, manjkala pa ne bo tudi orientacija na tisoč in en način. V vročih dneh se ohlajamo v reki Krki, veslamo s kanuji in tkujemo prijateljstva v prijetni senci zelenega gozda. Nepozabne dneve bomo domžalski taborniki pod platnenimi strehami preživljali do /ačetka avgusta. Če vas zanima kako izgleda dan na taborjenju, se nam pridružite. Tabor-ništvo vas bo zagotovo pritegnilo!
Z naravo k boljšemu človeku!
S tabora za m poroča: kuharica Tina
Zupan na obisku
Marija Klopčič iz Domžal je praznovala 90. rojstni dan
V enajstem, predzadnjem nadstropju visoke stolpnice v Domžalah, na Ulici Matije Tomca štev. 2, živi Marija Klopčič, ki je pred kratkim praznovala 90. rojstni dan. Na življenjski jubilej gospe Marije je vodstvo občine opozorila soseda, z županom Tonijem Dragarjem pa sva se odločila, da jubilantko obiščeva ter jih zažcli-va vse dobro na poti do stotice.
Gospa Marija, ki raje sliši na Mici, naju je pričakala v družbi gospe Marije Jene, katere pesmi ste imeli bralci Slamnika priložnost že spoznati. V prijetnem pogovoru z županom je povedala, da se je rodila 14. junija 1917. leta v Tuhinjski dolini. V družini je bilo sedem otrok in Marija je že pri 12 letih pri enem od kmetov v Suhadolah pazila otro-
ke. »Kmet je bil pošten in je plačeval prispevke, tako da so se mi leta vštela v pokojnino, je pripovedovala gospa, ki je pri 29 letih odšla na delo v Stol na Duplici, kasneje pa je 15 let delala v Lipu v Radomljah, od koder se je tudi upokojila. Vseskozi je lakirala pohištvo in pri tem prav uživala. Lak ni prišel do živega njenemu zdravju. Spominja se, kako je v osmih urah prelakirala več kot 500 stolov. Ob pomoči pomočnic, za katere pravi: »Te so odhajale, jaz pa sem ostajala.«
»Imam sina miličnika, ki je že tudi upokojen in živi v Kočevju, štiri vnuke in prijateljico Marijo Jene« je povedala o svojem sedanjem življenju. Nekaj časa je živela v Preserjah, kasneje se je preselila v blok na Zupančičevo ulico v Dom-
žalah, danes pa stanuje v stolpnici, za katero je v času njene gradnje, ki jo je zvesto spremljala, odločno dejala, da ne bi za noben denar živela v njej. Pa živi. Sprva se ji je zdelo, kot da živi v puščavi, potem pa se je navadila. Družbo ji delajo »avijoni«, za katere pravi, da so ji najbližji. Šteje jih, rada pa pogleda tudi po okolici. Z gospo Marijo Jene hodita druga k drugi na kavo. Kar potrebuje, prinese vnuk. Pa kaj, ko imajo mladi tako malo časa, mi odgovori na vprašanje, če ima kaj obiskov. Redno jo obiskujejo sestre iz patronažne službe in ji pomagajo pri zdravstveni negi, prinesejo tudi recepte, jih pohvali. Se vedno si vsak dan kuha sama. »Za enega ni pomembno, kaj skuhaš,« pravi in se spet vrne v težko otroštvo. »Vsega hudega sem navajena in če živiš revno, ti to ostane in vse življenje lahko živiš skromno,« pove in razloži, kako je njen rod iz Lukovice, od koder je prišel v Tuhinjsko dolino stari oče in kupil kmetijo.
Rada živi v Domžalah in nima veliko želja. »Ko ne bom mogla več živeti sama, bi šla rada v dom upokojencev, pa pravijo, da je vse zasedeno, » potoži županu in ga tudi opozori, da ji ni všeč, ker dovoljujemo postavljanje barak, kot je Lidl in druge. Mesto naj ostane lepo, si želi, čeprav ga gleda izpod oblakov. Njenemu opozorilu se je pridružila tudi gospa Marija, ki je in bo tudi v prihodnje na stvari, ki ji niso všeč, opozarjala s svojimi pesmimi.
Obiska župana je bila gospa Mici zelo vesela. Zahvalila se mu je za čudovito cvetje in darilo ter ga povabila, naj še kdaj pride v ta najvišji del svoje občine. Hvala za povabilo, iskrene čestitke in še veliko veliko zdravja Vam želimo.
Vera Vojska
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu
Dober dan, gospod Slavo Juteršek iz Doba
Krajevni odbor ZZB NOV Dob-Krtina je v juniju poleg drugih jubilantov ob 80. rojstnem dnevu obiskal tudi gospoda Slava Ju-terška. Njegova življenjska pot je tesno prepletena z delom dob-skih društev, saj je nepogrešljiv član vrste društev, med njimi: več kot 60 let član Prostovoljnega gasilskega društva Dob ter 48 let njegov blagajnik; 42 let tajnik sedanjega Športnega društva Dob, 'kar 26 let pa je delal tudi pri nekdanjem Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Dob, je pa tudi član borčevske organizacije.
Obiskali smo ga Aleksander Rihtar, Franc Gotar in Vera Vojska. Čestitali smo mu, mu izročili priložnostno darilo ter mu zaželeli vse dobro na življenjski poti, po kateri že 55 let stopata z ženo. Rad se spominja svojega dela v vsakem društvu posebej. Pri obujanju spominov si lahko pomaga z lepo urejenimi albumi in zbirko prejetih priznanj, ki ga vsako po svoje spominjajo na uspešno delo. Posebej je vesel, ker ga niso pozabili in so mu prav člani P( rl) Dob ob jubileju prinesli torto z gasilskim ročnikom, s čestitkami in dobrimi željami so se oglasili tudi številni drugi, posebej pa gaje s pravim koncertom navdušila Pe-rova družina iz Mengša, iz katere izhaja mož njegove vnukinje. Pravo slovesnost so mu pripravili tudi domači žena, sin in hči pa trije vnuki in štirje pravnuki ter sorodniki.
»Nič ni bilo pomembno, ali si bil bogat ali reven, tudi od kod si, se nismo spraševali, ko smo bili otroci in kasneje mladi ter se skupaj zbirali in igrali na igrišču ter imeli radi,« obuja spomine na otroštvo v Dobu, ki gaje prekinila vojna. Po njej so mu predlagali, da bi bil predsednik mladine, pa ni hotel, »sem raje delal,« se smeji in že smo v Litostroju, kjer je bil zaposlen 39 let. Poleti in pozimi seje nekaj let vozil v Ljubljano s kolesom, ob tem pa kot zelo prizadeven delavec vedno našel čas za sodelavce ter delo v tedanjih organih. Na to obdobje ga spominja zlata plaketa, pa inovacijska zlata značka, priznanje za delo v tedanji občini Šiška, kjer je bil delegat Litostroja na stanovanjskem področju, na izjemno uspeš-
no delovno in društveno pot pa ga spominja tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Kljub letom ga odlikuje odličen spomin. Tako se prav dobro spominja svojega prvega blagajniškega poročila pri PGD Dob, kjer je bil ostanek en dinar, pa tudi zadnjega, ko so zaključili z milijonom v blagajni. Vmes je bilo opravljenega veliko društvenega dela, ki ga je po finančni plati vodil vedno tako, kot je bilo treba, o uspešni poti gasilca pa pričajo njegova priljubljenost med gasilci, številna gasilska priznanja, tudi iz tujine, za požrtvovalno in nesebično delo.
Delo na področju telesne kulture, ki ni bilo prezrto niti v okviru občine, saj je dobil posebno občinsko priznanje za opravljeno delo na področju telesne kulture, je tesno povezano s Športnim društvom Dob. »Najprej sem bil leto dni »žogobr-car«, nato sem imel dovolj dela s papirji, » pripoveduje, kako je kot tajnik sodeloval pri vseh odmevnih akcijah, od katerih se najbolj spominja urejanja igrišča z lešem, katerih rezultat je danes moder športni park oz. stadion, na katerega je zelo ponosen. Posebej se rad spominja dela mladine, njihovih telovadnih nastopov in uspehov.
Je tudi ustanovni član nekdanje Svobode, kateri je ostal zvest 26 let. Posebej rad se spominja, kako so urejali nekdanjo kulturno dvorano
pri Videmšku, njegove oči pa žarijo, ko se pogovarjamo o njegovih režiserskih in igralskih dosežkih. S smehom v očeh se spominja režije in glavne vloge v Čarlijevi teti, po kateri so ga nekaj časa kar klicali. Režiral je Divjega lovca, kasneje s Pavlom Vojsko tudi druge igre, igral v 22 igrah in vsake se rad spominja, tudi Raztrgancev, ki jih je režirala Betka Potočnik: »To je bila res igra, kot je treba, » pravi in se spomni tamburaškega in pevskega zbora, množice igralcev in igralk, gostovanja s kolesi, prevozov kulis, ki so jih izdelali sami, navdušenih gledalcev... Iz tega obdobja je tudi šest let, ko je vodil potujoči kino, album pripoveduje o razstavi v nekdanji osnovni šoli, ko so fotografije limali kar po stenah in še kaj bi se našlo. In kako je bilo to vse mogoče. »Zaradi kolektivnega prijateljstva in medsebojne pomoči,« pravi jubilant in se veseli sedanjih uspehov društev.
Ne za en kratek prispevek, za celo knjigo je spominov jubilanta Slava Juterška iz Doba. Ob jubileju mu iskreno čestitamo in se pridružujemo željam domačih, ki so mu zapisali:
Imej še naprej iskre zlate v očeh, obraz tvoj naprej še ožarja na smeh! In vsi, ki smo s tabo, ti radi priznamo, da cenimo te in te radi imamo.
Vera Vojska
KOLEDAR PRIREDITEV
KJE: Športni park Domžale
KAJ: Peti krog slovenskega državnega prvenstva
Domžale : NK Maribor
nogometu; NK
SREDA, 18. JULIJ
20:00
KJE: Športni park Domžale KAJ: Domžalski nogometaši bodo odigrali prvo kvalifikacijsko tekmo za Ligo Prvakov. Njihov gost bo albanska Tirana. Vabljeni!
PETEK, 20. JULIJ
21:00
KJE: Poletno gledališče Studenec.
KAJ: KD Miran Jarc Škocjan vabi na premiero domače komične predstave Kekec je pač Kekec. Sledijo še ponovitve 21., 22., 27. in 28. julija ter 3. in 4. avgusta ob 21. uri. 24., 25. in 26. avgusta bodo predstave ob 20:30. uri.
NEDELJA, 22. JULIJ
KJE: Velika baba
KAJ: Planinsko društvo Domžale vabi na izlet na Veliko babo v okviru akcije Gremo skupaj varneje v gore. Več informacij: Jernej Grad - 031 264 740
PETEK, 27. JULIJ
20.00
KJE: Križkarjeve smrekice ob cesti Preserje Radomlje KAJ: Krajevna organizacija ZZB NOV Radomlje in Občinski odbor ZZB NOV Domžale vabita na SPOMINSKO SLOVESNOST ob obletnici odhoda radomeljske bojne skupine na oborožene akcije proti okupatorju.
20:00
KJE: Domžalski bazen KAJ: R'n'B večer - Kopalkanje. Tokrat bodo na svoj račun prišli vsi tisti, ki jim mehki gibi teles in bolj umirjeni ritmi pridejo pod kožo. Da se bo to res zgodilo, bo poskrbela Kocka Crew ( DJ Zep SLO + DJ B.Visible Avstrija)!
NEDELJA, 26. AVGUST
KJE: Športni park Domžale
KAJ: Domžalski športni park bodo ta dan zasedli atleti U14 AK Domžale namreč organizira Atletski pokal Slovenije za pionirje in pionirke
PETEK, 31. AVGUST
20.00
KJE: Kulturni dom Pod Antuncovo lipo 2 KAJ: Koncert Slovenskega okteta
20:00
KJE: Domžalski bazen KAJ: House večer - zadnje Kopalkanje. Za veliki zaključek petdelne poletne sage, za zadnji odklop pred šolskim letom in za konec počitnic bodo samo za vas s house ritmi operirali: DJ Koksi (Sound Option), DJ Greenx (Extreme Music Recordings), DJ Florex (Extreme Music Recordings), MC Release (Extreme Music Recordings)
SOBOTA, 1. SEPTEMBER
KJE: Vrbanove špice ali Obir KAJ: Planinsko društvo Domžale v okviru akcije Gremo skupaj vatrno v gore vabi na izlet. Več informacij: Borut Peršolja- 01/721 57 14 (Vrbanove špice) in Dušan Prašntkar 031 694 134 (Obir).
KJE: Športni park Domžale
KAJ: 7. krog državnega prvenstva v nogometu med NK Domžale Interblock
NK
OTA, 28. JULIJ
KJE: Športni park Domžale KAJ: Drugi krog slovenskega državnega prvenstva v nogometu; NK Domžale : NK Koper
SOBOTA, 4. AVGUST
10.00
KJE: Odhod ob 8.30 izpred KS Dob ali ob 9.30 iz Brezovice KAJ: Krajevna skupnost ZZB NOV Dob-Krtina skupaj s KS Dob ob prazniku KS Dob vabita na TRADICIONALNI POHOD IN SLOVESNOST NA HRASTOVCU.
PETEK. 10. AVGUST
20:00
KJE: Domžalski bazen ,
KAJ: Chill out večer Kopalkanje. DJ Dan Mitra bo na predzadnjem Kopalkanju ustvaril pravo chill out vzdušje, zato nikar ne manjkaj!
NEDELJA, 2. SEPTEMBER
KJE: Monte Bivera
KAJ: Planinsko društvo Domžale v okviru akcije Gremo skupaj varno v gore vabi na izlet. Več informacij: Tone Lamovšek 031 360 134
NEDELJA, 9. SEPTEMB
KJE: Mangart
KAJ: Planinsko društvo Domžale v okviru akcije Gremo skupaj varno v gore vabi na izlet. Več informacij: Jernej Grad 031 264 740
SOBOTA, 15. SEPTEMBER
19.30
KJE: Poletno gledališče Studenec
KAJ: Koncert Večer s Tomažem Hahetom in gosti Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik in Orkestrom slovenske vojske
NEDELJA, 16. SEPTEMBE
19.30
KJE: Kulturni dom Pod Antuncovo lipo KAJ: Koncert Adija Smolarja.
Naj ne mine dan brez knjige
Pred počitnicami ponujam nekaj knjig, ki jih vzemite s seboj. Založba Modrijan je izdala zelo berljiva tlela- Zgodbe iz knjige GOSPA IZ ŠESTEGA Alejandra Brinerja, pisatelja iz Buenos Airesa, so napisane, kot bi jih pripovedoval prijatelju. To so zgodbe o ljubezni, prijateljstvu, posebnežih.
Brinerja zanimajo usode posameznikov, njihove stiske in male radosti, ne zanimajo pa ga pereča družbena vprašanja in čeprav je kritičen, nikoli ne obsoja. Avtor ima topel in razumevajoč odnos do svojih junakov. V življenju nič ni nemogoče, pa tudi vse ima svoj razlog, čeprav tok dogodkov včasih zavije kam po svoje. Vodilno misel Brinerjeve pisave ponazarja stavek Woodyja Aliena »Živimo, kakor zmoremo«.
Peter Carey stopa pred bralce z romanom TATVINA, LJUBEZENSKA ZGODBA, ki govori o umetnosti, prevarah, ponaredkih in ljubezni. Nekoč slavni slikar se, ko ga spustijo iz zapora, znajde v tuji hiši nekje v avstralskem zakotju skupaj z zaostalim bratom, za katerega mora skrbeti. Začne slikati, potem pa obisk skrivnostne ženske obema spremeni življenje in ju potegne v vrtoglavi cirkus mednarodne trgovine z umetninami. Roman je po žanru blizu trilerju, na zabaven način odpira vpraSanja o ustvarjalnosti in o življenju. Njegov poseben carje v glasu in liku dement-nega Hugha, ki bogati pripoved s čisto posebno perspektivo. Rudi Podržaj v napeti pripovedi ANGELCI PADAJO GOR govori o skromnem in poštenem Slovencu, ki je prepričan, da ga imajo ljudje za naivneža, in za to krivi svoje ime ter širok razmik med očmi. Vse dokler se po naključju ne zaplete v sumljive
posle svojega sodelavca in se odloči, da bo tudi sam postal otrok sveta. Z veliko žlico zajema dobrine, ki jih ponuja potrošništvo, a kaj, ko se lahko posli tudi zalomijo - na vesti ima smrt sočloveka ... To je knjiga s srečnim, a odprtim koncem. Pri založbi Karantanija je izšla knjiga CELA IDRIJA NORI, priljubljenega pisatelja Ivana Sivca, ki je detektivska in ekološka zgodba. V njej se Erjavčeva družina odpravi na ogled idrijskega rudnika živega srebra v zapiranju oziroma petstoletnega Anto-nijevega rova, ob tem pa po naključju odkrije, da grozi Idriji ekološka katastrofa neskončnih razsežnosti. Knjiga bo navdušila vse, ki imajo radi krimi-nalke, detektivke, prepletanje tikcije in resničnosti.
SOBA GOSPE BERNARDE je romaneskni prvenec pisateljice in glasbenice Cvetke Bevc, ki piše knjige za otroke, filmske scenarije, gledališke predstave in pesniški zbirke V svojem romanu je upodobila usode treh žensk različnih generacij, vnukinje, mame in babice, ki se srečajo pri gospe Bernardi. Vsaka s svojimi željami, usodami, predstavami in hrepenenji so si kljub vsemu podobne. Vse so obremenjene s preteklostjo in zaznamovane z medosebnimi odnosi. Pisateljici je uspelo mojstrsko preplesti usode protagonistk in predstaviti čas, v katerem živi vsaka izmed njih. Franček Rudolf je v knjigi POŠLJI DEKLICO postavil v središče dogajanja domače okolje, spletke, korupcijo, podkupovanje, izsiljevanje politikov v času nastajanja nove države, družbene ureditve in političnih strank. Govori o času demokratičnih večstrankarskih volitev, zgodovinskih sprememb, ko stari oblastniki želijo oblast obdržati v svojih rokah in tega se lotijo na vse načine. Svoje
ljudi vključijo v nove demokratične stranke in aktivirajo projekt deklica. Mlade deklice, odvisnice od heroina, so najbolj pripravne za zapeljevanje politikov, ki jih potem izsiljujejo z erotičnimi posnetki. Torej, napeto in zanimivo branje.
AGENCIJA BREZ PANIKE je priljubljena zbirka knjig pisateljice Petre Likar, ki jih berejo mladi bralci. Izšle so že štiri knjige, Pozejdonov povratnik in Po sledeh rdečega dežnika, tokrat pa sta pred bralci še dve, ZALJUBLJENI DETEKTIV govori o ugrabitvi, reševanju izginulega časopisa, spopadanjem s tatovi in težavami, ki jih ima zaljubljeni detektiv in MOJSTRI NA DELU, kjer straši, izgine lonec, kuhalnica in krožnik in se pojavi predrzen tat. Pričujoči izbor kratke proze je prva obširnejša in celovitejša predstavitev ustvarjalnosti Alejandra Brinerja v Sloveniji. Knjiga vsebuje 16 črtic oziroma kratkih zgodb, ki so urejene v štiri tematske sklope (Ženske, Prijatelji, Liki in Življenje), izbor je v sodelovanju z avtorjem opravil prevajalec in pisec spremne besede Andrej Rot. V zgodbah nastopajo ljudje različnih poklicev (pravniki, časnikarji, pisatelji in slikarji), iz različnih krajev, v različnih življenjskih obdobjih, različnih narodnosti (med njimi so Turk, Grk, Nemec, Slovenec, Italijan, priseljenci iz sosednjih provinc ...), o življenjskih stiskah in radostih z mešanico grenkobe in sladkosti spregovorijo sanjači, idealisti, hinavci, pametnjakoviči. V Brinerjevih zgodbah je meja med realnostjo in domišljijo pogosto zabrisana, vendar avtor v svojem pripovedništvu ne sledi tradiciji magičnega realizma. Njegovi liki se občasno zgubijo, toda njihove zgodbe vendarle ostajajo zasidrane v stvarnosti. Skupna točka vseh Bri-
nerjevih likov je Buenos Aires v tako rekoč vseh štirih letnih časih, torej v nekem univerzalnem časovnem okvirju; je mesto odhajanja in vračanja, izhodišče za razvoj dogodkov drugod, je cilj kakega namenskega potovanja. Brinerjeve zgodbe bi lahko opredelili kol angažirane, saj je avtor osredotočen na življenje in družbena vprašanja. Njegov razumevajoč odnos do sveta se prepleta s kritiko; pisatelj ne obsoja, marveč radovedno opazuje svet in njegove posebnosti ter vse sprejema. Kot pravi sam, ga tradicija borgesovske pripovedi ali tradicija magičnega realizma ne zanimata, v svoji literaturi se čuti bližje pisanju Ernesta Sabata ali Julia Cor-tžzarja.
Vsekakor pa Alejandro Briner rad pripoveduje zgodbe, najraje prijateljem v kaki buenosaireški kavarni; rad opisuje zgodbe iz otroštva, pričara osebe iz domače mestne četrti, kavarniško življenje, prijateljske druščine, potovanja po svetu. Bralca nagovarja v prijateljskem tonu, zaupa mu intimne in vsakdanje življenjske izkušnje, dogodke, veselje ob razmišljanju o svetu in ljudeh. Življenje v Buenos Airesu, raznolikost in problematika mesta danes in nekdaj, ko so priseljenci vanj vnašali svojo barvitost ter v kavarni dihali v ritmu tanga in ko so na mnogih mestih še bila majhna improvizirana nogometna igrišča, »potreros« - pašniki, se reflektirajo v zgodbah Brinerjevih likov, ki jih avtor pripoveduje v neposrednem in preprostem jeziku, z zdravo mešanico ironije in sarkazma, še vedno pa v usmiljenem in razume-vajočem odnosu do svojih junakov. Stavek Woodyja Allena »Živimo, kakor zmoremo« bi bil lahko vodilna misel vsake njegove pripovedi.
Tatjana Kokalj
<l/.)BR(?/>NO je ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega me- \, seca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam šc bolj približamo in priporočimo posamezno knjižno in neknjižno gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati. Opremljeno je tudi s kratkimi mnenji in vtisi zaposlenih, da se boste lažje odločili, katero gradivo bi bila primerno tudi za vas. Vabljeni v svet informacij Knjižnice Domžale!).
(IZ)BR@NO
v juniju
CA ODRA
James Lovelock: GAJA SE MAŠČUJE, Cicerón, 2007
•mm onm
James Lovelock, britanski raziskovalec, član Royal Society, ki je dolga leta sodeloval z NASO, je v sedemdesetih letih razburkal znanost s hipotezo o zemlji kot živem bitju, ki z. vsem neživim in živim delom, atmosfero, vključno s človekom, predstavlja samouravnavajočo celoto. Po grški boginji Zemlje jo je imenoval Gaja. V pričujoči knjigi se avtor v skladu s svojo hipotezo kritično loteva vprašanj globalnega segrevanja, uporabe alternativnih virov energije, okoljevarstvom itd.
SBBBBB • Janez Drnovšek: BISTVO SVETA. Mladinska knjiga. 2006
V spopadu nasprotnih si interesov med kapitalom (dobičkom) > in okoljem praviloma izgublja slednje in Zemlja medtem ved-j no bolj in nepopravljivo propada. Avtor odpira in odgovarja S na resna vprašanja o politiki, religiji, verskih obredih, varo-I vanju okolja in ozaveščenosti Človeka. Razmišlja o krivicah, * '*' nevarnosti samouničenja in o preprekah, ki jih lahko prema-
gamo s »kritično maso ozaveščenih posameznikov«. Politične akcije za odpravo revščine v svetu označuje kot zgolj skromne kozmetične popravke v smislu politične propagande, ne pa kot resne poskuse spreminjanja veljavnih pravil igre.
• Kaja Jakopič: TV V0AJERJI, Mladinska knjiga, 2006
Novinarka in urednica na IV Slovenija (od leta 2001 urednica oddaje Studio City) si v času pohoda resničnostnih oddaj zastavlja drzno vprašanje, kaj sploh pomeni realizem po televiziji in skozi analizo resničnostih šovov, televizijskih novic in vojnega poročanja ugotavlja, koliko resnice (če sploh kaj), še ostane v konstruirani televizijski realnosti, ki je gledalcem servirana kot objektivna realnost ter kakšni prijemi in konvencije se uporabljajo za čimbolj prepričljivo ustvarjanje občutka realnosti. Prva knjiga Kaje Jakopič je zelo pomemben opomin in opozorilo, daje pri spremljanju televizije potrebno ves čas zavestno ohranjati kritično distance in dobršno mero skepse. Vsakokrat, ko uporabimo tisto priljubljeno frazo »videl sem po televiziji«, bi se morali zavedati, daje to, kar nam je bilo po televiziji prikazano kot resnica, vedno le posredovana in selekcionirana resnica, kije od tiste »prave« realnosti lahko precej oddaljena.
• Igor Karlovšok: MOJCA, Mladinska knjiga. 2007
Glavna junakinja Mojca je šestnajstletno dekle, odlična učenka, športnica in glasbenica, ki se znajde pred hudimi življenjskimi preizkušnjami. Mamo, ki je odvetnica, ustreli in hudo poškoduje stranka na odvetniški razpravi, oče je umrl že prej v prometni nesreči. V uteho ji je babica, ki ji je že prej nekako nadomeščala mamo, ki je iskala uteho v prekomernem delu. A tudi z babico postaja čedalje teže, saj postane dementna. Kako naj skrbi za babico, obiskuje mamo v bolnici in hodi v šolo? Za nameček ji še začnejo izpadati lasje, za katere meni, da so edino, kar je lepega na njej. Ji lahko pomaga socialna služba? Mojci K pogumno spopada z življenjem in ko se zdi, da težav nikoli ne bo konec, spozna fanta, ki ji obljubi, daje ne bo nikoli zapustil...
• Alan Glbbons: ZDRŽI!. Grlica. 2007
Knjiga je pisana v obliki dnevniških zapisov mladega fanta Johna, ki naredi samomor. Je drugačen od svojih vrstnikov, bister, nesamozavesten in zelo občutljiv. Vrstniki ga žalijo, izsiljujejo, napadajo... Kljub pogovorom s starši in učitelji, problem ostaja nerešen. Zdi se, kot da ljudje živijo drug mimo drugega, bolečine in trpljenja drugih se jih sploh ne dotaknejo. Edina rešilna bilka je pri- j jateljica Annie, ki ga razume. Vendar je prepozno. John ne zdrži več. Knjiga j je izšla v zbirki Na robu, v kateri izhajajo problemski romani za mlade bralce, j dopolnjeni z poglobljenimi spremnimi besedami.
WW * • Brlgltte V/enlnger: ŽOGA ZA VSE, Kros, 2007
IX Prijatelji se žogajo na jasi. Grega, ki ga ne marajo, ker je zelo ne sramen, jim žogo vzame. Odidejo na njegov dom, da bi jo dobili j nazaj. Pri tem jim pomaga njegova mama. Grega postane njihov prijatelj. Prijetna slikanica o drugačnosti, strpnosti. Vsak junak ima svojo teŽaVO nekdo ne vidi dobro, slabo sliši, se hitro prestraši.. Ravno ta različnost, zaradi katere pazijo drug na drugega, jih plemeniti in združuje. Zgodbica na lep način približa otrokom spoznanje, kako pomembno je v življenju prijateljstvo, pomoč in dobrosrčnost. Včasih je treba tudi kaj posodili in podelili / drugimi, zato je ena žoga dovolj za vse.
mm		
		:
• TIGER IN SNEG (TIGER UND DER SCHNEE) - DVD, Clnemanl» 2007
Attilio je pesnik in učitelj poezije na Univerzi za tujce v Rimu. Piše se leto 2003; vojna v Iraku se še ni začela, toda zdi se neizogibna. Attilio živi v povsem svojem svetu, v katerega lahko prodrejo zgolj veličastni glasovi njemu najljubših pesnikov. Dogodki po svetu se ga ne dotaknejo; ponoči sanja o ženski, s katero se želi poročiti. Njeno ime je Vittoria, ki pa mu v resničnem svetu takšne naklonjenosti ne vrača. Nekega dne Attilio prejme klic iraškega pesnika, kije sedaj že v Bagdadu. Vittoria, ki gaje v domovino spremila, da bi končal:; biografijo, je. utrpela težko poškodbo glave v enem i/med prvih bombnih napadov... Tisti, ki so videli l.a vita e bella (Življenje je lepo), bodo jasno prepoznali slog istega avtorja in istih igralcev. Kar je lahko tudi pozitivno - še posebej, ker ima več pozitivnih tonov. Zabaven, gledljiv in hkrati razmišljujoč film.
Uredil In Izbral Janez Dollnšek
Še ena pohvala Glasbeni šoli Domžale
Organistka Veronika Pezdirc
Ob kiicu leta, ko pregledamo, kako uspešni so bili naši učenci, se le redki vprašajo: Kako so bili z nami zadovoljni profesorji? Toliko pohval, kolikor sem jih slišal na koncertu Veronike Pezdirc v
cerkvi Device Marije v Ljubljana - Polju, na njenem tretjem in obenem zaključnem koncertu, na račun profesorjev Glasbene šole Domžale, že dolgo ne.
Glede na to, kako je pohvalila vse, posebno še mag Veroniko Šareč, mislim, da bi bila lahko kar promotor Glasbene šole Domžale. Lepo je, če človek, ki odhaja, s seboj odnese lepe spomine in ne nazadnje tudi lep uspeh. Veronika Pezdirc je svoj glasbeni talent podedovala po starših, saj sta bila oba bogato obdarjena s posluhom. Drugače Pezdirčevim glasba ne dela kakšnih večjih problemov, saj Imajo v svojih vrstah organista in tudi učitelja glasbe. Poleg osnovne izobrazbe je Veronika končala še škofijsko gimnazijo in se vpisala na Pedagoško fakulteto, smer likovna pedagogika. Mogoče bodo v prihodnosti otroci pri likovnem pouku tudi prepevali, da bodo dobili boljšo idejo.
Mi se povrnimo h koncertu z naslovom Glasbena gostija., kjer smo prisluhnili delom pod označbo predjed, glavno jedjo s prilogo in sladico. In ker smo bili sila lačni glasbenih dobrot, smo bili deležni še »repeteja« . Na orgle pa ni igrala le Veronika, ampak je k sodelovanju povabila še Do-
minika Kozjeka na kornofonu in skupaj sta zaigrala nekaj skladb. Tako smo se med glasbeno pojedino srečali z deli slavnih mojstrov, med katerimi je bil najbolj poznan Johann Sebastjan Bach . Polni glasbenih dobrot smo se po končanem koncertu napotili na župnijsko dvorišče, kjer nas je čakal drugi del, omenjen na koncertnem listu, vendar tokrat ne glasbeni, ampak tisti, pravi. Mogoče ne tako glasbeno bogat, ampak vseeno prijeten in zanimiv. Kozarček piva Rokovnjač, naj vedo od kod izvira njen rod, in sladke dobrote so bile povod za sproščen pogovor še dolgo potem', ko so se vrata cerkve že zdavnaj zaprla.
Sicer pa tako, kakor so redki tisti, ki nam prinašajo duhovno oskrbo, tako je tudi z organisti. Lepo je, da so v dekaniji Domžale na seznam imen organistov dodali novo ime, ime Veronike Pezdirc, ki ji želimo še uspešno glasbeno in življenjsko pot.
JDJ
Jeseni 2007 bomo prižgali odrske luči
Koncert učencev in učenk petja Glasbene šole Domžale
V soboto, 23. junija, smo učenci in učenke petja pod vodstvom prof. Juliete Kubik de Habjanič in s klavirsko spremljavo prof. Jožeta Smrekarja priredili zanimiv in prijeten koncert ob zaključku šolskega leta.
Izvedli smo številne skladbe, tako slovenskih kot tujih avtorjev, katerim smo dodali še vizualno interpretacijo v obliki fotografij. Poleg pevskih je bila izvedena tudi plesna točka, ki jo je odplesala Tina Dragan, učenka 2. razreda solo petja ter dijakinja plesne smeri Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana. Za konec so poslušalci lahko prisluhnili še pesmi Scarborough fair, ki smo jo skupaj zapeli bivši in sedanji učenci in učenke petja Glasbene šole Domžale in tako še dodatno popestrili glasbeni večer. Za podporo pri izvedbi koncerta seje mentorica prof. Julieta Kubik de I labjanič ob koncu večera zahvalila tudi ravnatelju GŠD, prof. Antonu Savniku, ter gospodu županu Občine Domžale, Toniju Dragarju.
Katarina Kuhar
Foto: Mitja Omahna
sest odlič
Jstav slovenskih poklicnih gledališč
šest koncertov vrhunskih slovenskih in tujih umetnikov z izbranim programom
Abonenti imajo 10 % popust pri nakupu vstopnic za vse prireditve Kulturnega doma Franca Bernika Domžale,
v Jubilejni 10. sezoni pa bodo prejeli abonenti še brezplačno vstopnico za dodatno gledališko predstavo oz. koncert.
Vpis abonmajev bo potekal od 13. do 25. septembra 2007.
Kulturni dom tel. 722 50 50
Franca Bernika
www Irrf-rfnm7íifí» cf
Likovna razstava v Galeriji Domžale Zaključna razstava Likovnega društva Petra Lobode Domžale
Likovno društvo Petra Lobode je že vrsto let vpeto v domžalsko kulturno življenje. Že štiriintrideseto leto se člani društva pod vodstvom akademskega slikarja Danicla Lovra Fuggcrja tedensko srečujejo v Osnovni šoli Domžale, kjer se izobražujejo in ustvarjajo.
V Galeriji Domžale so likovniki pripravili zaključno razstavo svojih likovnih izdelkov, ki so jih pridno izdelovali celo šolsko leto. Izdelki so številni, od risb, slik. z različnimi motivi in v različnih tehnikah, do kiparskih izdelkov, vlitih v bron. Namen razstave je gledalcem predstaviti zadnji prispevek likovnih del, s katerimi vdano črtajo pot ljubitelj-
ske umetnosti domžalskega okolja. Za odprtje razstave, ki je potekala 7. junija 2007, je društvo pripravilo bogat kulturni program s pogostitvijo, v katerem so sodelovali učenci 4.a razreda OŠ Domžale pod mentorstvom učiteljice Mire Smrkolj,-univ.dipl.ped., ki so nas ob glasbi in recitacijah prijetno zabavali. O delovanju društva je spregovoril tudi mentor društva, akademski slikar Daniel L. Fugger. Svoja likovna dela so za letošnjo zaključno razstavo prispevali: Vinka Končan Frelih, Agica Križnar, Ana Rajer, Ida Rebula, Alenka Sovič, Danica Smrdel, Asta Stante Perko, Marjana Tavčar in Jože Vajda.
Katarina Rus Krušelj
DOUG ~   te5drStU0 najboljše za vas
	tesarska dela
	krovska dela
M	kleparska dela
	adaptacije
uuvutesarstvo, u. v ¿mjc-jci uu^.-".---, ----— ---
gsm; 040 223 915, e-pošta: dovctatesarstvo.com, www.tesar5tvo.com
Ustvarjamo, ustvarjamo.,
Foto: Pater Krajnc   Pred začudenimi očmi nastaja sova.
Ustvarjali smo z Jožetom Vajdo
Gospod Jože Vajda je ljubiteljski kipar. Kipari že 53 let. Med njegovimi prvimi izdelki so bile jaslice. Pravi: »Teh, v tistih časih, ni bilo mogoče kupiti, pa sem jih sam naredil«. Po poklicu je ekonomist. Izobraževal pa se je tudi v smeri kiparjenja, na šoli za uporabno umetnost FAMUL STUART v Ljubljani ter natečaju pri akademski slikarki Alenki Vidrgar.
Sedaj je v pokoju in ima več časa za kipar jen je. Je član Likovnega društva Petra Lobode v Domžalah. V okviru društva ustvarja in razstavlja svoje kipe iz gline. Poleg kiparjenja tudi slika. Spoznala sem ga na eni izmed razstav Likovnega društva Petra Lobode. Njegovi kipi so zelo pritegnili mojo pozornost, zato sem ustvarjalcu izrekla svoje čestitke in pohvale. V pogovoru sem ga vprašala, če bi lahko prišel v razred k uri likovne vzgoje, da bi skupaj kiparili. Privolil je in
prišel. Sedaj je to postala že naša tradicija. Ko se po učnem načrtu bliža kiparjenje z glino, se slišiva in, če je le mogoče, pride. Tudi letos je prišel. Najprej se je učencem predstavil in povedal nekaj o svojih začetkih kiparjenja. To je učence zelo pritegnilo, saj so slišali, da je za začetek potrebno imeti le veliko željo ustvariti lasten kip, vztrajnost, da izdelek dokončaš, in seveda malo talenta za oblikovanje. Sam je imel željo narediti si jaslice in je uspel. Poleg osebnega zadovoljstva je za svoja dela dobil številna priznanja in certifikate na zveznih razstavah. Po vzpodbudnem uvodu je razložil, iz kakšnega materiala so lahko kipi (les, kamen, glina...) in predstavil prednosti in slabosti materialov. Njemu je najljubša glina, saj jo:« ...oblikuješ po mili volji in lahko dodajaš ali odvzemaš ali začneš popolnoma znova, če z nastalim izdelkom nisi zadovoljen. Je pa delo z glino dolgotrajen postopek, predvsem zaradi sušenja.
Sova - simbol učenosti Foto: MIha Prlnčlč
Pri tem postopku ti izdelek lahko tudi poči.«
Sledilo je lastno delo. Učenci so že vnaprej imeli pripravljen motiv, kaj bodo delali. Vsak si je zamislil žival, ki bi jo rad ustvaril. Gospod Vajda je hodil od učenca do učenca in mu svetoval pri delu ali pa pomagal oblikovati, če je opazil
Foto: MIha Prlnčlč
preveliko omahovanje pri odločitvi. Pred našimi očmi so tako začeli nastajati krokodili, medvedi,
bik, polži, veverica, muca..... pa
tudi hiša in ognjenik. Ko so vsi že naredili svoj izdelek, je gospod Vajda še sam izdelal kip sove. Za sovo seje odločil zato, ker je sova simbol učenosti. Učenci so ga odprtih ust in z začudenjem spremljali in se veselili izdelav podrobnosti pri obdelavi živali iz gline. Veseli so bili tudi, ko je gospod Vajda povedal, da bo kip dokončal doma in ga poklonil meni, ker sem ga povabtfa. Mi pa smo mu v zahvalo dali, v vezani obliki, risbe, ki so jih naslikali zanj učenci v eni prejšnjih ur likovne vzgoje in mu zapeli nekaj pesmi. Obljubili smo tudi, da bomo nastopili v kulturnem programu ob odprtju likovne razstave Likovnega društva Petra Lobode, katerega član je tudi gospod Vajda. Obljubo smo tudi že izpolnili.
Gospodu Vajdi se še enkrat zahvaljujemo za njegov obisk in skupno kiparjenje.
(Sedaj že bivši) učenci 4. a razreda OŠ Domžale in učiteljica
Mira SmrkolJ, uni. dipl. ped.
Korak naprej
»Turizem smo ljudje«
Slogan, ki ga lahko najdemo na vseh pomebnejših »turistično« naravnanih publikacijah. In mu gre kar pritrditi. Prav ljudje smo tisti, ki lahko s svojim zagnanim, predvsem pa inovatimnim pristopom k udejanjanju vsega tistega, kar zanima in privlači najširše ljudske množice, največ prispevamo k zanimivosti svojega kraja. Tako imenovanemu »kulturnemu turizmu« Mednarodna turistična organizacija, z njo pa tudi Turistična zveza Slovenija, namenjata prav posebno pozornost, saj so prav raznolikosti kulturnih identitet posameznih okolij tisto najžlahtnejše, kar nas razlikuje, istočasno pa tudi še kako uspešno povezuje.
»Kulturni večeri pod Antonu-eovo lipo«, kot smo sijih zamislili, so veliko več kot le korak naprej. So predvsem korak v pravo smer, saj je že udejanjanje prvega večera pokazalo, da ljudje ne le potrebujejo tovrstne »duševne hrane«, temveč si jo še kako želijo.
Slovenski pesnik in igralec Tone Kuntner, njegov sin, slovenski igralec Jernej Kuntner in častnik Slovenske vojske, prvi poveljnik znamenite Brigade Moriš, Tone Krkovič, so bili osrednji gostje voditelja večera. Izredno zanimiv, z globokimi domovinskimi čustvi nabit večer slovenske samobitnosti, ponosa, srčnosti in poezije je bil to. Govorjene, igrane na harmoniko (s svojim več kot uspešnim nastopom je dogajanje popestril mladi harmonikar Matija Grčar) in kitari (pravo presenečenje
sta pripravila Tone Krkovič in gostitelj Roman Končar, ko sta poprijela za kitari in v ubranem dvoglasju ljudem odigrala in odpela slovensko narodno pesem. Se nikdar prej videna, ne slišana rariteta!).
Cankar, Prešeren, Pavček. In seveda Kuntner. Za poslastico pa še predstavitev nove pesniške zbirke našega rojaka Franca Stražarja, zbirke, ki nosi pomenljiv naslov »Zapoj tišina«. Misli in besede vseh sodelujočih je preveval duh domoljubnosti, duh dostojanstva in ponosa, da smo uspeli, Slovenske in Slovenci, majhen narod, kakršen smo, vsem tegobam navkljub, ohraniti tisto največ, kar nas v bistvu loči od vseh drugih - materin, slovenski jezik. V skoraj dve uri trajajočem programu, katerega osnovna značilnost je bila neverjetna spontanost vseh nastopajočih, sproščeno paberkovanje o najrazličnejših /ivljenskih rečeh, smo tako slišali marsikaj lepega, do zdaj morebiti ne tako znanega, poučnega in zanimivega. Predvsem pa smo lahko videli in slišali iskreno srčnost slo-vesnkih razumnikov, katerim ni vseeno. Ne za narod, ne za slovensko državo, predvsem pa ne za - slovenščino. Večer, ki ne bo šel tako zlahka v pozabo...
Solze ganjenosti, ki so se prene-kateri in prenekateremu utrnile »Pod Antonucovo lipo«, pod drevesom, ki ga je kleni kmet Janez Gaberšek z družino zasadil na svojem travniku natanko na dan slovenske osamosvojitve, 25.junija 1991, so živ dokaz navedenega.
Roman Končar
Mercator
A -
svetina lazar
ROLTEK
ROLETE - ROLO VRATA
KS DOB
KRAJEVNA SKUPNOST DOB
i CSOBSfj
Večer šansonov in zimzelenih melodij
Pustite nam, da vas začaramo na vrtiljaku srčne ljubezni
Večer, ki ga ne smete zamuditi, so napisali člani in članice Kulturnega društva Miran .Iare Skocjan za večer šansonov in zimzelenih melodij, ki so ga posebej za polno poletno gledališče Studenec v okviru 7. kulturnega poletnega festivala Studenec 2007 v nedeljo, 24. junija, ustvarili izvajalci Romana Kranjčan, Lara P. Jan-kovič, Jure Ivanuša ter Darja Švajger. Za izvrstno glasbo so poskrbeli pianist Jaka Pucihar, harmonikar Janez Dovč, basist Aleš Avbelj in bobnar Kristijan Kranjčan. Umetniški vodja in avtor priredb pa je bil Lojze Kranjčan.
Po pozdravu Romane Kranjčan, ki nas je povabila, da pevcem in glasbenikom dovolio, da nas začarajo na vrtiljaku srčne ljubezni, se je z besedo in glasom predstavila temperamentna Primorka Lara P. Jankovič, igralka in pevka, ter nas povabila v Kabare brez skrbi, s svojimi prijetnimi vložki pa poskrbela, da smo jo nahranili z glasnimi aplavzi. Rdeča nit njenih pesmi je bila ljubezen, poslovila pa se je z Ježkovo pesmijo Narobe svet, ki jo je predstavila skupaj z Romano Kranjčan. Pevka, ki jo sicer bolj poznamo kot veliko glasbeno prijateljico otrok, nas je poučila o ravno pravem iskrenem stisku rok ter nas prepričala, daje zna imenitno zapeti tudi šansone. Nato je bil na vrsti kavalir od nog do glave, umetnik po duši in telesu, Jure Ivanuša, ki nas je prepričal, da je enako dober kot igralec, pevec in pianist, s svojim nastopom pa je očaral prav vse - še posebej obiskovalke. Tudi Darja Švajger, dvakratna udeleženka Evrovizije, nas je po Poletni noči odpeljala v kabare, nam zapela nekaj svojih uspešnic in med njimi tudi eno najnežnejših slovenskih melodij Lastovke ter še enkrat na oder povabila vse izvajalce.
Poslovili smo se, ne da bi čakali na naslednji maj, tudi številke mame sreče nam izvajalci niso zaupali, so nam pa svetovali, naj gre ljubezen vedno v cvet, da bo bolj prikupen in zaljši svet. Večer šansonov in zimzelenih melodij, glasbe vseh mladosti, je, skupaj z vrsto vedrih zgodbic, zanesljivo prispeval, daje bil večer prikupnejši in lepši, predvsem pa so k nepozabnemu večeru prispevali prav vsi izvajalci z izjemnim občutkom za interpretacijo ter iskreno željo, ki se jim je v celoti uresničila: večer so namreč napolnili z glasbo, vedrino in ljubeznijo, ki grejejo srca.
Lepo vabljeni v prenovljeno trgovino Hatex!
in
mk  I        11 m mojl
i }   U     »4 "VEH
vam nudimo:
V mesecu JULIJU
-20% popust na vse prešite odeje - 20% popust na brisače
NAREDIM VASO NUMEROLOSKO KARTO (značaj, denar, nasveti).
Analiza leta, meseca ali dneva ki je za vas pomemben.
Telefon 01/72 48 600.
Dostava po pošti. Cena 25 E
Dorena Gara Gortclca pri Ihanu 41, Domžale
PEDIKURA PANČUR
Za zavese vairfriu BREZPLAČNO šivanje z
HATEX DISKONT NE2IVIL KARATANSKA CESTA b. DOMŽALE, tel: 01/7298 518 Delovni čas  pon  pet 8.00 • 20.00 sobota 8.00 • 13 00
Vlasta PANČUR
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okno in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelava izbočenih stekel
- peskanj« stekel • fuzije - vitraii
- uokvirjenje slik
Martina Škofic
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš 01/723-89-80
<^XMXf^i\    - - rji if   e>    * i 1 «*atMÉlék t                          ' * .mm***'-Auris. Novci Toyota.	^s?-~                     """-iii^, www.aclovse.si •                      ''A 1 TODAY TOMORROW A
LQV/íatE        . !•• i ,i > • >t.i i i 1.' (OHomžale; Tel: 01 729-9000 HUM.- Al    •       M.             ■ •	jezerska < esta 121,4000 Kranj; reí: 04 2904000
Tiara - trojna papeževa krona
Med svetniki, ki krasijo glavni oltar ali stranske oltarje po cerkvah, pogosto srečujemo papeže. Zlasti v prvih stoletjih krščanstva so mnogi med njimi pretrpeli preganjanje in mu-čeništvo. Svetniške papeže so dala vsa stoletja; v 20. stoletju sta znana sv. Pij X. in blaženi Janez XXIII., za Janeza Pavla II. pa ustrezni postopek teče.
Papež je po katoliškem nauku naslednik apostola Petra in Kristusov namestnik na zemlji. V umetnosti so ga v preteklosti upodabljali v popolnem omatu, tj. v masnem oblačilu, s pastirsko palico in pokrivalom. Najpogosteje upodobljen papež je Gregor Veliki, zelo ugleden in vpliven papež prvega tisočletja, eden od zahodnih cerkvenih očetov (590- 604, goduje 3. septembra).
Danes se ustavimo ob znamenitem papeškem pokri-valu, ki mu pravimo »tiara« ali tridelna krona (lat. trireg-num, angl. Iriple). V 2. tisočletju je bila poglavitni simbol papeškega zemeljskega vladarstva. Sestavljena je iz treh kron, ki so postavljene druga nad drugo, na vrhu pa je križ.
Tiara kot papeževa »krona« nikoli ni bila liturgično (bogoslužno) pokrivalo in je zato niso nikoli uporabljali pri maši. Namenjena je bila predvsem za kronanje novoizvoljenega papeža, za nekatere posebne priložnosti, ko je nastopal kot posvetni vladar ali ko je razglašal kakšno pomembno versko resnico (pravimo, da takrat govori »ex cathedra«). Za bogoslužno rabo je tiaro uporabljal le takrat, ko je dajal blagoslov »mestu (Rimu) in svetu« (»Urbi el Orbi«). Prvo papežu lastno pokrivalo - nekakšen klobuk v obliki stožca - se omenja v začetku 8. stoletja. Po njem seje razlikoval od svetnih vladarjev. Pozneje je nekoliko spreminjalo obliko. V 13. stoletju so dodali dva trakova, ki padala nazaj na hrbet ali na ramena. Okoli stožca se je takrat pojavila tudi krona. Papež Bonifacij VIII. (umrl I303) je nad prvo krono dodal še
drugo in s tem hotel reči, da gre papežu - po takratnem pojmovanju - obojna oblast: časna (svetna) in duhovna. V 14. stoletju prvič srečamo trojno krono, ki obdaja pokrivalo v obliki čebeljega panja. Takšna tridelna krona je pomenila trojno papeževo oblast: njegovo svetno oblast v tedanji papeški državi, prav tako svetno oblast nad evropskimi vladarji in njegovo duhovno oblast. Trem kronam so radi pripisovali še različne druge simbolične pomene: kazala naj bi 1. na sveto Trojico; 2. na tri »stanja Cerkve«, ki sestavljajo enoto (vojskujoča Cerkev na zemlji, trpeča v vicah, zmagoslavna v nebesih); 3. na trojno nalogo Cerkve (učiteljska, posvečevalna, vodstvena); 4. na papeža, ki je »oče knezov in kraljev, voditelj (reetor) sveta in namestnik Jezusa Kristusa«. Po drugi razlagi naj bi gornja krona pomenila njegovo vrhovno pastirsko oblast, srednja sodno in spodnja svetno oblast. Obstaja tudi razlaga, da gre za tri krone, ki so jih trije vladarji izročili papežu; to naj bi bili prvi krščanski cesar Konstantin, prvi krščanski frankovski kralj Klodvik in Karel Veliki. '
Zadnji papež, ki je bil kronan s tiaro, je bil Pavel VI. leta 1963. Po kronanju je ni nikoli več uporabil. Prepustil je naslednikom, da se sami odločijo o tej zadevi. Njegovi nasledniki (Janez Pavel I. in II., Benedikt XVI.) si tiare niso želeli nadeli. Na 2. vatikanskem koncilu je prišlo do novega pojmovanja Cerkve in papeške službe, ki ni vladanje, ampak ponižno služenje. To novost je papež Pavel'VI. (1963-1978) poudaril s tem, daje odložil tiaro na oltar bazilike sv. Petra in daroval denar v vrednosti te tiare v dobrodelne namene.
Tiara je od 12./13. stoletja imela svoje mesto tudi v papeških grbih in to vse do 2005, ko je papež Benedikt XVI. v svojem grbu namesto nje uporabil običajno škofovsko pokrivalo (mitro).
Bogdan Dolenc
Pesniška zbirka Luke Vasleta
Od četrtka, 21. junija 2007, je slovenski narod bogatejši za pesniško zbirko. Luka Vasle, znani in v svojem okolju uveljavljeni pesnik, je končno uresničil načrt - izdajo samostojne pesniške zbirke. Večer, ki gaje pripravil, je bil nepozaben. V duhovitem dialogu med učiteljem in učencem smo okusili delček izvirne poezije iz zbirke z naslovom V osemdesetih verzih okoli sveta. Boris Car, igralec Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, je nastopil v
vlogi strogega učitelja, avtor Luka Vasle, mimogrede, igralec v istem gledališču, pa je kot učenec pred tablo odgovarjal na učiteljeva vprašanja in ga občasno pri razlagi snovi dopolnil, vse seveda v verzih. Nekaj Vasletovih pesmi je v obliki učne materije predstavil tudi učitelj sam. Učna ura se je začela z rojstvom pesnika, ki seje zgodilo med služenjem vojaškega roka pred osemnajstimi leti in nadaljevala preko epizod v njegovem življenju, od študija pre-
ko iskanja zaposlitve, pa vse do poti V osemdesetih verzih okoli sveta, s katero se je prva šolska ura končala. Ker tako potovanje človeka zlakot-ni, so vskočile Male malce, vokalna skupina, ki je dodobra razvnela vse, tudi morebitne od poezije nerazvnete poslušalce, ki pa jih, resnici na ljubo, ni moglo biti prav dosti. Knjiga je domiselno oblikovana, poglavja je avtor poimenoval po ministrstvih (Delo, družina in socialne zadeve. Notranje zadeve, Promet, Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana...) in vanje umestil pesmi, ki so posameznim področjem blizu. Pesem V osemdesetih verzih okoli sveta je npr. tako padla v poglavje Promet, najlepša pesem, romantična pesnitev Majsko jutro, pa pod Notranje zadeve. Pesnik nam je svoja dela interpretiral igralsko dovršeno, vrhunski je bil tudi učitelj, ki je večer vodil, drug drugega pa sta izredno dobro dopolnjevala.
Zanimiv je bil tudi konec, pesem ŽE VESTE?, s katero je avtor nagovoril prisotne: Za nami je prijeten večer, kakršnih bi si v Domžalah želeli še več. Glede na slišano in videno ter glede na odziv publike je upati in pričakovati, da bomo kmalu doživeli reprizo. Za pesem po naročilu ali za naročilo pravkar rojene pesniške zbirke pa se lahko obrnete na avtorja na naslov lukavasle@gmail.com.
MŠ
ŽE VESTE?
Lepo je pesem podariti, osebi dragi verz zvariti! Za krst, poroko, rojstni dan. goreč izkaz ljubezni zanj, za izpolnjene njegove sanje,
oči ujeti njene vranje, kot boter birmancu ob birmi, prijetnemu kolegu v firmi, staršem ob poroki zlati, abrahamu tik pred vrati, očetu, materi, bratrancu, Lojzetu, Marički, Francu, ženi enega od bratov... ni konca listi kandidatov. Lahko pesnitev je zahvalna, če rečete, bo pesem žalna, napišem tragično baladno, po želji do neba osladno, pesem smešno, dolgo, kratko,
zateženo ali sladko, življenjsko zgodbico v rimi, pesem o ledeni zimi, lahko je vrtiljak otroški, lahko, če hočeš, oda joški, pesem o napeti koži ali odeveteli roži-skratka, ni na svetu teme, ki delala bi mi probleme.
Če rima moja vas prevzame, se hitro obrnite name! Utrinek moje poezije bo take teže, da vas zvije!
/ #. avgust 2CC7
NASTOPAJO:
MATICE
Člani urbanega plemena The Stroj se brez velikega medijskega pompa na manjših
VRNITEV
Spet sem se vrnila. Lepo se je vračati med sveže gnojene vonje
med solato, orehe, med mačje oblizovanje, med otroške risarije. med poglede, objeme, kave. lepo seje vračati domov.
Zlatka Levstek
SIRENE
Že leta 1994, seje ducat deklet zbralo z namenom prepevati nekoliko drugačno glasbo, saj so mlada dekleta potrebovala nekaj drugačnega, živahnejšega, s čimer bi zabavale sebe ter svoje bližnje.
Repertoarje od samega začetka temeljil na črnski duhovni glasbi, prepevale pa so tudi popularne, filmske pesmi pa tudi ljudske pesmi, kar se do danes še vedno ni spremenilo. Na njihovih koncertih lahko tako še vedno vsak najde pesem za svojo dušo, ne glede na posameznikov izbran okus. Dekliško pevsko skupino Sirene danes sestavlja 24 pevk, mladih po srcu in duši, ki so v skupnih letih s pomočjo petja stkale trdno prijateljstvo.
klubskih prizoriščih že nekaj let pojavljajo tudi v obliki eksperimentalne zvočne zasedbe Matice. Matice svoj zvočni izraz v celoti gradijo na inštrumentih, kijih projektirajo in izdelujejo sami, njihova glasba pa še vedno sloni na hipnotičnih tolkalih z vse močnejšo pihalsko sekcijo, ki jo dopolnjujejo z zvoki jeklenih strun ter vokal i.
Ko zvoke teh nenavadnih inštrumentov v živo elektronsko obdela še producent Aldo Ivančič za mešalno mizo, lahko Matice zvenijo kot rock'n'roll, drum'n'bass ali pa free jazz zasedba, obenem pa ostajajo ena najbolj nenavadnih in energičnih zasedb v Sloveniji. Nastopi Matic se lahko na željo organizatorja oz. naročnika dodatno obogatijo s pirotehniko, bruhal-cem ognja, lahko pa nastopijo tudi skupaj z drugimi glasbeniki.
KONTRABANT
Na koncertih cvrči od vročine, klubsko vzdušje zgoščajo v intimno komunikacijo. Na porokah so nepogrešljivi kot nevestina podvezica in ob ločitvah delujejo kot zdravilo proti mačku. Gravitirajo k etnu, vibrirajo pa v vseh zvrsteh, ki se jim ponujajo za tihotapljenje. Kontrabant je prava transslovenska glasbena tolpa. Kontrabantarji izvirajo iz skoraj vseh koncev Slovenije, zato v glasbeni kolaž lepijo panonsko in mediteransko godbo, podalpske poskočnice, klasične in balkanske zvoke obogatene z romskim jezikom, madžarščino in slovenskimi narečji. Ob njihovi muziki starčki oživijo, otroci rajajo, mrki se smejijo, žurerji ponorijo!
SAME BABE
Gre za sila dinamično glasbeno skupino, kije leta 2003 nastala kot enkratni projekt, pri katerem je šlo za uglasbitev poezije Janeza Menarta. Po glasbeno-literarnem večeru, kije publiko s svojo svežino močno navdušil, so se muzikantje odločili, da s skupnim muziciranjem nadaljujejo. Miha Nemanič (orglice, tolkala, vokal). Marko Voljč (trobenta, tolkala, vokal). Marko Jelovšek (kontrabas, brundanje) in Viki B. Škedelj (kitara, dretje in kričanje) posegajo po zelo raznorodnem glasbenem materialu. Tako je v njihovi glasbi moč zaznati prvine etničnih godb, jazza, bluesa, ročka, klasike in še česa. In ravno uspešno prepletanje različnih glasbenih žanrov z raznimi nenavadnimi domislicami, izvrstnimi (velikokrat sila zabavnimi avtorskimi) besedili ter atraktivnim odrskim nastopom dela Same babe tako posebne. Tako izvrstne!
ETNOPLOČ TRIO
Beseda ploč pomeni v tržaškem narečju luža. V prenesenem pomenu pa izraža lahko tudi nekaj zmedenega, umazanega, neurejenega. Ime označuje glasbeno izbiro tega čezmejnega tria (člani prihajajo
namreč z mešanega slovensko-italijanske-ga območja med Trstom, Krasom in Novo Gorico): zmedeni ekskurz etnične glasbe, z nepretrganim prehodom od balkanskih melodij - ki so prava zibelka vseh treh
glasbenikov - do klezmer glasbe, od ruske ljudske melodije do argentinskih tangov, vse do gospel, bluesa in jazza. Člani skupine se lahko ponašajo s številnimi in uglednimi sodelovanji z mednarodno uveljavljenimi glasbeniki; v trio zasedbi so večkrat nastopili s slavnim slovenskim pevcem Vladom Kreslinom in želi laskave ocene nedavno preminulega sardinskega glasbenika Andree Parodija, ki se je več kot pozitivni izrazil o njihovem cd-ju Preprosto. Pred kratkim je trio nastopil na Mednarodnem glasbene tekmovanju »Citta di Catelfidardo« in se uvrstil na drugo mesto v zvrsti »Zvočne sledi filmska glasba«.
JARARAJA
Skupina Jararaja je štiričlanska zasedba v sestavi harmonike, klarineta, kontrabasa in violine, poleg obvladovanja svojih inštrumentov pa so vsi člani vešči tudi v petju. Skupino sestavljajo mladi, a že uveljavljeni glasbeniki, ki glasbe ne restavrirajo, temveč jo izrabljajo za doseganje hedonističnega ekstremiz-ma. Nenamenoma pa so temu pojavu, ki mu učeno pravimo jararajanje, podvrženi tudi nič hudega sluteči poslušalci. Čeprav boste v njihovi izvedbi lahko slišali marsikatero svetovno vižo, bodisi v jazzy, klezmer, balkan, tango ali rock'n'roll različici, pa prav posebno mesto v njihovem repertoarju zaseda slovenska ljudska glasba.
• pisma V bralcev
Odgovor na članek »Smo proti podražitvi objav v Slamniku«
Ker so bile v članku »Smo proti podražitvi objav v Slamniku« avtorja Petra Verbiča navedeni nekateri podatki, ki so neresnični in zavajajoči, smo se v agenciji lR Image odločili, da zadevo na kratko pojasnimo. Agencija lR Image ima od leta 2003 sklenjeno pogodbo za eks-kluzivno trženje oglasnega prostora s Kulturnim domom Franca Bernika in ne z Občino Domžale, kot se je zapisalo avtorju. Oglasni prostor so zgolj in samo oglasi, sem ne sodijo ostale plačljive objave, kot so mali oglasi, osmrtnice in zahvale. Res je, da agencija Kulturnemu domu Franca Bernika plačuje pavšal za oglasni prostor, vendar podatek, da je vrednost tega pavšala zgolj tretjina vrednosti oglasnega prostora, ni točen oz. je zavajajoč. Če bi natančno pogledali cenik glasila Slamnik, potem bi vedeli, da je cena celostranskega, polstranskega ali četrtstran-skega oglasa bistveno nižja, kot če jo izračunamo z množenjem stolpcev in centimetrov. Poleg tega je treba upoštevati tudi dejstvo, da vsi oglasi, ki so v Slamniku objavljeni, niso prodani po bruto cenah, ampak s popusti (predvsem količinskimi in pogodbenimi), kar nekaj pa je tudi popolnoma gratis objav v obliki PR člankov. Poleg tega se pogosto, zaradi napake v oglasih, le-
ti brezplačno ponovijo. Pri tem moramo poudariti, da napake velikokrat niso storjene s strani agencije, pogosto niti nimamo vpliva na njih, dejstvo pa je, da se vsi ti ponovljeni gratis oglasi beležijo na račun našega oglasnega prostora. Nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da določen del oglasnega prostora, ki pa je žal vedno večji, ostaja neporabljen. Torej, celotno tveganje v primeru neprodanega oglasnega prostora prevzema in krije izključno naša agencija. Morda še tale pojasnitev, če se zadeva že primerja z glasilom Kamniški občan, potem moramo nujno vedeti tudi to, da agencija IR Image od Občine Domžale oz. od Kulturnega doma Franca Bernika ne dobiva nikakršnih finančnih sredstev za trženje oglasnega prostora, ampak svoje delo v celoti krije sama.
S spoštovanjem, IR Image
Jure Golob, vodja projekta
Resnica teče po prekopih zmot
Tako je dejal že Tagore. VERI-TAS EST ADAEQUATlO IN-TELLECTUS ET REI, tako na hitro bi rekli: resnica je skladnost razuma in stvari. Tino Železnik je vznejevoljil neki klicatelj, o čemer je spregovorila v svojem uvodniku v zadnjem Slamniku, klicatelj, ki je osvežil resnico, da šola v Dragomlju ni »prosvet-ljena«, verjetno je tu mišljeno »blagoslovljena«... V nadaljevanju naša urednica razlaga, da ima vsak izmed nas svojo resnico, svoj pogled in proti koncu svojega razmišljanja kot pribije: »Vsak mora sam, v svojem srcu, najti mir in zadovoljstvo ter dru-
Nagrajuje Študentska založba Litera
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika so prejeli nagrade Honde Ambrož: Zvonka Slapar, Ratblče 31, 1225 Lukovica je prejela brezplačni vikend najem vozila Honda Civic, Anže Jamnik, Nožice, Šeskova 4,1235 Radomlje je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol TXT, Mitja Suvorov, Gregorčičeva 19, 1235 Radomlje je prejel plastično ročko 4 1 olja Castrol GRX, Bojan Pirš, Cesta 24. junija 46,1231 Črnuče pa preventivni pregled vozila z meritvami. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo knjižne nagrade zagotovila Študentska založba Litera.
Pravilne rešitve pričakujemo do 5. septembra 2007 na naslov Kulturni dom Franca Bernika, p.p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče.
gim dopustiti, da si oblikujejo svoje prepričanje in najdejo svoje zadovoljstvo«. Teolog bi morda dodal: tudi boga nam ne »pričarajo« razni molitveni obrazci, vsak sam ga mora najti.... In tako dalje. In kaj sem z vsem tem hotel reči? Kakor je bivši predsednik Milan Kučan z ustanovitvijo FORUMA 21 zlorabil idejo komunizma »vsi za enega, eden za vse«, tako urednica Tina Železnik v svojem nizanju misli ne zlorablja ideje liberalizma, ki naj bi bil per se skregan z vsakršno zagrizenostjo in zadrgnjenostjo, na kar pa naši liberalci (nekateri!) prepogosto pozabljajo. Tina Železnik v navedenem kontekstu zasluži vse priznanje in jo osebno zelo spoštujem, ker torej liberalizmu hoče povrniti pravi obraz. Ali pa se bodo otroci v neblago-slovljeni šoli ravno tako pridno in dobro učili, pa je drugo vprašanje in tu zato niti ne gre, pač pa za to, daje v Evropi blagoslavljanje novih objektov in vzponov nekaj vsakdanjega. Kje smo pa mi? Ali bomo zbrali toliko moči in volje, da bomo zapolnili vrzel?
Ivan Kepic
Kulturna dediščina
Žalostno dejstvo je, da občina Domžale slabo ravna s svojo kulturno dediščino. Še tistega, kar nam je ostalo od prejšnje skupne občine ne znamo ceniti in uporabljati. Poleg sakralnih spomenikov, s katerimi upravlja slovenska Cerkev, imamo še pomembno stavbno dediščino v nekdanji tovarni Universale in tri gradove; Krumperk, Češenik in Črnelo, s katerimi pa ne vemo, kaj početi. Nekatere, tudi manjše in revnejše občine so propadajoče gradove obnovile in jim dale kulturne, zgodovinske ali druge uporabne vsebine. Domžalska občina, ki je lastnica Češeniške-ga gradu in parka, dopušča, da oba že leta vztrajno propadata. Nič bolje ni z izpraznjeno staro tovarno klobukov in slamnikov Universale, v kateri bi bil lahko muzej tehniške dediščine, s katero so se Domžale nekoč ponašale, ali pa umetniška galerija, razstavni prostori, likovne delavnice, središče društvenih dejavnosti in podobno. Na žalost imamo občinska vodstva, ki ne vidijo in ne razumejo ponujenih priložnosti. Nimajo pa tudi primernega odnosa do vrednot, ki so nam jih zapustili predniki.
Imajo pa »odnos« in ogromno denarja za potrošništvo in za profesionalne športe, katerih rok trajanja je največkrat hitro minljiv. Vse v stilu kruha in iger.
DVO Domžale Jože Nemec
Neusklajeno načrtovanje
Parki in zelenice so najdragocenejše mestne površine. V Domžalah jih zaenkrat še ne manjka, zgleda pa, da ne bo več dolgo tako. Potreba po zadostitvi manjkajočih parkirnih površin in pohlep po novih dobičkonosnih naložbah napeljuje podjetje En-grotuš skupaj z Občino Domžale v sporno in z drugimi študijami neusklajeno gradnjo podzemnih garaž na prostoru, kjer je predviden osrednji mestni park. Na to nas je opozorila občanka, ki se tako kot večina vprašanih ne strinja s takim načinom krčenja zelenih Domžal.
Potrebno je poudariti, da so vse dosedanje urbanistične rešitve centra Domžal, med njimi urbanistična delavnica petih projektantskih skupin leta 2003, ohranjale park z dominantno sprehajalno alejo v osi med dvema secesijskima stavbama, to je Janežičevo vilo in nekdanjo tovarno Universale. Tudi najnovejša prometna študija umešča parkirno hišo na obstoječe parkirišče ob Slamnikarski ulici. Sedaj predlagana rešitev, ki se delno navezuje na zasnovo Tuš centra, izdelano v Avstriji pri arhitektu dr. Lcnggerju, pa s podzemnimi garažami izniči osrednji del obstoječega drevja in zelenja, zdravstvenemu domu pa odvzema možnost širitve in nadaljnjega razvoja. Izkušnje nas učijo, da je nemogoče nad podzemnimi objekti urediti park v pravem pomenu besede. Lahko so to le zelenice z največkrat presušeno travo in hirajočimi drevesi. V društvu za varstvo okolja ne nasprotujemo gradnji podzemnih parkirnih površin, mislimo pa, daje za te vrste prometnih ureditev potrebno izkoristiti že obstoječa parkirišča, kijih v Domžalah ne manjka. Ena od zamujenih priložnosti je novo parkirišče med železnico in stanovanjskim blokom SPBI, ki bi vsekakor moralo biti tudi podzemno, obenem pa bi reševalo integriran javni avtobusni in železniški promet.
DVO Domžale Kamnik Jože Nemec
Posledice klimatskih sprememb na ledenikih
Med daljšim obiskom v Sloveniji sta Planinsko društvo Domžale in Društvo za gorsko kulturo v Domžalskem domu pripravila zanimivo predavanje našega rojaka Petra Skvarčc, vodje glaciološke-ga oddelka pri argentinskem Inštitutu za Antarktiko. Z Domžal-čani g. Skvarčo veže vse bolj tesno prijateljstvo, še posebej dolgo pa se poznata z našim alpinistom Silvom Karom, ki se je med vsemi svojimi 13 obiski Patagonije vedno srečeval z enim prvih, pionirskih osvajalcev patagonskih gora in ledenikov (skupaj z bratom Juretom), kasneje pa tudi poklicno raziskoval ledenike v Patagoniji in na Antarktiki. Kot je rekel ob zaključku predavanja, smo Slovenci dali neizbrisljiv in velik prispevek k raziskavam in osvajanjem najtežjih smeri v patagonskih gorah, vključno s Cerro Torrejem in Fitz Rovcm.
Tema predavanja je bila nadvse aktualna in v zadnjem času ena najbolj odmevnih - vprašanje podnebnih sprememb in posledic, ki nastajajo zaradi segrevanja Zemlje. Te se še posebej drastično in nedvoumno kažejo na ledenikih tako v Patagoniji kot tudi na Antarktiki. Pri meritvah in raziskavah že več kot 35 let sodeluje tudi Peter Skvarča, saj je do sedaj sodeloval kar na 39 odpravah na Antarktiko in na 25 odpravah v Patagonijo. Na začetku smo si ogledali zanimiv film Ledena veličastnost, ki ga je nemška televizija posnela s Skvarčo o raziskavah na ledeniku Perito Moreno v Patagoniji (zanimivo, daje to je edini ledenik, ki se v zadnjem obdobju ne manjša). Med predavanjem pa je ing. Peter Skvarča pokazal na številne izsledke o stanju ledenikov v Patagoniji in na Antarktiki. Dejstvo je, da se temperature ozračja zaradi toplogrednih plinov in emisij C02 konstantno dvigajo, zato nastajajo posledice, ki bodo imele neslutene posledice
na našo prihodnost. Pri tem je zlasti zaskrbljujoče, da lahko pričakujemo dvigovanje temperatur tudi v prihodnje, znanstveniki ocenjujejo, da bodo temperature do leta 2100 narasle med 1,2 do 5,8 stopinj Celzija, saj je življenjska doba ogljikovega dioksida do 200 let. Pri tem prihaja do velikih sprememb zlasti na ledenikih, ki so največji rezervoarji sladke vode na svetu. Ti se drastično zmanjšujejo povsod - od Grenlandije, do našega edinega ledenika pod Triglavom, medtem ko se je v Patagoniji njihova površina zmanjšalo v zadnjih dveh desetletjih za 500 km2), še posebej drastično pa se tam zmanjšuje ledenik 1 Ipsala, na kar je opozoril tudi Peter Skvarča; njegove podatke in fotografske primerjave je v svojem filmu uporabil tudi Al Gore.
Najbolj drastično pa se posledice podnebnih sprememb kažejo na Antarktiki. Zadnji dve desetletji so tam zabeležene najvišje temperature glede na 500-letnc primerjave. Tako prihaja do topitve in razkroja velikih ledenih plošč, to pa vpliva na hitrejšo dinamiko talitve in lomljenja ledenikov, ki so za njimi. Zaradi vsega tega lahko nedvoumno pričakujemo, da se bo močno dvignila gladina svetovnih oceanov. Tako je Skvarča na predavanju predstavil enega najbolj drastičnih in zaskrbljujočih pojavov na Antarktiki - primer izginotja tako imenovane Larsonove ledene plošče B, ki se je zgodila leta 2003, ko je bilo eno najtoplejših poletij. Takrat je v 41 dneh razpadlo in se stopilo 3200 km2 ledene plošče.
Skvarča je prav gotovo eden največjih strokovnjakov za ledenike na svetu. Želimo mu lahko samo, da bi bilo njegovo delo bolj cenjeno in bo tudi v Argentini čim prej dobil boljše in kvalitetnejše pogoje za delo. Raziskave in rezultate meritev v zvezi z ledeniki namreč v aktualnih razmerah segrevanja ozračja še kako potrebujemo.
Evald Flisar
NIKOLI
ŠTUDENTSKAZALOŽBA
LITERA
azijski rakunji pk
„... INDIJSKI K MEZ. Kl RIMELE    J£ OIL.POVZOIG.NJEN
PREBIVALKA
DO BOŽANSKE ČASTI FRANCIJE
ELEKTRIČNI SUSlLHIK ZA LASE
elfi cdcr
POSODA ZA
KEMIČNI POIZKUSE
Evald Flisar: MOGOČE NIKOLI (roman) Eno ključnih vprašanj, s katerim se v tem briljantnem romanu, brez dvoma enem najboljših romanov iz sodobnega življenja, spopadata Evald Flisar in prvoosebna pnpovedovalka Mil|ana Samec. |e vprašanje o resnici in živt|en|u Ozadje Mlljaninega boja z jezikom in lastnim spominom je namreč vprašanje materine smrti - in srhljive slutnje (možne) lastne (so)krivde To vprašanje pa je tudi (poleg zabavne zgodbe o odnosu med Miljano in njenim očetom) eden bistvenih momentov, ki poganjajo dogajanje. Kot da od odgovora ne bi bila odvisna samo dekletova prihodnost, ampak tudi njeno življenje. Bralec je sprva v enakem položaju kot pnpovedovalka, bori se z jezikom, ki funkcionira po povsem drugačnih zakonitostih kot jezikovna norma Vendar ga tisto, kar ima Mlljana povedati, tako pritegne, da je že po nekai straneh na isti fronti - v bitki z jezikom za njeno resnico.
brazil.
SKA riLMSKA IGRALKA BRACA
SPI. OSNA RAZVOJNA SMER
KIPARKA POTRČ
TURŠKA SLADICA. MALVA
PLINSKA ZMES ATM0 SPERE
živec
POKOJNA BRITANSKA
sutnžUA
lik, ki ima določen pomen, znamenje
HČI BODA NEREJA, MORSKA NIMFA V GRŠKI MII0L0GIJI
makedon. pevka
na', farma K0L0G (mlaoeni
ERBEN
IGRALKA ALKALOID WEST V LISTIH
TOBAKA ŽABKAR ANTON
TekaT
srbiji. mem0rija desni
: pritok 00NAVE
DELAVSKA ALI OBRTNIŠKA ZADRUGA V CARSKI RUSIJI
Študentska založba Litera Gosposvetska c. 83, 2000 Maribor Tel.: 02/234-21-39 Fax: 02/234-21-33 www.zalozba-litera.org e-pošta: info@zalozba-litera.org
PESNIŠKI
ALI GOVORNI OKRAS, SLIKOVIT
IZRAZ, BESEDNA P000BA
NEKDANJI PRIPADNIK NEMiKI ILIRSKEGA SMUČARSKI GIBANJA
SKAKALEC PRISTAS WElSSfLOG ETATIZMA
UDELEŽENEC FINALNE TEKME
RESK0 ¡ ,'?ïkï.
moško : iíJIÜ* uros
.1ML smučarka »0JK0
tilen (nicole)
branko miklavc nas skla datelj (blaž)
IMENSKI SLOVAR
ZEMELISKI
TANJA ZAJC
pevka pack
MOGOČNA
skrivnost
KLADA ZA SEKANJE
nas
nogo-metas
Ž0CA IGRAČA.
KAMNIŠKA TOVARNA
ŽIVIL
ivan sivec
ANTUN VRDOLJAK
NFKD IT ATLETINJA SIMEONI OSKAR KOGOJ
RENE LACOSTE
mlečma
žleza pri kravi
JURE ROBIČ
RONALD
USE)
(krajS
KROŽNIK
DEJAN OBREZ
kost   j nas prsnega Sprinter kosa (urban)
produkt čebel. STR0
JEK, ODMEV
POMOČ: ALVA-turska sladica, halva, ARTEL-delavska ali obrtniška zadruga v carski Rusiji, NERV-živec, ONOMASTIKON-imenski slovar, REEKSPORT-ponovni uvoz, RETORTA-posoda za kemične poizkuse, SONlA-filmska igralka Brarja, TREND-iploina razvojna smer
Bernarda v domžalski moški metalski vrsti skrajno levo Je njen trener Danilo Emberslč
Novice iz atletskega kluba
Atletska elita v Milanu -tudi s Petrom Kastellcem
Eden najboljših atletov AK Domžale Peter Kastclic jc bil 23. in 24. junija 2007 član slovenske reprezentance, ki je nastopila na 26. evropskem pokalu državnih reprezentanc 1. lige B skupine v italijanskem Milanu.
V družbi Matica Osovnikarja, Mirana Vodovnika, Damjana Zlatnarja ter še nekaterih znanih atletskih imen je Peter z nastopoma na 3000 in 5000 m nabiral točke za čim višjo uvrstitev v B skupini. Zmaga, na katero nihče ni računal čisto zares, bi moški ekipi v letu 2008 zagotovila nastop v superligi. Peter jc bil v teku na 3000 m z novim osebnim rekordom 8:17,80 min sedmi. Odličen rezultat je tudi nov klubski rekord in trenutno najhitrejši
rezultat v Sloveniji v letošnji sezoni. Kot sedmi je ciljno črto pretekel tudi na 5000 m, in sicer v času 15:17,47 min. Moška ekipa je bila ob koncu dvodnevnega tekmovanja odlična, »nepričakovano« druga, nastop v superligi so si zagotovili Italijani.
»Berni« 2 krat bronasta med mlajšimi članicami
Atletska sezona se bliža koncu, na koledarju so bila že skoraj vsa pomembnejša tekmovanja, najodmevnejše mednarodne mitinge smo lahko po kar nekaj letnem premoru spet lahko spremljali preko televizijskih ekranov. Na Ptuju so se prvi julijski vikend pomerili mlajši člani in mlajše članice, edina predstavnica iz Domžal je bila Berni - Bernarda Letnar. A njen nastop sploh ni bil »zane-
marljiv«. V nobenem pomenu be sede - številu nastopov, rezultatih ali uvrstitvah! Bernarda je namreč nastopila v vseh štirih metalskih disciplinah in v dveh stopila na zmagovalne stopničke. Bronasta je bila v metu kopja (38,65 m) in v metu kladiva (35,07 m), z metom diska 26,15 m je bila četrta, mesto slabša je bila v suvanju krogle (10,62 m). Čestitke!
Bojana
Čestitamo Katji Kosmatin, članici Atletskega kluba Domžale, ki je na evropskem prvenstvu v gorskem teku mladink osvojila presenetljivo visoko 12. mestu, hkrati pa sta skupaj z Lucijo Krkoč osvojili bronasto medaljo med ekipami.
Dirki za DP v avtokrosu v Tunjicah
V soboto 3I-junija (trening vožnje) in v nedeljo l.julija 2007 (finalne vožnje) jc v Tinijk-ali pri Kamniku letos že četrto leto potekalo odprto državno prvenstvo v avtokrosu, tokrat celo dve mednarodni prvenstvi držav: Slovenije in Hrvaške.
Proga je bila tudi letos dobro pripravljena, obnovljena, razširjena, podaljšana, z novim štartnim prostorom in novo štartno hišico, kar je zahtevalo veliko časa in dela prostovoljcev, predvsem članov ASC Mustang in glavnega organizatorja, njihovega predsednika Staneta Sušnika, tekmovalcem pa omogočilo kakovostno in varno vožnjo. Tekmovalci so imeli letos zaradi vremenskih razmer nekaj težav z vidljivostjo in prahom, predvsem v superfinalu, ko je bilo sonce že nizko, vendar se je za večino vse srečno končalo. Upajo pa, da bodo avgusta imeli več sreče in predvsem manj odstopov tekmovalcev in okvar na avtomobilih, čemur smo bili žal priča minuli konec tedna. Oba favorita, lanskoletni državni prvak Matija Rakovcc in podprvak Jure Sušnik sta izpadla, prvi zaradi teŽOV Z motorjem in drugi zaradi težav s podvozjem. Kljub vsemu smo lahko v Tunji-cnii spremljali lepe vožnje zagri-
zenih tekmovalcev ob bodrenju in burnih vzklikih zvestih gledalcev. Vsem zmagovalcem čestitke za izpeljane vožnje in se ponovno vidimo v Tunjicah 25. in 26. avgusta 2007!
Uradni rezultati odprtega državnega prvenstva Slovenije v Avtocrossu
DPTunjicc2007 so naslednji:
V Diviziji 1A je zmagal BLAŽ MARN SLO RT Mustang - Litija Zastava 128 1,3 cm 60, drugi je ALEŠ ŽAKELJ SLO AMD Zvezda Zastava Yugo 1,3 cem 45 in trelji KLEMEN ALBREHT SLO AMD Zvezda Peugeot 205 1,3 cem 35.
V Diviziji I vodi ALBIN JERIHA SLO RT Mustang - Litija Audi RS 4x4 2,2 cem 60, drugi METOD KNEZ SLO AMK Feštajn Subaru Impreza turbo 4x4 2,0 cem 45 in tretji MIHA BURJAK SLO AMK Feštajn BMW 325 4x4 2,5 cem 35
V Diviziji 3 - BUGGY vodi MARKO RAVNIKAR SLOAŠD Kamniška Bistrica Škoda 4x4 buggy 1,6 cem 60, drugo mesto zaseda JANEZ ZGONEC SLO AŠD Kamniška Bistrica VW 4x4 buggy 1,6 cem 45 in tretje IGOR KERN SLO ŠK Tornado Yamaha 4x4 buggy 2x750 cem 35.
Kristina Brodnik
NK Domžale
Mednarodni uvod z albansko Tirano
V domžalskem športnem parku je te dni precej dogajanja, predvsem pa prihajajo iz nogometnega prvoligaša spodbudni rezultati. Fantje so namreč v polnem teku priprav na mednarodne in domače tekme, popoln Pa jc tudi izkupiček točk iz pripravljalnih tekem. V domačem Športnem parku so tako odigrali dve srečanju, najprej so premagali hrvaški Hajduku, sledila jc "naga proti Rijeki, ki jc športni Park zapustila s porazom 1:0.
Spremembe v igralskem kadru
Seveda pa ni konec niti »razprodaje in nakupov«. V igralskih vrstah 1° prišlo do nekaj sprememb, saj j« profesionalno 3-letno pogodbo Podpisal Se en mlad, doma vzgo-
jen nogometaš in sicer 17-letni David Sviben, po drugi strani pa je klub zapustil Darko Djukič, ki odhaja h Goričanom. Zagotovo ena bolj razveseljivih novic pa je podaljšanje sodelovanja Zlatana Ljubijankiča, ki je klubu z novo pogodbo obljubil še dve leti zvestobe. Kljub temu, da smo že v prejšnji številki pisali, da trener Slaviša Stojanovič ostaja v domžalskem klubu, pa ponudbe zanj še vedno prihajajo. Med zadnjimi je prišla i/, grškega kluba Egaleo, ki je pred kratkim izpadel iz prve lige, a Stojanovič je še enkrat potrdil, da ostaja na čelu državnih prvakov.
Kvalifikacije lige prvakov
Konec junija je bil opravljen tudi žreb prvih parov za evropske po-
kale. Domžalskim nogometašem žreb ni bil najbolj naklonjen, saj so od vseh možnosti dobili enega bolj neprijetnih nasprotnikov. Domžalčani se bodo v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov namreč pomerili z albansko Tirano. Ista ekipa je pred dvema letoma iz boja na mednarodni sceni izločila Hit Gorico. Seveda pa ni razloga, da bi se zgodovina ponovila, konec koncev so Domžale že pokazale, da znajo tudi na mednarodnem prizorišču prijetno presenetiti. Prva tekma I. predkroga bo tako 18. julija 2007 ob 20.30 uri v športnem parku v Domžalah. Povratno srečanje bo sledilo teden dni kasneje in sicer 25. julija 2007 ob 20.30 uri v Tirani na stadionu Selman Stermasi.
Mateja A. Kegel
Olimpijski tek tudi letos v Domžalah
Športni dogodek, solidarnost in veselje na tisoče ljudi
Atletski klub Domžale je eden redkih v Sloveniji, ki je letos že petnajstič organiziral OLIMPIJSKI TEK. Po tekih, ki smo jih pripravljali tako v Ihanu kot v dolini Krumperka in še kje, smo se ponovno vrnili v Športni park Domžale, kjer je bil 24. junija start in cilj letošnjega teka na atletski stezi v okviru nogometnega stadiona v Domžalah.
Po teku najmlajših, ki so morali preteči en oz. dva kroga po stadionu, je bila na vrsti slovesnost ob začetku OLIMPIJSKEGA TEKA. Po slovenski himni ter pozdravih Marjana Gorze, predsednika Atletskega kluba Domžale, ter dr. Milana Hoste, predstavnika slovenskega olimpijskega teka, so udeleženci na start prinesli olimpijsko zastavo, Adi Smolar je zapel o fair playu, Eva Aljan-čič, odlična mlada atletinja in vsestranska športnica, pa je prebrala zaprisego in v njej med drugim dejala: Tudi če si želimo, ne
moremo vsi zmagati. Lahko pa tekmujemo po svojih najboljših močeh. Naše geslo pri tem je: Fair planny vodi naprej! Sledil je start blizu 100 tekmovalcev in tekmovalk, ki jih je pot vodila ob Kamniški Bistrici. Tekli so lahko nekaj več kot štiri in nekaj več ko osem km proge, po uspešno pretečenem teku pa prejeli certifikat ter majico, organizatorji pa so poskrbeli tudi za različna okrepčila. Najstarejša udeleženka je bila tudi tokrat Anica Žigon, med najmlajše pa je zanesljivo sodil Enej Groj/.dek, ki je 4-kilo-metrsko pot pretekel s pomočjo mamice in očija. Izmed štirih naslovov »olimpijskih zmagovalcev« so trije ostali v Domžalah: Nataša Aljančič in Domen Jarc sta bila najboljša na 4,5 km, Monika Adler na 8 km, med moškimi je
bil na 8 km najhitrejši Lesnik Renato iz Športnega društva Gams iz Kobarida.
Kot vsa leta doslej je bil tudi letošnji OLIMPIJSKI TEK več kot le priložnost za prijateljsko druženje vseh generacij, zlasti mladine. Pomenil je predvsem možnost, da nekaj naredimo za svoje zdravje, za zdravo življenje, ki ima svoj pravi smisel. To smo lahko prebrali v poslanici dr. Jacquesa Rog-geja, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja. OLIMPIJSKI TEK v Domžalah je bil eden od več tisoč olimpijskih tekov, ki so jih organizirali v 170 državah sveta. Z njim smo se tudi Domžalčani pridružili milijonom ljudi celega sveta, ki v spomin na 23. junij 1894, ko je začetnik in utemeljitelj olimpijskega gibanja Pierre de Coubertin ustanovil olimpijsko gibanje. Vsem, ki ste nedeljsko dopoldne preživeli v družbi Atletskega kluba Domžale ter njegovega zbora sodnikov zanesljivo ni žal za prijeten tek ob Kamniški Bistrici, vsem ostalim pa: se vidimo v juniju 2008 - na naslednjem olimpijskem teku v Domžalah.
KK Helios
Pred počitkom še okrepitve
Preden so domžalski košarkarji odšli na zaslužene počitnice, kjer bodo vse do 6. avgusta, je klubska uprava pripeljala še nekaj okrepitev. V prejšnji številki smo že pisali o novem trenerju košarkarskih državnih prvakov - Zoranu Martiču, ki je na stolčku zamenjal Memija Bečirovi-ča, tokrat pa je govora o spremembah v igralskih vrstah.
Pričakovano je domžalski klub zapustil Smiljan Pavič, ki je postal novi član turškega Banvita. O drugih odhodih zaenkrat še ni govora, čeprav sta v zraku še pogodbi z Dončicem in Krejičem.
Ne gre pa pozabiti, da sta klubu nadaljnjo zvestobo obljubila dva domača igralca, sicer pomembna člena prve ekipe Aljaž Janža, ki je klubu obljubil še enoletno zvestobo in že nekaj časa poškodovani Jure Močnik, ki v Domžalah ostaja še vsaj dve leti. Nova imena, ki so se pridružila domžalskim košarkarjem pa so Jernej Mihalič, David Moro in Nikola Radojičič. Jernej Mihalič prihaja iz Elektre Esotech, 22-letni košarkarje s klubom sklenil dveletno sodelovanje, medtem ko je leto dni mlajši David Moro, do sedaj košarkar Kopra, sklenil triletno pogodbo. Omeniti velja, da
oba košarkarja igrata na poziciji krilnega igralca. Zadnji omenjeni košarkar pa je 21 -letni srbski branilec Nikola Radojičič, ki je košarkarsko pot začel v Crveni Zvezdi, njegov zadnji klub pa je bil AC LB Spisska Nova Ves.
Izveden je bil že tudi žreb državnega prvenstva 2007/2008 in sicer bodo Domžalčani prvo tekmo odigrali v soboto, 13. oktobra na Kodeljevem v gosteh pri Geopli-nu Slovanu, medtem ko bo prva tekma v Hali komunalnega centra 21. oktobra proti Rogli.
Mateja A. Kegel
Plesni par Matej in Špela Kralj uspešna tudi med člani
Kljub Matejevim obveznostim, povezanim z na maturo, plesni par Matej in Špela Kralj nista počivala ter sta z zmago na odprtem turnirju v Krškem potrdila, da vztrajno napredujeta v članski konkurenci.
Sledila je osvojitev sedmega mesta v standardnih in osmega mesta v latino plesih na močnem turnirju v Sarajevu, svojo dobro pripravljenost pa sta pokazala tudi na Grand slam turnirju v Italijanski Bologni 7. in 8. julija kjer sta se z odličnimi nastopi kosala s celotno svetovno elito športnih plesalcev. V njuni paradni disciplini, stan-
dardnih plesov, sta si delila 33. mesto. V latino konkurenci pa sta pristala na solidnem 24. mestu. S tekmovalno zavzetostjo sta nakazala odločnost po napredovanju in doseganju dobrih rezultatov na sledečih turnirjih, kjer pričakujeta še boljše uvrstitve.
V avgustu ju čaka celodnevna plesna delavnica s piljenjem starih plesnih elementov, nato vrsta večjih plesnih turnirjev: Stuttgart open, Beograd open, Intemacional London in velika nagrada Hrvaške, kjer jima želimo veliko uspešnih plesnih korakov.
B.
PIRUETA 2007 -
odmevno mednarodno tekmovanje
Domači kotalkarski klub PIRIJ-ETA je 30,junija 2007 organiziral že 15. tradicionalno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju v šotoru \ Športnem parku Domžale.
Na tekmovanju je sodelovalo 65 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Največ uspeha so imeli gostitelji, saj so osvojili kar enajst zmagovalnih stopničk. Prva mesta so osvojile PATRICIJA ŽNIDAR-ŠIČ, N1K.A BABIC, NINA ŽELEZNIM in VITA PETERLIN.
Organizacija tekmovanja je bila kot vedno do sedaj na visoki ravni, po volji jim je bilo tudi vreme, saj je bila temperatura več kot primerna za ta letni čas.
Domžalski kotalkarski klub se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in podprli tovrstno tekmovanje, kije že vrsto let edino v občini Domžale. Na ta način ustvarjajo odmevnost tega manj znanega športa, ki ima lepe uspehe ne samo v domovini, ampak tudi zunaj naših meja. Tako bo kar nekaj tek-
movalk sodelovalo kot članice slovenske reprezentance na bližajočih se evropskih in svetovnih prvenstvih v umetnostnem kotalkanju. Tekmovanje je bilo tudi generalka za bližajoče se državno prvenstvo, ki bo 7. in 8. julija v Renčah. Kotalkarski klub PIRUETA bo sodeloval kar s 17 tekmovalci v različnih kategorijah. Oba trenerja pričakujeta dobre rezultate, saj bo tekmovanje hkrati tudi odločujoče glede izbora tekmovalcev za nastop v državni reprezentanci.
Išijas boys na svetovnem pokalu v avstrijskem Gradcu
Po uspešni udeležbi in osvojenem 3. mestu na državnem prvenstvu v hip hopu, ki je bilo v Radovljici, 2(1.maja. smo se člani male skupine IŠIJAS BOYS (Robi, Peter, Toni, Robi, Jani, Jože - treniramo v okviru plesnega kluba Miki), v kategoriji hip hop člani 2, udeležili še svetovnega pokala v Gradcu v Avstriji. Tudi na tem tekmovanju nam je uspelo osvojiti 3.mesto. S tem rezultatom smo bili izredno zadovoljni, saj je bila konkurenca kar huda.
Podatek, da srno premagali slovenske državne prvakinje, pove dovolj. Radi bi se zahvalili našemu trenerju Andražu, ki ima dovolj posluha in volje, da se ukvarja z nami. Ob tej
priliki bi radi Andražu in njegovi izvoljenki Martini zaželeli vse najboljše in veliko sreče na njuni skupni poti, ki sta jo sklenila v soboto, 7. julija.
Še posebej bi se radi zahvalili POD Domžale-mesto za pomoč, ki so nam jo izkazali, da smo se tekmovanja v Gradcu lahko udeležili.
V začetku oktobra nas čaka še največja preizkušnja v tem letu, svetovno prvenstvo v Nemčiji. Tudi na tem tekmovanju si želimo osvojiti eno od medalj.
V septembru pa vabimo vse moške, starejše od 30 let, da se nam pridružijo. Boste videli, prav zabavno bo.
Jože Korošec
Zabavno poletje s plesno šolo Miki
Včeraj zvečer sem imela lep telefonski klic: „Halo! Matic tukaj... pogrešam svojo prijateljico. Veš, tisto, ki mi je pomagala. Tisto, ki je spala na drugi strani sobe. No, tisto, ki je igrala miško Nili. Bi lahko dobil njeno telefonsko številko?"
Matic je bil eden najmlajših udeležencev plesnega tabora v Piranu. In ob njegovem klicu mi je srce poskočilo od sreče. To, daje našel prijateljico, ki jo že pravi dan pogreša, je prelepo. In prepričana sem, da ni edini, ki je prav v Piranu našel prave prijatelje.
Prvi teden počitnic smo preživeli v Piranu, na plesnem taboru z našo plesno šolo, plesno šolo Miki. Tradicionalni tabor je potekal v čudovitem vzdušju. Ob sončnih jutrih je ob morju pravi praznik. Ko se odpirajo vrata v otroških sobah, ki se nahajajo nad morjem, se zasliši poletje. Veste, kako? Otroci so opisali
Velik kras v čast Dneva državnosti
Kresovanje ob Dnevu državnosti na Sv. Trojici
V nedeljo, 24. junija 2007, je ob Dnevu državnosti Športno rekreativno društvo Koutin - Sv. Trojica pripravilo tradicionalno kresovanje na vrhu Sv. Trojice.
Člani društva so tokrat navozili na kup ogromno količino vejevja in drugega lesnega materiala, ki seje kopičil iz dneva v dan. Grmada je hitro rasla.
Ob 21.uri zvečer, ko je bil napovedan prižig kresa, se je na prireditvenem prostoru zbrala kar številna množica ljudi. Seveda brez krajšega kulturnega programa tudi tokrat ni šlo. Predsednik društva Klemen Ravnikarje pripravil krajši govor, Katjuša Kreft pa je recitirala pesmi slovenskih pesnikov o naši prelepi domovini. Slovenija na 25. junij praznuje Dan državnosti. Na ta dan leta 1991 je repu-
bliška skupščina razglasila njeno samostojnost in neodvisnost. Ponosni smo na hiter razvoj naše male države Slovenije in na to, da je država utrdila svoj mednarodni položaj. Ob instrumentalni izvedbi slovenske himne je tako zagorel tudi kres.
Na kresovanje je prišlo veliko ljudi, saj je prireditev na vrhu hriba Svete Trojice vsako leto. Ob tej priložnosti se razvijejo zelo različne teme pogovorov. Nekateri se pogovarjajo o politiki, drugi o vsakodnevnih problemih, večina pa pride zato, da se zabavajo, plešejo in sprostijo. Tudi tokrat nam je vreme prizaneslo. Bilo je toplo in jasno, tako da seje videlo daleč naokoli, cela ljubljanska kotlina seje v soju luči bleščala pod nami. Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako daje lahko vsakdo zaplesal z nami.
Marija Ravnikar
takole: »Slišim veter, morje, ladje in ptice.« Le kdo ne bi ob tem z veseljem pohitel v nov dan, ki se začne z zajtrkom, da si naberemo moči za nov dan.
Tako smo dopoldneve preživljali tako, kot jih plesalci najraje. Plesali smo. Da pa je bilo še bolj zabavno, smo se naučili tudi osnov gledališke igre. To smo vključili v našo predstavo „Nekoč je bila..."
Po kosilu vedno nekaj časa namenimo igram, zaupnim pogovorom s prijatelji in pošti, ki jo pišemo domov. In pa seveda tudi tisti, ki jo naši najdražji pošljejo nam. Sledi pa tisto, kar imamo najraje - plaža Oblečemo kopalke, nataknemo sandale, pokrivala in očala, v torbo pa damo še zaščito pred soncem in malico. Potem pa hura - proti plaži in morju. Kopamo se, vmes se nasmejimo, igramo odbojko, izdelujemo nakit, se smejimo na igralih, si privoščimo sladoled s prijatelji, se še malo okopamo... in že je popoldne mimo. Vračamo se na vrh Pirana, tako da imamo mesto pod nami kot na dlani. Veselimo se večerov. Takrat so na vrsti zabave, modne revije, sprehodi po mističnih ulicah Pirana, nakupovanje spominkov in uživanje. Ni treba posebej poudarjati, da trudni /atisnemo oči, a le za počitek, saj so dnevi, v katerih sc zabavamo in smejimo skupaj s prijatelji, vedno prekratki. Zdi se nam, da vedno prehitro pride dan, ko svoje stvari in spomine zlagamo po enem tednu nazaj v kovčke.
In preden se razidemo in porazgubimo po raznih kotičkih poletnih počitnic, staršem v plesalnici pokažemo svojo stvaritev, našo plesno pravljico. „Nekoč je bila..." majhna miška, kije želela najti miren prostor, v katerem bi lahko v miru prebrala knjigo pravljic, ki jo je našla. V njej je našla plesne pravljice, kot so Lepotica in zver, Aladin in Obuti maček. K svojemu branju je pritegnila še vse svoje prijatelje iz plesnega tabora, mamice, očke, bratce, sestrice in ostale gledalce, ki soji z veseljem prisluhnili.
S tem pa zabavne počitnice s plesno šolo Miki niso končane. Pravkar potekajo zabavni počitniški tedni v Plesalnici v Jaršah pri Domžalah in v prostorih podjetja Mobitel v Ljubljani. Le-ti sc ponovijo v mesecu avgustu, in sicer od ponedeljka, 20. avgusta, do petka, 24. avgusta, na istih lokacijah.
Uživajte v poletju, soncu in zabavi, lahko tudi z nami!
Zaključek športne sezone Športnega društva Preserje
Z zaključkom šolskega leta se zapirajo šolske telovadnice in tako se športne aktivnosti selijo na prosto. Ob toplih večerih se zbiramo na igriščih na prostem in preživimo aktiven večer.
Z mesecem junijem tudi Športno društvo Preserje zaključuje sezono. Z lepimi spomini na lanskoletno kampiranje smo tudi letos za člane ŠD Preserje pripravili tabor. Izbrali smo dolino Lepene, ob sotočju Lepence in Soče. Čeprav se z vremenom ne bi preveč hvalili, je bilo ravno dovolj sonca, da je bil program izpeljan. V petek,15,junija, smo do večera postavili tabor. Že prvi večer smo doživeli deževni krst.
Sobotno jutro nas je pozdravilo v soncu in po programu je bil obisk Krnskega jezera na nadmorski višini 1394m. Torej dve uri in pol hoje. Za najmlajše dovolj zahtevna tura. V jezeru smo urnih prepotene noge in naredili fotografijo za album. V koči smo imeli kosilo. Po kosilu je pričelo rositi, tako nam na poti v dolino ni bilo prevroče. Popoldanske ure so bile namenjene kvizu Lepo je biti član ŠD Preserje, zvečer pa smo pripravili piknik. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo pod zasilno streho vztrajali dolgo v noč. Pač, piknik v dežju je nekaj posebnega. Nedeljsko jutro kot v pravljici. Sele zadnji dan se je pokazalo pravo junijsko sonce. Bilo je vroče, kot se za rožnik spodobi. Posušili smo premočeno perilo, obutev in tudi šotore. Najmlajši so se igrali
v reki, odrasli pa smo imeli demonstracijo nordijske hoje. Demonstracijo so pripravili vodniki iz Združenja za nordijsko hojo Slovenije- območje
Kranjska Gora. Razdeljeni v dve skupini smo se odpravili na dveurno hojo. Bila jc zanimiva izkušnja vsem udeležencem. Zagotovo si bo kdo izmed udeležencev v tej športno-rekreativni aktivnosti našel sebi primeren način za vzdrževanje zdravja in dobre telesne pripravljenosti. Po lahkem kosilu smo podrli tabor in jo preko Vršiča mahnili proti Prcserjam. Za piko na I pa je bila kep'ca sladoleda na domačem koncu.
B.P.
SPORT
Težkoatletski klub Domžale
Ekipno evropsko prvenstvo v Veroni
21. junija sc jc reprezentanca Slovenije v dviganju uteži odpravila na štiridnevno tekmovanje v Italijo, na ekipno evropsko prvenstvo, ki pa so jo zastopali člani Tak Domžal.
Tekmovanja seje udeležilo petnajst držav (Malta, Albanija, Norveška, Švica, Velika Britanija, Izrael, Danska, Italija, Avstrija, Poljska, Romunija, Češka, Nemčija, Španija in Slovenija) in iz vsake države so nastopali štirje tekmovalci. V ekipi jc moral nastopati tekmovalec do 17 let, kot mlajši mladinec, mladinec do 20 let, čian nad 20 let in dekle. Slovenijo je zastopala samo tričlanska moška ekipa, ker žal v Sloveniji trenutno ni ženske tekmovalke. Kljub temu, da slovenska reprezentanca ni imela dekleta, so fantje iz Tak Domžal osvojili 12 mesto v skupnem seštevku. Naš mlajši mladinec, Jernej Orešek, je z odličnim rezultatom poteg 93 kg, sunek 115
kg in biatlon 208 kg osvojil 266,09 točk in postavil novi državni rekord v biatlonu. Za slovenske barve sta nastopala tudi Boštjan Peterca, z rezultatom poteg 105 kg. sunek 141 kg in biatlon 246 kg =273.04 točke in Tine Orešek, ki je na dan tekmovanja zbolel in z virozo osvojil rezultat poteg 90 kg, sunek 115 kg in biatlon 205 kg =241,26 točke. Nad svojim rezultatom je bil sicer razočaran, saj se dobro zaveda, če bi bil zdrav in če ga ne bi zdelala vročina, bi osvojil boljši rezultat, za najmanj 25 kg v biatlonu.
V nadaljevanju poletja se bodo fantje pripravljali na kopico tekem, ki jih čakajo. Naš mlajši mladinec, Jernej Orešek.odpotuje v mesecu avgustu na evropsko prvenstvo do 17 let v Pavio, Tine Orešek in Simon Resnik pa na evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo potekalo v Španiji v mesecu oktobru. Fantom želim veliko sreče in dobrih rezultatov.
_BJi
Državni reprezentanti David Nanode. Marjan Bolhar In Tamara Radkovlč v družbi z vodjem Wellness centra Olelo Janezom Homsakom.
Klub borilnih veščin Mladi boksar
Kljub poletju še kako aktivni
Klub borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob ni manjkal niti na tradicionalnem Dobrodelnem teku žensk v Tovoliju, ki ga je pripravil Klub Polet. Pred startom so predstaviti šolo boksa s trenerjem in kickboxinga. Da dekleta v tem športu niso nič manj uspešna od fantov, je pokazala v športni boks borbi Tamara Radkovič (aktualna državna prvakinja v kickboxingu), ki sc jc pomerila s klubskim prijateljem Matejem Balantičem, aktualnim državnim prvakom v boksu.
Vodja Wellness centra Otelo v Domžalah g.Janez Homšak je sprejel člane Kluba borilnih veščin Dom-
žale - Mladi boksar Dob ter jih poimenoval kar za Otelove športnike. Trije državni reprezentantje David Nagode, Marjan Bolhar in Tamara Radkovič radi povedo, da odlične državne in mednarodne rezultate v boksu in kickboxingu dosegajo tudi z dodatnimi vajami v fitnesu Otelo, ki jim bo tudi v prihodnje pomagal pri njihovem cilju doseči zlate medalje.
Pa še povabilo! Ob prazniku Krajevne skupnosti Dob se bodo člani Kluba borilnih veščin Domžale - Mladi boksar Dob 4. avgusta 2007 pomerili v Športnem parku Dob za 4. pokal KS Dob v boksu in športnem kick-boxingu. Dobrodošli!
B.
Agility v Domžalah
Kinološko društvo Domžale je v soboto, 30. junija, že 13 leto zapored organiziralo mednarodno tekmo v agilityu. Na stadionu društva za Šumberkom je na celodnevnem tekmovanju tokrat nastopilo rekordnih 159 (od 178 prijavljenih) tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Ta tekma je edina pri nas na kateri se podeljuje kandidatura za pridobitev naslova mednarodni prvak v agilityju - CACIAg. Letos so naslov osvojili Sonja Rozman Bizjak, članica kinološkega društva Naklo, s šetlandskim ovčarjem Ir-kom Dark of Working County v kategoriji majhnih psov, Silvia Trk-man, dvakratna svetovna prvakinja, članica kinološkega društva Agility Ilirija iz Ljubljane, s pirenejsko ov-čarko Simply the Best de Louba-jac - La v kategoriji srednje velikih psov ter Zagrebčan Domagoj Vido-vič z belgijsko ovčarko Tervueren Tzigane's Furija - Hita v kategoriji velikih psov.
Kinološko društvo Domžale, ki ga že dolgo vrsto let uspešno vodi predsednik Janez Hribar, v Domžale vsako leto povabi sodnika, ki tisto leto sodi na svetovnem prvenstvu v agilityju. Tudi tokrat se niso izneverili tradiciji, saj je vodja prireditve Sašo Novak na turnir povabil mednarodnega sodnika - vikinga Yngvcja Sommcrja iz Norveške. Yngve je eden od dveh delegiranih sodnikov za letošnje svetovno prvenstvo, ki bo septembra v mestu I lamar na Norveškem. Tekmovalci so z radovednostjo in navdušenjem preskusili njegove parkuje. In tisti, ki jih je postavil, so bili zagotovo drugačni od tistih, ki jih običajno postavijo slovenski sodniki. Vodniki in psi so jih morali premagovati tako. da so bili ves čas teka kar najbolj zbrani. Pri sojenju parkurja za začetni nivo v jumpingu pa je sodeloval še slovenski mednarodni sodnik in delegat KZS, Silvester Škerget s Ptuja.
V Domžalah je tokrat največ tekmovalcev nastopilo v nivojih A I/J I (56) m A3/.I3 (59). v A2/J2 pa 37 tekmovalcev.  Zmagovalci  v po-
Agiliry je športna kinološka disciplina, v kateri psi na ukaze (slišne in vidne) vodnikov premagujejo različne ovire (višinske in dolžinske preskoke, most, gugalnico, pausado, slalom, obroč, togi in ohlapni tunel) postavljene v določenem zaporedju v parkurju. Psi nastopajo glede na njihovo plečno višini v treh kategorijah, in sicer: majhni psi do 35 cm v skupini S (small), srednje veliki psi s plečno višino od 35 cm do 43 cm v skupini M (médium) in veliki psi s plečno višino nad 43 cm v skupini L (large). Tekmujejo v dveh razredih (agility in jumping) ter v treh zahtevnost-nih nivojih (1, 2, in 3). Sodnik na prostoru namenjenem za tekmovanje postavi parkur z ovirami. Vodnik in pes morata zaporednje ovir premagati v čim krajšem času s čim manj napakami.
same/.nih nivojih in kategorijah so bili: v A I/J I I, Rosana Kranjc iz Celja in velika črna šnavcerka Ula, ki jo je Rosana vzela iz zavetišča, (KD Maribor), v A I/J I M Veronika Kos in kodrica Nala (ŠKD Ajdovščina) in v Al/J I S Daniela Jazbinšek z malo špičevko Uniko z Lejancu (KD Naklo). V A2/J2 L je zmago slavila Američanka Jean Mc Collister z bordersko ovčarko Lyro (ŠKD Ajdovščina), v A2/J2 M Cecilija Majcen z mešanko Briccolo (ŠKD Postojna) in A2/J2 S Tjaša Cregorič z lovsko terierko Fito Nebeško (KD Agility Ilirija Ljubljana). V A3/J3 L je bil najboljši Rafko Bucik z borderskim ovčarjem Asterjem del Aprusa (KD Vrtojba), v A3/J3 M Polona Bonač z mudijko Ozugrato Buza-virag - Šja (KD Agility Ilirija) in v A3/J3 S Sonja Rozman Bizjak s šetlandskim ovčarjem Irkom Dark of Working County (KD Naklo). Nastopili so tudi tekmovalke in tekmovalci Kinološkega društva Dom-
Pri organizaciji tega velikega tekmovanja je sodelovalo več kot 50 članov in članic Kinološkega društva Domžale pod vodstvom predsednika društva Janeza Hribarja ter njihovih prijateljev. Vodja prireditve je bil Sašo Novak, pomočnik in dežurni veterinar Primož Kern, dr. vet. med., asistentki sodnika Sandra Stevanovič in Katja Bizjak, vodja parkurja Srečo Gorenc, za administracijo je skrbela ekipa pod vod-.stvom Mete Maček. Časometilec z napravo Alge Tiromg je bil Elvis Denič Pohvaliti velja odlično tehnično ekipo pod vodstvom Tomaža I 'senika in Alojza Anžina. redarsko službo pod vodstvom Borisa Jo-viča, računalniško obdelavo podatkov z Barbko Novak in še številne druge sodelujoče.
Žale, najuspešnejša pa je bila Ana Martinjak, ki je s svojim belgijskim ovčarjem tervueren Ben Sarli 'I a nI um Aurijirn v Al/JI osvojila 13. mesto in s tem tudi prve točke v letošnjem državnem prvenstvu Slovenije.
Na zaključni slovesnosti, ki seje začela ob 19. uri, so najboljši trije v teku agilityja prejeli medalje v vsakem nivoju in kategoriji, za skupno uvrstitev pa pokale in nagrade sponzorja Eukanuba. Pokale in nagrade so podelili sodnik Yngve Sommer. sodnik in delegat KZS Silvester Škerget ter podžupan občine Domžale Vinko Juhart. Prireditev si je v sončnem julijskem dnevu ogledalo veliko gledalcev, z neposrednim javljanjem je o tekmi poročal Radio Hit, posnele soje ekipe TV Pika, oddaje 4 tačke in še dve lokalni radijski ter tv postaji, o njej so poročali tudi dnevni, lokalni in specialni časopisi ter revije. Zanimiva in poučna pa je bila za številne udeležence iz vse Slovenije tudi nedeljska celodnevna delavnica z Yngvejem Sommerjem o norveškem agilitvju, ki je potekala na društvenem stadionu. Udeleženci so se seznanili z različnimi metodami in načini treniranja te športne discipline, postavljanjem parkurjev in sojenjem.
14 mednarodna tekma v atilitvju
( Af IAg   Domžale 2008 ho i to-
hoto. 2H. juniju 200/1.
Sašo Novak
Izlet članov društva - rafting na Soči
12. maja letos smo se člani Športnega društva Homec podali na letni izlet. Letos smo si za destinacijo izbrali dolino reke Soče. V zgodnjih jutranjih urah se nas je osemindvajset članic in članov zbralo pred PGD Homec, od koder smo z avtobusom krenili proti Gorenjski. Prvi postanek smo imeli v Ratečah, kjer nas je čakala malica, nato pa smo se preko Italije odpravili v Posočje. V Bovcu, ki je bil naš cilj, smo na hitro spili kavo in se nato odpravili proti reki Soči. Letošnji izlet smo namreč zastavili aktivno - z raf-tingom po reki Soči. Po uvodnih besedah inštruktorja smo si nadeli opremo (neonsko obleko, škornje, čelado in zaščitni jopič). Vodiči so nam pred spustom razložili način in potek spusta po reki. Poleg navodil so nas opozorili tudi, kako je potrebno v določenih, še posebej kritičnih situacijah ravnati. Nato smo se vkrcali v tri čolne in se pogumno podali na pot. Vodič nam je povedal, da bomo prevozili in preveslali
devet kilometrov in pol. Na začetku je vožnja potekala zelo mimo, kar je bila tudi prilika za ogled prelepih obrežij reke Soče in bližnjih hribov. Vožnja je postajala vedno bolj razburljiva in tudi tok je bil vedno močnejši. Vodič nam je dajal navodila, mi pa smo z veslanjem izvajali različne akcije, ki so v nas sprožale adrenalin. Vmes smo se za pet minut ustavili in zlezli na skalo. Mnogi so skakali v ledeno mrzlo vodo (voda je imela 6 stopinj). Sledil je zadnji del proge, ki je bil najbolj zanimiv, saj je bila vožnja vedno hitrejša in vedno bolj adrenalinska. Po razburljivi vožnji in novi izkušnji smo se počasi odpravili proti domu. Ker nas šofer avtobusa ni hotel peljati čez Vršič, smo se peljali po isti poti, po kateri smo prišli. Vmes smo si ogledali trdnjavo Kluže. kije bila zgrajena že v srednjem veku in kije imela pomembno vlogo pri nad/.oru poti v tem delu kraja. Še posebej je imela pomembno vlogo v prvi svetovni vojni. Ob prijetni družbi je
vožnja hitro minila, saj smo kmalu prispeli na naslednjo destinacijo. kjer smo si privoščili pozno kosilo oz. večerjo.
Domov smo se zadovoljni in polni novih vtisov vrnili v poznih večernih urah.
MIha Ulčar
Domžalčani, vabljeni na karate treninge ATOMa!
Karate klub ATOM Shotokan Domžale vahi vse izzivov in rekreacije željne ali le radovedne, da se jim v poletnem času pridružijo pri treningih. Ob ponedeljkih in četrtkih je zbor pod domžalsko skakalnico, ob izvozu avtoceste Ljubljana Maribor, treningi so od 19. do 20.15 ure.
«H?l!:.»«-5't1|*M
Tllen Kotar (desno) pri Izvajanju tehnike »2. randorl«
Karate klub Domžale
Trener na Rodici
Karate je možno trenirati na različne načine: za sprostitev, učenje samoobrambe... ali pa se posvetiš enemu vidiku karateja, in sicer poučevanju oziroma treniranju drugih ljudi.
Trenerski skupini se je v sezoni 2006/2007 pridružil in hkrati olajšal delo Tilen Kotar. Podrobneje bi ga radi predstavili, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj. Poznamo več vrst borilnih veščin. Koliko časa že treniraš? Zakaj si začel trenirati ravno sankukai karate? Kaj ti nasploh pomeni karate? Trenirati sem začel pri sedmih letih. To pomeni, da treniram že 11 let. Sankukai karate mi že od nekdaj predstavlja več kot samo borilno veščino. Je veščina, kjer izpopolnjuješ tako svoj telesni kot tudi duševni razvoj, ki je v nekaterih vidikih bolj pomemben in plemenit, predvsem pa zaradi tega, ker krepim svojo mentalno moč. Ta pa se krepi skozi celo življenje.
Kako to, da si se odločil ravno za trenersko funkcijo?
Trenerska funkcija je bila samo nadgraditev nekajletnega uspešnega demonstratorskega dela v klubu. Koga in kje učiš karate in ali ti priprave na ta trening vzamejo veliko časa?
Učim otroke od prvega do petega razreda na OŠ Rodica-Jarše. Same priprave na trening pa mi vzamejo kar nekaj časa, a se vse da uskladiti, če to želiš. Kako ocenjuješ napredek v skupini in kako uskladiš trening z napredkom učencev? Napredek se gleda predvsem skozi celoto, vendar so vedno kakšna odstopanja, lahko v pozitivnem ali v negativnem smislu. Skušam biti kar se da objektiven in zato gledam vse učence enako, to se mi zdi še posebej pomembno.
Se poleg karateja ukvarjaš še s čim?
Včasih igram odbojko na mivki, udarim kakšno košarko, vse bolj za zabavo...
Medtem ko vi prebirate ta članek, pa mi že pridno treniramo v poletni karate šoli v Umagu, ki je letos že 30. po vrsti. Kaj več o tem pa v naslednji številki Slamnika. Želimo vam prijetne počitnice!
Teja Medle
2*^ Z5~šT
So
ogljikovi hidrati
M
2
ŠKORPIJON
UST
stegna, venc
beljakovine
STRELEC
HLOD
HLADNO
sklepi, kolena, kosti, koža
KOZOROG
sol. korenina gomolji
KORENINA
To
SVEZf SVITI.O!
goleni.
O
maščoba, olje
VODNAR
CVET
MOKRO
stopala, nart. prsti na nogah
ogljikovi hidrati
t
UST
J beljakovine
PLOD
HUPNO
Z vrat, tilnik,
E ušesa, zobje
M
L sol, korenina,
J gomolji
A KORENINA
f
To Sr
v
Ce
Don domorodcev
I
D
C
:
ÏSVI2E SVJTIO)
dihala, ramena, roke, dlani
maščoba, olje CVET
v o
D A
MOKRQ
pljuča, prsi. želodce, ictra
t
LIST
Mirne roke domžalskih lokostrelcev
Kot smo vam obljubili, vas bomo sproti obveščali o dogodkih in uspehih naših lokostrelcev. To v mesecu juniju lahko z veseljem povemo. Že v prejšnjem članku je bilo omenjeno, da domžalske lokostrelce čaka težak in naporen mesec. In res se je to tudi zgodilo. A naj si bo še tako naporen in težak, so ga z lahkoto obvladali in dokazali, da sodijo v sami vrh slovenskega lokostrelstva. Naj omenim prvo tekmo, ki so jo uspešno končali za SLP v Kamniku, kjer sta zopet po prvih mestih posegla Jakob Jaka Pestotnik in Maja Marčen v svojih kategorijah sestavljeni lok. Seveda pa ne smemo pozabiti niti naših ostalih članov, ki so se prav tako dobro odrezali v svojih skupinah Mateja Andrejka (4. mesto) in Luka Kolenko (2. mesto) in za konec tudi naše dva najstarejša lokostrelca Boris Andrejka in Močnik Dušan. Seveda to pa še ni vse Jakob Jaka Pestotnik se je udeležil tud mednarodnega turnirja na Slovaškem Slovakia cup 2007, kjer je z neverjetnim rezultatom 706 krogov
od 720 možnih dobesedno pometel s konkurenco v mednarodnem merilu. In nazadnje seveda še tekmovanje v Dravogradu, ki je določilo najboljšega lokostrelca v Sloveniji in mu podelilo laskavi naziv DRŽAVNI PRVAK. No, tudi tu so naši lokostrelci pokazali vse, kar znajo in kar so se naučili s pridnim in marljivim treningom. Laskavi naziv državnih prvakov sta dosegla Maja Marčen in Jakob Jaka Pestotnik oba v svojih skupinah sestavljeni lok. Ne smemo pa pozabiti tudi dosežkov ostalih dveh Mateje Andrejka s 3. mestom, kar je ravno tako zelo dobro mesto in Luka Kolenko, ki je zasedel 3. mesto.
Bravo in vse čestitke ob dosežku, ki vam je uspel in upajmo da bomo še drugo leto lahko pisali isto če en boljših rezultatih naših lokostrelcev.
In za konec še en lokostrelski pozdrav - »VSE V ZLATO«!
Maja Marčen
Rezultati državnega prvenstva v Dravogradu: 1. mesto
Maja Marčen        članice sestavljeni lok  1370 krogov
3. mesto
Mateja Andrejka   članice ukrivljeni lok   1142 krogov
3. mesto
Kolenko Luka       kadet ukrivljeni lok   1194 krogov
I. mesto
Jakob Jaka Pestotnik ml. deček sestavljeni lok  645 krogov
Športno društvo Sonček in ZPM Domžale organizirata
Plavalne tečaje na domžalskem bazenu med počitnicami
Pridružite se nam na začetnih in nadaljevalnih tečajih plavanja, ki bodo potekali v domžalskem ba/enu, od 10.00 do 15.00 ure, od ponedeljka do petka. Tečaji so namenjeni otrokom od 5. do 14. leta. V primeru neprimernih vremenskih razmer pa se bomo odpravili v Atlantis. Vsak otrok zadnji dan tečaja prejme delfinčka oz. konjička.
Tečaj bodo vodili učitelji športne vzgoje in študentje FŠ.
CENA PLAVALNEGA TEČAJA, KI ZAJEMA UČENJE PLAVANJA, KARTO /.A BAZEN IN VARSTVO, JE : 50 EUR/posame/nik /a eno izmeno ob plačilu na dan začetka tečaja 46 EUR/posameznik za eno izmeno ob plačilu do četrtka za izmeno, ki sledi, na TR št. 34000-1001 887 368. Sklic ni potreben; za evidenco plačila pa, prosimo, navedite ime in priimek otroka in plavalni tečaj 07. Kopijo plačila oddajte vodji tečaja prvi dan. Le tako vam bomo lahko izdali potrdilo o vplačilu. Prvih 20 prijavljenih otrok občine Trzin plača za tečaj le 27 EUR, preostali del plača DPM Trzin. 7 EUR/doplačilo za Atlantis na dan, velja v primeru neprimernih vremenskih razmer (razlika v ceni karte in prevoz). Ob prijavi dveh otrok ima drugi otrok 4 It JR popusta. Ob prijavi za dve izmeni je popust pri drugi izmeni 4 EUR.
IZMENE PLAVALNIH TEČAJEV:
I.)   2.7.-6.7. 2.) 9.7.-13.7.
3.)   16.7.-20.7.      4.)   o.S -In S 5.)   13.8.-17.8.      6.) 20.8.-24.8. 7.) 27.8.-31.8.
/a vse dodatne informacije se lahko obrnete na:
- telefon (ZPM) 721-91-80 vsak delovni dan med 7.00 in <>.()() uro ter 12.00 in 14.00 uro
- naš e-mail: sd.soncckplavalniragmail.com
- naš lax: 01/7227 317
STARŠI, OMOGOČITI OTROKOM PRIJETNE POČITNICE!
Jutranji pozdrav soncu z dvigom zastave in zapeto himno
Tri dni preživeli v naravi
»Hura! Končno so se začele dolge poletne počitnice!«, je bilo slišati vriskanje otrok povsod po vasi. Kako zaposliti otroke, ko ni učenja, domačih nalog in obveznosti in dobro in pozitivno izkoristiti njihovo energijo, je pa največje vprašanje in naloga vsen staršev. Prav iz tega razloga smo se člani društva SRD Konfin - Sv. Trojica odločili, da bomo tri dni taborili v neokrnjeni naravi. To dobesedno pomeni stran od civilizacije, televizije, računalnikov in interneta, ki je danes mamilo vsakega posameznika. Organizirali smo poletni tabor v dolini Loka, ki je z vseh strani obdana z gozdom, na sredini pa je čudovita jasa. Dostop do tja je
f>eš ali pa s traktorjem. Po-etni tabor je bil namenjen tako otrokom kot staršem. Tabor se je začel v petek, 29.junija 2007 popoldne, končal pa se je v nedeljo, I. julija 2007. Postavili so se trije veliki šotori, kotel za kuhanje, drog za dvigovanje zastave in še veliko drugih stvari.
Kaj vse je bilo treba postoriti smo videli šele, ko se je vse skupaj začelo. Priskrbeti je bilo treba drva, da smo lahko
zakurili ogenj, ki je gorel noč in dan. To je bilo najbolj adrenalinsko in zanimivo, saj so morali otroci določiti dežurstvo tudi ponoči, da ogenj ni ugasnil. Potrebno je bilo preživeti v naravi zato je bila velika novost kuhanje in priprava kosila v velikem kotlu. Kljub vsem opravilom je bil še vedno čas za igranje, tekmovanje izdelavo lokov in nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč. Tudi »urgenca« je bila v naravi. Kot primer naj navedem, daje prišlo do manjše nesreče, ko seje nekdo urezal in so rano oskrbeli kar s trpotcem. Tal<o kot so to pač počeli včasih. Čeprav je tabor trajal samo tri dni, bi lahko o tem napisali celo knjigo. Naučili smo se veliko.
Lahko rečemo, da je bilo to neformalno izobraževanje, ki podaja praktična znanja orientacije, topografije (geodezije), timskega in projektnega dela, ekologije ter življenja v naravi. Marsikomu od naš pa predstavlja tudi pomembno izkušnjo v odnosih z drugimi. S tem smo prispevali k osebni rasti mladih na področju fizičnega, emotivnega, socialnega in duhovnega razvoja.
Marija Ravnikar
K/4RC
INŽENIRING d.o.o. Mengeš
Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic
Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987 Fax 01/ 72-38-015
y§S$m@ mm® Bsaslir©
- honorarno delo z možnostjo redne zaposlitve - stimulativno plačilo
Prošnje pošljite do 31. julija na naslov: IR IMAGE d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik oz. info@ir-image.si
glaševalska agencija
Sam d.o.o. Domžale tretje leto na lokaciji v Zgornjih Jaršah
Podjetje SAM D.O.O. Domžale se že tretje leto nahaja v industrijski coni v /gornjih Jaršah. V tem obdobju se podjetje nenehno razvija in prilagaja novim zahtevam na tržišču in kupcem. Ukvarjajo se z veleprodajo in maloprodajo. Njihove prodajalne se nahajajo v Zgornjih Jaršah pri Domžalah, Latkovi vasi pri Preboldu, Trbovljah, Nazarjah in Stranjah. Stalne zaloge blaga, strokovno osebje in dobro sodelovanje z. izvajalci so pripomogli, da smo v zadnjih 17 Jetih postali eden vodilniha trgovcev na področju gradbenega materiala, keramike, kopalniške opreme, barv in lakov, orodja, elektro materiala ter vrtnega programa.
V zadnjem letu so razširili vrtni oddelek, Nudijo pestro i/biro balkon-
skih rož. grmovnie, sadik sadja in zelenjave, sobnih rastlin.... Vaš vrt si lahko polepšate z vrtnimi garniturami, senčniki, vodnimi fontana-mi, koriti za rože. Pri odločitvi vam bodo pomagali njihovi strokovno usposobljeni prodajalci. Letošnjo pomlad so popolnoma preuredili salon keramike, kjer imajo preko trideset razstavljenih kopalnic, ki zadostijo potrebam tudi bolj zahtevnim strankam. Nudijo talne in stenske keramične ploščice, dekorje, bordure, granito-gres priznanih domačih in tujih proizvajalcev Gorenje, Martex, Maraz-z¡, Abk, Idea Cerámica, Pastorelli. Ko je vaša kopalnica odeta v keramične ploščice, si lahko izberete modno sanitarno keramiko in kopalniško opremo Kolpa, Gorenje in Laufen ter kopalniške dodatke in armature Paffoni, (irohe, H ansa in Ar-
mai. Poleg tega lahko vašo kopalnico popestrite s steklenimi prizmami različnih dimenzij, barv in oblik.
V njihovih prodajalnah najdete tudi profesionalno orodje za rezanje Montolit. Pomemebcn pripomoček pri polaganju talnih in stenskih oblog so kovinski in pvc profili.
V prodajalni Sam Jarše in Latkova vas vam prodajalci računalniško izrišejo kopalnico po vašem predlogu s proizvodi z zanimivim dizajnom, visoko kvaliteto in funkcionalnostjo.
Anlta Osolin
Temeljni kamen
5. junija sla župan občine Trbovlje in direktor družbe SAM d.o.o. Domžale Anton Sedeljšak na Nasipih v Trbovljah postavila temeljni kamen za nov prodajni center SAM. Podjetje SAM d.o.o. je največji lastnik TOPDOM-a, ki na trgu nastopa pod skupno blagovno znamko TOPDOM. Njihova prodajna mreža seje razširila na 37 prodajnih mest po Sloveniji, širijo pa se tudi na področje bivše Jugoslavije. V Bosni ima TOPDOM 15 partnerjev, v Srbiji začenja s prodajo, že prihodnje leto predvidevajo podjetje v Makedoniji, Hrvaški in Avstriji. Pohvalijo pa se lahko tudi s tem, da so v letu 2006 postali člani največjega združenja trgovcev z gradbenim materialom, želez-nino in sanitarno opremo, imenovanim Euro mat, s sedežem v Luxemburgu.
Investicija izgradnje prodajalne v Trbovljah bo znašala 2,6 mio eur. Podjetje SAM d.o.o. namerava zaposliti 22 ljudi. Ob ugodnih vremenskih razmerah predvidevajo odprtje prodajalne 19. oktobra.
Slamice
BIK BROTHER vas gleda!
On, Veliki brat, ki vse vidi in vse ve, je v zadnjem času najbolj zaželena in iskana oseba. Ni ga oreha, ki ga ne bi stri, ni ga problema, ki ga ne bi rešil, ni je zagate, kiji ne bi bil kos. Njegovih svetovalnih uslug se poslužujejo vsi, ki kaj veljajo v javnem in političnem življenju: predsedniki družb, župani občin, načelniki, tajniki, blagajniki, direktorji, policaj i, gospodinje, celo učiteljice, frizerke in prodajalke, šoferji in skladiščniki. Svetovalec za vse primere, rešitelj za vse dileme. Vedno eleganten, vedno nasmejan, vedno pripravljen, da ga pokaže kamera, da se zabliska fotoaparat!
I 'časih pa popusti svoji edini šibki točki, požirku hladnega piva sredi vročega dne. Takrat ga lahko najdete v senci, ob steklenici Uniona, kajti Zlatoroga ne poskusi, odkar ima Srot prste zraven. Takrat lahko dobite od njega rešitev svojega problema, ne da bi mu za to odšteli en sam cent, kajti takrat je On dobre volje. »Hej, veliki brat, tegale pa gotovo ne boš vedel: kakšna je rešitev za domžalski urbanizem? Kje bi bilo možno še kaj pozidati?« seje vprašujoče zazrl vanj eden od tistih, ki so mu delali družbo v hladni senci m tulili vsak svoj pir.
»Kje? Povsod, kjer je še kaj prostora! A je treba Češminov park, ko pa bi tam lahko stala dva bloka! Pa okoli Šumherka, kakšno razkošje praznega prostora! Tam
je prostora za trideset razkošnih vil! Pasja šola pod Šumberkom, vas prosim. Prednost imajo ja ljudje, ne pa psi! A je tu kakšen problem?« »Kaj pa vrtci? Spet ni kam z otroki, slišim,« se je nagnil naprej mlajši možakar, ki je očitno delal na tem, da bi se povečala nalaliteta.
»Kam z otroki? Jč dragi moji, tu pa res ni nobene dileme: babe naj ostanejo doma! A je treba, da vse rinejo nekam v službo?! Naj bodo lepo doma, čuvajo otroke, hodijo v trgovino dopoldne, da ne delajo gneče popoldne po nakupovalnih centrih. Ženske naj skrbijo za to, da bodo lepe, negovane, naj vzgajajo mularijo in doma kuhajo, pa ne bo problema na z vrtci in ne s šolami. Pa še stare mame in ate lahko doma pazijo, bo takoj manj navala na domove upokojencev. Več muh na en mah, vam povem!« »Pa promet, parkirišča? To je čisto neurejeno tule pri nas! Ga ni pametnjakoviča, ki bi to rešil!«
»Da ne? A res ne? Zgradit podzemne in nadzemne garaže, če se pri kakšnem dovoljenju kaj zatakne, pa pokličite mene, ni problema. Poznam ministra, pa ne samo njega!«
Kar strmeli so možje okoli Njega. Kako enostavno ti reši vse probleme tale Bik Brother. To si velja zapomniti, res je možak za vse primere.
JE-RA
Od 1. julija lahko zamenjamo dobavitelja elektrike in/ali pjlina
I .I,..X_ ■ .     _.     I K____.      r,. -      . , ...... .. . _
Izkušnje v državah 1,11, ki so svoje trge z električno energijo in zemeljskim plinom že popolnoma odprle, kažejo, da prvo leto po odprtju ni bilo večjih premikov na trgu; ni bilo številčnejšega vstopa novih dobaviteljev, za zamenjavo dobavitelja pa se je odločilo do pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev. Podobno je pričakovati v Sloveniji, jena novinarski konferenci Javne agencije RS za energijo v sredo, 27. junija, povedalo vodstvo Agencije.
Približno 7X0.000 gospodinjskih odjemalcev električne energije in 107.000 gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ki skupno porabijo približno 25 % v državi porabljene elektrike in 10 % porabljenega plina je I. julija s popolnim odprtjem slovenskih trgov električne energije in zemeljskega plina dobilo možnost zamenjave dobavitelja. Doslej je slovenska gospodinjstva z elektriko oskrbovalo pet elektrodistribucij, dobaviteljev plina za gospodinjstva pa je bilo 17, je spomnil vodja sektorja Zemeljskega plina Dejan Kolelnik in dodal, da se v prihodnjem letu lr«u obeta nastop vsaj enega novega dobavitelja za gospodinjstva. Večjih sprememb na tem trgu sicer ni pričakovali, je dejal. Kl|l pravijo v eleklrodistribucijah, cen do konca letošnjega leta ne oodo spreminjali, je spomnila di-fektorica Agencije Irena Pračck. Sicer pa bodo spremembe cen postopne, pričakuje. Končna cena
elektrike je namreč danes 60-od stolno regulirana, tako da je bil do sedaj le v slabih 40 odstotkih Cene prisoten vpliv vlade. Čeprav tega vpliva od 1. julijem ni več, občutnejših sprememb cen zaradi preostalega 60-odstotnega dela, ki ostaja reguliran, ni pričakovati. Na področju zemeljskega plina, kjer so cene odvisne od gibanja na svetovnem trgu, je prav tako pričakovati, da bodo dobavitelji še nekaj časa ostali na današnjem nivoju cen, je povedal Dejan Koletnik. Z odprtjem trga se bo, kol pri elektriki, tudi pri plinu tržno oblikoval samo del cene - cena samega energenta, ki zajema 53 % končne cene. Tudi tu bosta preostale dele cene še naprej določali država in Agencija. Izkušnje kažejo, da se intenzivnost menjav dobaviteljev poveča, ko pride do dviga cen. V sosednjih državah, ki imajo svoje trge že odprte, je bil delež menjav dobaviteljev plina na segmentu gospodinjstev komajda 2-odstoten. Ravno toliko pa je lani dosegal tudi delež menjav dobaviteljev med slovenskimi odjemalci električne energije iz industrijskih vrst, je povedal Bojan Kuzmič, vodja sektorja električne energije.
Informacije za gospodinjstva so od
I. julija odjemalcem na voljo tudi na spletni strani Agencije (www. ftgen-rs.si). Na njej je objavljen ptinierjalnik ponudb, ki omogoča informativne izračune cen posa-tneznih dobaviteljev glede na značilnosti posameznih odjemalcev.
M.A.K.
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko i/biro porotnih in otroških ion po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov n.ipiri, torte ludi/.i niAltlllKI
domačo potico, r<« .10 ./dH.u.i-domače piškote in ost,11<- sl.ismi'
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Uri.; S(,4 70 SO. odprto vsak dan od 7. do 21. Î0 ure |
Rekonstrukcija križišča Deteljica v Domžalah
Spoštovane občanke, občani.
Sporočamo vam, da bomo v naslednjih mesecih, predvidoma v avgustu in septembru, skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste pričeli z rekonstrukcijo križišča DETELJICA v Domžalah.
Vrednost investicije znaša približno 1.3 mio EUR. Rekonstrukcija križišča je predvidena v več fazah. Prva faza obsega rekonstrukcijo povezovalne ceste med Kamniško in Ljubljansko cesto (bivša M10), ureditev peščevih površin, javno razsvetljavo in vzpostavitev dveh semaforiziranih križišč, kjer bo omogočen promet v vse
smeri. Vse naslednje faze predvidevajo daljše zavijalne pasove
in v končni fazi tudi razširitev nadvoza nad železniško progo. Te faze so v nadaljevanju odvisne predvsem od zagotovitve finančnih sredstev. V času gradnje bo veljal spremenjen prometni režim, o katerem o katerem boste tekoče obveščeni. Za eventualne neprijetnosti, ki
bodo vezane za zapore prometa v času gradnje se vam vnaprej opravičujemo in vas prosimo za razumevanje. Pričakujemo da bo promet čim hitreje stekel po novem križišču upamo da že ob koncu letošnjega leta. Za lažjo predstavitev posega vam prilagamo izsek načrta iz projektne dokumentacije.
Jarški šoli ob njeni stoletnici
Spomini, spomini
(nadaljevanje In kanec)
In v četrtem razredu spet naš dobri Flajs, ki je znal le včasih zavpiti, da je zarezalo do kosti, da so se še v spodnji učilnici tresle šipe, da so naše solzne oči sprale greh... in spet so se mu usta razlezla v nasmeh, prijazen pogled je pregnal jezo in spet smo klepetali z njim in ga poslušali, poslušali, ko nas je bogatil s svojimi življenjskimi izkušnjami. Meni je v torbo stisnil precej velik kravji zvonec, da sem z njim oznanjala začetek pouka jutranjega ali popoldanskega, najbrž je slutil, da mi bo čas v življenju delal še grde preglavice, in ni se zmotil. »Te rože so za vas, Juhantov ata,« sem se vsa tresoča poslavljala v imenu učencev in učiteljev ob odprtem grobu od Kovačevega ata, ki je z ostalimi Jaršani požrtvovalno s prostovoljnim delom in denarjem pomagal obnoviti našo požgano šolo. Ob menije stala najboljša prijateljica, Joži Ga-bričeva, ki je tudi že zdavnaj ni več in me bodrila, da nisem med besedami zadnjega slovesa zajokala. In tudi našega razumevajočega učitelja Flaj-sa ni več in ne njegove žene Cvetke in ne hudomušnega Lenardiča. Hvala Vam, tisočkrat hvala za vse naši vse odpuščajoči vzgojitelji, varuhi našega neugnanega otroštva, ki ste znali usmerjati našo odvečno energijo in buditi v nas pogumne želje. Se mi odmevajo upraviteljeve besede kot besede skrbnega očeta: »Učite se, učite se, da me ne bo sram v Domžalah zaradi vas« Še marsikaterega našega sošolca, sošolke ni več. . . Tudi Vam,sošolci in sošolke, hvala za vse skupne trenutke lepega in hudega, hvala za prijateljevanje in zavezništva, hvala za skrivnosti v šolskih klopeh. Vselej se oziram, šola,v tvoja okna, ko se vozim mimo tebe,
prenovljene, saj si del mene, del vseh nas, naši spomini te ohranjajo živo. Bodi že naprej tako topla in enkratna tudi rodovom, ki prihajajo zdaj!« Obljubi mi ob svoji častitljivi obletnici!
Tudi moja otroška želja se je uresničila, ja, postala sem učiteljica! Ostala sem ti zvesta, moja šola, in začela poučevati v tretjem razredu. Branko, Igor, Peter Alma, Janez... Kje ste moji prvi učenci? Kako zelo daleč je že šolsko leto 1963/64!
Leta hitro nam bežijo in ljubezen nam delijo, da v življenju nisi sam, da srečen si, ker v ljubezni večen si.
Grega Kralj
Hvala Vam, moji tretješolci, pomagali ste mi zaorati prvo brazdo na učiteljski poti, hvala tudi učiteljicama Minki Ger-bec, poročeni Benko, in Pavli Cilenšek, poročeni Ježek, mojima prijaznima mentoricama. Vendar tista... Prav vesel iz šole grem, me je zaznamovala... In po končanem študiju sem poučevala slovenski in angleški jezik. Odstirala sem nova obzorja, zvedavim mladim glavam po zgledu svojih učiteljev in vzgojiteljev pošteno, spoštljivo, z veliko ljubeznijo. In učenci so učili mene. »Trdna je mora vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakova temveč bogastvo bogatega. In: Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitne temelje novi zgradbi!« (Ivan Cankar: Bela krizantema).
Franja Kralj
	
	Gtjditi 1]
RAZPIS ŠTIPENDIJ
za POKLIC TESAR in ZIDAR
Kandidat k vlogi za pridobitev štipendije priložijo zlasti:
- potrdilo o vpisu v šolo
- osebne dokumente, državljanstvo RS
- zdravniško potrdilo o zmožnosti opravljanja izbranega poklica
Popolne vloge kandidati oddajo v kadrovski službi SGP Graditelj d.d., Maistrova 7, 1240 Kamnik (tel 01/831 88 00) do 31.8.2007. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v mesecu septembru 2007.
Novo lepšo podobo dobiva Železniška postaja Domžale
Odgovor na pismo 26 etažnih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov iz SPB-1 Domžale
Občina Domžale je pred časom prejela pismo 26 etažnih lastnikov stanovanj in poslovnih prostorov iz SPB-1 Domžale, v katerem so od Občine Domžale, upravnika kompleksa Gradalis d.o.o., pripravljavca vpisa etažne lastnine Grasta d.o.o. in sedanjega večinskega zemljiškoknjižnega lastnika celotnega kompleksa SGP Gradnje p.o. v stečaju med drugim:
- zahtevali ustavitev vseh aktivnosti za prenovo SPB-1 do vpisa etažne lastnine kot prednostnega vprašanja,
- obtožili Občino Domžale, da pri vpisu etažne lastnine ni bilo »oprijemljivega rezultata, ker Občina Domžale drži coklo v postopku vpisa«, kar »onemogoča učinkovito upravljanje s SPB-1«,
- zahtevali vpis lastninske pravice brez bremena stavbne pravice na pritličnih pasažah v korist Občine Domžale, ker da za to ne obstaja javni interes,
- zapisali očitek pripravljavcu vpisa etažne lastnine in neimenovanim osebam na Občini Domžale, da bodo materialno in kazensko odgovarjali za zamudo pri vpisu etažne lastnine in ker ne bi bila vpisana bremen prosta lastninska pravica v korist etažnih lastnikov,
- zahtevali preprečitev nadaljevanja dela projektne skupine za prenovo SPB-1, ki je delovala pri Občini Domžale,
- zahtevali, da se v osnovi spremeni zasnova vpisa etažne lastnine tako, da bo najprej vpisana etažna lastnina pri vsakem posameznem bloku, potem pa na podlagi pogodbe med bloki tudi etažna lastnina glede skupnih delov SPB-1 kot celote (npr.: kotlovnice) ter zahtevali izvedbo pogodbene komasacije zemljišč.
Na koncu pisma so zahtevali:
- da se začasno ustavi nameravani postopek vpisala etažne lastnine,
- da se pošiljateljem predloži vsa dokumentacija za vpis etažne
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Razpis za republiške štipendije
2
V Uradnem listu št. 57/07 je bil v petek 29/6-2007 objavljen Razpis za republiške in Zoisove štipendije za šolsko leto 2007/2008.
Prav ieo do republiške štipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki in študentje, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2006 ne presega celoletnega zneska 130% zajamčene plače (t.j. 3.666,20 EUR).
Kandidati uveljavljajo pravico do republiške štipendije na obrazcu "Vloga za uveljavitev republiške štipendije". Obrazec je na voljo v knjigarnah (DZS - obr.1,51) ali na spletni strani zavoda (www.ess.gov.si). Vlogo kandidati izpolnijo v skladu z navodili, ki so njen sestavni del.
Kandidati vložijo vlogo z dokazili na Uradu
za delo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer ima-
jo stalno bivališče ali pošljejo s priporočeno pošiljko.
Vlogo z dokazili lahko kandidati oddajo od objave razpisa dalje. Zadnji rok za oddajo vloge za dijake in udeležence izobraževanja odraslih je 5. september 2007, za študente pa 3. oktober. 2007. Roki veljajo tudi za stare štipendiste!
Lepo pozdravljeni,
Karmen Potočnik vodja urada za dalo
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Ljubljana Urad za delo Domžale Ljubljanska 80 1230 Domžale
tel. 01 72 41 445 fax 01 72 12 681 http://www.ess.gov.si
lastnine,
- da se predlog za vpis etažne lastnine uskladi s stališči posameznih vhodov.
Na to pismo je v imenu Občine Domžale glede tistega dela zahtev in očitkov iz pisma, ki naj bi se nanašala na Občino Domžale, odgovoril župan Toni Dragan Problematika vpisa etažne lastnine je že nekaj let v središču interesa vseh etažnih lastnikov v SPB-1, enako pa začetek prenove tega kompleksa v centru Domžal. Zato je tudi za vse druge občane, nc samo za lastnike v SPB-1, pomembno in zanimivo, kaj je zapisano v odgovoru župana Tonija Dragarja na omenjene zahteve in očitke. Celoten postopek vpisa etažne lastnine v stanovanjsko poslovnem kompleksu SPB-1 vodi, po naročilu in pooblastilu večine etažnih lastnikov, družba Grasto d.o.o. kot prejšnji upravnik večine stavb v tem kompleksu. Občina Domžale ni v ničemer ovirala priprav za vpis etažne lastnine, temveč je na zaprosilo izvajalca Grasto d.o.o. in njegovih podizvajalcev samo pomagala pri pripravi posameznih dokumentov in osnutkov pravnih aktov. Občina Domžale je tudi eden od etažnih lastnikov in ima zato enake pravice, obveznosti in interes za dokončanje vpisa etažne lastnine, kot vsi drugi etažni lastniki in torej legitimno lahko uveljavlja svoje pravice. Občina Domžale ni nikoli in z no-
benim aktom nasprotovala vpisu etažne lastnine in solastninske pravice etažnih lastnikov na skupnih delih posameznih stavb v SPB-1 in na skupnih delih SPB-1 kot celote, vključno s pritličnimi pasažami. Kot eden od etažnih lastnikov pa je oblikovala stališče, ki ga še vedno zastopa, da mora upravljanje SPB-1 temeljiti na solastninskih pravicah in skupnem upravljanju vseh solastnikov v SPB-1 za vse tiste skupne dele, ki so neizogiben pogoj za učinkovito in smotrno rabo vseh stanovanj in poslovnih prostorov v SPB-1 in so v skupnem interesu vseh solastnikov. Med takšne skupne dele po stališču Občine Domžale sodijo vse pritlične pasaže in zunanje zelene površine, prostori in naprave skupine kotlarne in nekateri drugi podobni skupini deli. Občina Domžale meni, da bi delitev nekaterih skupnih delov, kot so npr. pritlične pasaže, samo na posamezne skupine etažnih lastnikov lahko povzročila velike težave glede normalnega vzdrževanja in obratovanja takšnih skupnih delov, ki so po svoji naravi skupini vsem etažnim lastnikom. Občina Domžale je seznanjena s pripravljenimi osnutki aktov o oblikovanju etažne lastnine, ki sta jih pripravila pogodbena izvajalca, družba Grasto d.o.o., Mirko Sušnik s.p. in odvetnik Aleksander Ostrož-nik in nanje kot eden od etažnih lastnikov nima pripomb. Občina Domžale ne nasprotuje, da se vpiše solastninska pravica na pritličnih pasažah na vse etažne lastnike. Občina Domžale pri tem poudarja, da je doslej kljub neurejenim lastninskim razmerjem v SPB-1 od izgradnje posameznih delov do danes pokrivala stroške razsvetljave v teh pasažah in v kletni pasaži (nosila je celotne stroške) ter sodelovala pri pokrivanju polovice stroškov čiščenja pritličnih pasaž. Letni stroški iz obeh naslovov skupno znašajo približno 80.000,00 EUR. V zvezi s tem Občina Domžale izjavlja, da bo prenehala s plačevanjem teh stroškov z vpisom solastninske pravice na teh pasažah na etažne lastnike, ker bo z vpisom dokončno določen lastninski status teh pasaž. Občina Domžale je sicer doslej menila, da gre pri vzdrževanju pritličnih pasaž deloma tudi za javni interes zaradi delovanja številnih javnih (državnih) ustanov, ki delujejo v SPB-1. Glede na vaše izražene zahteve Občina Domžale ugotavlja, da z vpisom solastninske pravice na pasažah na etažne lastnike, ne bo
Članarina Planinskega društva Domžale za leto 2007
Članarino lahko poravnate v društveni pisarni vsako sredo od 19. do 20. ure, vsak četrtek od 10 do 12. ure in v trgovini Promontana v Domžalah vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. izven tega časa je članarino mogoče poravnati pri Janezu Vodlanu, Šolska ulica 10, Rodica
(724 8447, 041 754 973).
A članarina (46 €/11.023 SIT) in B članarina (18 €/4314 SIT) sta namenjeni odraslim. BI članarina (11 €/2636 SIT) je namenjena članom nad 65. letom. Š članarina (11 €/2636 SIT) je namenjena študentom do 26. leta starosti (aktivni status dokazujejo z veljavno študentsko izkaznico) in mladim, ki so brez lastnih dohodkov. S članarina (11 €72636 SIT) je namenjena srednješolcem. O članarina (4 €/959 SIT) je namenjena osnovnošolcem, P članarina (4 €/959 SIT) pa predšolskim otrokom. S in S članarina imata enotno znamkico, skupno znamkico pa imata tudi O in P članarina
Informacije:
Uradne ure: Spletni naslov:
Planinsko društvo Domžale p. p. 66
Kopališka cesta 4 SI - 1230 Domžale
sreda od 19. do 20. ure, četrtek od 10. do 12. ure http://www.pdd.si, infofajpdd.si
OPTIKA BRIGITA
Nudimo kompletno oskrbo vida:
• pregled oči
• pestra izbira okvirjev \WW 1
• najnovejša generacija VARILUX PHVSIO stekel
• stekla ANTI-FATIQUE osvežitev za vaše oči
• sončna očala
Delovni čas od poti. do pet. od 10. do 18. ure.^-"^ Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
obstajala več kakršnakoli podlaga za nadaljnje pokrivanje navedenih stroškov. Občina Domžale bo zato z dnem vložitve predloga vpisa lastninske pravice na pritličnih pasažah na etažne lastnike prenehala plačevati te stroške glede na vaše v pismu poslane zahteve. V zvezi s tem Občina Domžale poudarja, da si je Občina Domžale v obdobju zadnjih 7 let aktivno prizadevala, da bi se sanirale nekatere večje pomanjkljivosti glede obratovanja in tekočega vzdrževanja SPB-1. Zato je Občina Domžale vložila velika sredstva zlasti v izgradnjo parkirišča na območju železniške postaje, v sanacijo nekaterih gradbenih napak v pritličnih pasažah, v strokovne priprave za zagotovitev požarne varnosti in podobno. Nabava sodobne požarne lestve je bila v dobršni meri pogojena s potrebami povečanja požarne varnosti v SPB-1, Občina Domžale še vedno izraža svoj interes za pomoč in sodelovanje pri prenovi SPB-1 po ureditvi lastninskih razmerij na podlagi dogovorov s skupnostjo etažnih lastnikov, pri čemer je pripravljena proučiti predloge, ki jih bo skupnost kot celota naslovila na Občino Domžale na podlagi sklepov zbora lastnikov celotnega SPB-1. V zvezi s tem Občina Domžale ugotavlja, da je vaše pismo izraz pogledov in volje 26 etažnih lastnikov od skupno 696 etažnih lastnikov (3,7%), velika večina ostalih pa se očitno strinja s predlogi pogodbenih izvajalcev vpisa etažne lastnine in sedanjega upravnika Gradalis upravljanje d.o.o. Trzin. Obveščamo vas, da je s prenehanjem mandata prejšnje županje Občine Domžale prenehala z delom tudi projekta skupina za prenovo SPB-1. Zato so vse vaše zahteve v zvezi z delom te skupine brezpredmetne. V primeru kakršnihkoli bodočih aktivnosti glede morebitnega sodelovanja Občine Domžale s Skupnostjo etažnih lastnikov SPB-I pri prenovi SPB-1 bodo načini in oblike skupno dogovorjene s Skupnostjo, če bo ugotovljen skupni interes in volja tako znotraj Skupnosti, kakor tudi v Občinskem svetu Občine Domžale.
Občina Domžale zato vas in vse druge etažne lastnike obvešča, da bo s kakršnimikoli aktivnostmi in postopki za prenovo SPB-1 nadaljevala po končanem vpisu etažne lastnine in v kolikor bo prejela pobude in predloge Zbora lastnikov SPB-1 kot celote.
Toni Dragar župan
Kvalitetna voda tudi v oddaljenih področjih
Občina Domžale si prizadeva, da bi prav vsako gospodinjstvo v občini dobilo zdravo, pitno vodo. Del izvajanja lega programa je vezan tudi na medobčinsko sodelovanje, saj bodo določena naselja v naši občini, ki so oddaljena od osrednjega vodovoda, hitreje, pa tudi ceneje prišla do kvalitetne in zdrave pitne vode. Skladno s tem je bil zgrajen nov vodohran v Zirovšah z 200 m3, obnovljen obstoječ vodohran s 40 m3 ter izboljšan sistem za daljinsko spremljanje nivoja in porabe vode v vodohranu. Investicija v višini 250.000 cvrov je bila zaključena v mesecu juliju in se deli med občine Lukovica, Moravče in Domžale - po dogovoru občina Domžale zagolovi sredstva za 38% investicije. Nov vodohran je strateško zelo pomemben, saj predstavlja gravitacijski vodovod, ki bi v ekstremnih pogojih ali naravnih katastrofah lahko oskrboval celotne Domžale. Obnovljen je že v funkciji in zagotavlja kvalitetnejšo, zdravo pitno vodo v Krtini, Studencu, Gorjuši, Brezovici, Žejah, Trojici in občasno tudi Dobu. slavnostna otvoritev vodohrana je bila 15. julija, udeležil pa se jo je tudi Ioni Dragar, župan naše občine.
Urad župana
Poročilo Centra za požarno varnost za mesec junij
lesenih stropnih oblog, luči, elektro instalacija...
stropne
Domžale - 4. junija 07 ob 13.55 uri so bili v nekaj minutah v CPV javljeni trije dogodki, meteorna voda je zalila dve kleti stanovanjskih hiš na različnih lokacijah in zalitje osebnega vozila na parkirnem prostoru v njem pa nemočna mamica z malčkom. Gasilci so iz zalilega parkirnega prostora z gasilskim vozilom potegnili osebno vozilo na kopno. V ostalih dveh primerih so izčrpali vodo iz kletnih prostorov.
Trzin - 6. junija 07 ob 17.47 uri je prišlo do čelnega trčenja med dvema osebnima voziloma. Gasilci so nudili pomoč reševalcem pri imobilizaciji ponesrečenih udeležencev in iznosu iz uničenih osebnih vozil. Vzpostavili so protipožarno zaSčito, odklopili akumulatorje, naftne derivate, ki so stekli po cestišču so posuli z absorbentom in vse skupaj pometli. Štiri poškodovane osebe so v bolniško oskrbo prepeljala reševalna vozila.
Vir - 12. junija 07 ob 7.08 uri so gasilci prejeli obvestilo, da je v zaklenjenem osebnem vozilu onemogla oseba. Vozilo so gasilci strokovno odprli, toda oseba ni kazala znakov življenja, kar je potrdil tudi zdravnik, nadaljnje postopke so vodile ustrezne službe.
Količevo - 15. junija 07 ob 21.16 uri je zagorelo na prezračevalni napravi v papirnici Karton, ki je bilo opaziti manjši plamen in dim, je sporočil zaposleni delavec na I\2. Gasilci so izvozili s tremi gasilskimi vozili in preko 112 dodatno aktivirali še prostovoljne gasilske enote iz Radomelj, Vira
in Domžal. Ogenj na ventilatorju brusilnega stroja so v kratkem času lokalizirali in tudi pogasili, zato ni nastala materialna škoda, razen zaustavitev proizvodnje v času intervencije.
Spodnji Petelinjek - 18. junija 07 ob 7.47 uri je prišlo do silovitega trčenja osebnega vozila v delovni stroj. Gasilci so iz popolnoma uničenega osebnega vozila s hidravličnim orodjem rešili težko ranjeno voznico, ki jo je reševalno vozilo odpeljalo v bolniško oskrbo. Ostale tri poškodovane udeležence pa je prepeljalo drugo reševalno vozilo.
Spodnje Jarše - 20. junija 07 ob 17.46 uri je lastnica hiše zaprosila gasilce za reševanje mladega Ptička iz. kuhinjske nape. Gasilci Po prihodu niso slišali čivkanja v napi zato so lastnici svetovali, da pokliče serviserja gospodinjskih aparatov.
Dob - 27. junija 07 ob 13.56 uri je zaradi pozabljenega olja na pri-
žganem štedilniku prišlo do pregretja olja in izbruha požara, ki se je hitro razširil na napo, kuhinjske elemente in lesen strop. Ogenj so najprej pričeli gasiti domači z mokrimi krpami, v kuhinjskem prostoru sta se zaradi gašenja predolgo zadrževala lastnica in vnuk. Dobila sta opekline po obrazu in bila zastrupljena z monoksidom kar je na kraju ugotovil zdravnik, oba sta bila z reševalnim vozilom prepeljana v bolniško oskrbo. Gasilci so Z majhnimi količinami vode požar pogasili in odstranili ožgane predmete s prostora. Zaradi požar je prišlo do uničenja: štedilnika, posode, nape, kuhinjskih elementov,
Preserje pri Radomljah - 27. junija 07 ob 17.50 uri seje razdivjalo neurje s točo zato je v severnem delu občine Domžale nastala velika škoda na kmetijskih pridelkih, meteorna voda pa je zalila večje število kletnih prostorov stanovanjskih hiš. Gasilci so morali v enem primeru z lopatami odstrani približno dva kubična metra toče, da so lahko vstopili v objekt in pričeli črpati vodo.
V juniju so gasilci posredovali še: trikrat so zapirali vodo v stanovanjih stanovanjskih blokov; zaprli vodo, ki je iztekala iz nadtalnega hidranta in pospravili gasilske cevi v omarico, ki so jo razmetali neznani nepridipravi; vlomili ključavnico vhodnih vrat stanovanja in odprli osebno vozilo zaradi zaklenjenih ključev v notranjosti vozila.
		Oko zaprem.
		
	JÊÊ |kk	v spominu vedno znova te uzrem.
		Nikjer te ni in to holi...
	W T	^spomin na lehe večno bo živel.
		nikoli ti zares od nas nisi odšel.
	\ -v.	v naših srcih vedno boš živel.
	Jar*	VSPOMIN
		Marko Ložar
Težko je doumeti, da te že pet let ni več med nami.		
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke		
		na njegovem grobu.
Njegovi: Nataša. Maša in Marko		
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal. a pred usodo sam nemočen si ostal.
V SPOMIN
Minilo je 10 let, odkar si nas zaposlil naš dragi mož, oči, brat, stric in prijatelj
Anton Podlipnik
iz Ihana
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
V SPOMIN
24. maja 2007 smo se na opatijskem pokopališču poslovili od drage
Marije Capuder
por. Hejja
po domače Markova z Vira
Na poti skozi življenje srečujemo ljudi, nekateri nas nekaj časa spremljajo in nato odidejo, nekateri pa so z nami za vedno, ker ostanejo v naših srcih.
Sestra Ivanka z domačimi in prijateljica Nada Bakšič Vir. Domžale, v juliju 2007
Gosenlčnl dermatitis
Pojav
gosenic
Hrastovega
sprevodnega
prelca
Na območju Gorenjske so se v maju in juniju na hrastih pojavile dlakave gosenice, ki pri ljudeh, s katerimi pridejo v kontakt, povzročajo srbečico in pordelost kože, lahko tudi težave pri dihanju.
Gosenica ima na hrbtni strani temno rdeče pege, iz katerih izraščajo trde dlačice. Trebušna stran je zelenkaste barve, bočno pa je belkasta. To so gosenice hrastovega sprevodnega prelca (Thaumetopoea pro-eessionea Linnaeus). Gosenice se čez dan zadržujejo v gnezdih, ki so obdana z rahlim zapredkom tankih srebrnkastih niti. Gnezda so praviloma v rogovilah vej in na deblu ter dosegajo velikost do manjše melone. Ponoči se gosenice odpravljajo na žrtje v krošnje, kjer žro listje in popke. V zgodnjih jutranjih urah se vračajo v gnezda. Po drevesu in po tleh se gibljejo v koloni po ena, v značilnih »procesijah«, če pa jih je veliko, so razvrščene v več vrst. Pri pohodu sproti predejo nitke, ki se
Gosenice v gnezdu
ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE
oprijemajo na drevo. V sredini julija se gosenice zabubijo in po treh tednih se izležejo metulji. Gosenice prelcev so nevarne za človeka. Imajo drobne ožigalne dlačice, ki ob dotiku s človeško kožo povzročajo vnetje s srbečico, to je gosenični dermatitis ali lepi-dopterizem. Posebno občutljivi so otroci in starejši ljudje. Izogibajmo se vsakršnemu kontaktu z gosenicami in njihovimi ostanki. Če se gibljemo v bližin dreves, na-
padenih z gosenicami, si zavarujmo kožo (dolgi rokavi, hlače), dihala in oči. Pri hujših oblikah goseničnega dermatitisa in pri težavah z dihanjem poiščite zdravniško pomoč!
Za uničevanje žuželk (dezinsekcijo) v urbanem okolju so pristojni Zavodi za zdravstveno varstvo.
Jošt JAKŠA, unlv. dipl. Inž. gozd. Vodja službe za varstvo gozdov
Gsm:041 695 541
e-pošta: jost.jaksa « zgs.gov.si
Gospe Karolini v slovo
Življenjske poti so se nam srečale v Društvu izgnancev Domžale, kamor seje gospa Karolina Česen vključila ob njegovi ustanovitvi. Z družino je bila namreč izgnana že v letu 1941 in je kot številni izgnanci v nemških taboriščih v trpljenju in pomanjkanju preživela drugo svetovno vojno. Rada je bila med nami. Vsa leta seje udeleževala naših izletov in srečanj, rada je zapela katero od slovenskih narodnih pesmi in se veselila prijetnih trenutkov in druženj. Za vsakogar je našla prijazne besede, topel stisk roke, tolažilne besede. Tudi v trenutkih težke bolezni je zmogla ohraniti svojo življenjsko vedrino, svoje prijazno razpoloženje, svoj večni optimizem.
V juniju smo se na domžalskem pokopališču poslovili od spoštovane gospe Karoline in ji v mislih rekli iskrena hvala - za vse, kar nam je dala...
Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Društvo Izgnancev Domžale
Četudi vedno greje nas ljubezen in dobrota svojcev nas bodri, utrudi nas življenje in bolezen, na koncu nam poidejo moči
ZAHVALA
ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Jožefa Letnarja
iz Vira pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Se posebno se zahvaljujemo za trud in pomoč njegovi osebni zdravnici ge. Mirjam Pogačar-Zajc in patronažni sestri ge. Miri Savnik.
Iskrena hvala tudi za toplino besed in lepo opravljen pogrebni obred domačemu župniku g. Jožetu Tomšiču in nečaku g.Viliju Lovšetu.
Žalujoči: žena lilka. otroci Darinka. Stane in Vinko
Spet triu obrodila bo grozdje nam sladko, a žal noto trgatev tebe več ne bo,
V solzah .«• upanj*je utopilo.
bolezen premočno je imelo silo.
K nam nazaj
Iv več ne I«'.
fe pomahati nam nisi mogla v ilovo.
Tblaii po nas misel tu.
da zadnjo uro je prida, ko smo si lo že vsi :'<•/••/<. <lo s tabo vred ne bi preveč trpel i.
Mirno spi zdaj draga mami.
nič naj več te nt predrami,
zate zdaj je vse lepo. kol še nikdar ni bilo.
Mamči v spomin
Nataša
ZAHVALA
Bolezen je bila močnejša od drage žene,
mami in babi, ki nas je 29. junija 2007
v 69. letu zapustila v
Pepca Smid
rojena Zihcrl z Vira
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sošolcem, članom Gobarskega društva Ljubljana in Arnike iz Žalca, prijateljem in znancem, ki Ste jo ob jokajočcni vremenu pospremili na zadnjo pol in podarili številne sveče ter darovali za »Pomežik soncu«.
Posebna zahvala velja dr. A. Horvat - l.edinekovi, dr. T. Furstovi na Nevrološki kliniki, dr. .1. Ravniku, dr. R. Preglju Klinični Center Ljubljana, onkologu dr. U. Dermelu, osebju aparata št. 3 in vratarju M. Saviču na Onkološkem inštitutu, osebni zdravnici dr. M. Slarbkovi, patronažni sestri M. Savnikovi in urgenci dr. T. Mušiču.
Prav posebno smo hvaležni /a koristne napotke in navodila za nego dr. J. Smidu. gospe M. Maček, Mariji in Francu Koširju ter A. Rostohar iz Krškega.
I ivaležni smo tudi Pogrebni službi Vrbančič Domžale za izredno ažurno opravljeno celostno storitev. Kvartetu pevcev i/, vrst APZ I .jubljana in A. Žigonovi za občuteno prebrano »Mami v slovo« od sina in hčere.
Žalujoči: mož .lože. sin Igor. hči Nataša
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Med nami ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči, nepričakovani izgubi našega zlatega atija
Danila Trskana
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številna izrečena in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu kaplanu, godbenikom, pevcem, trobentaču in pogrebni službi za lep pogreb.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Neizmerno te bomo pogrešali.
Žena Mirni, hčerki Sonja in Danila.
MEDICINSKO-ESTETSKI TRETMAJI Z ELOS TEHNOLOGIJO
Lepoto nosi vsak človek v svoji duši. Pa vendar vsi stremimo, da bi tudi zunanji videz odražal našo notranjo lepoto. Vsi se staramo, s tem pridobivamo več i z ku -šenj i n
pon
Slamnikarska 3b 1230 Domžale
Delovni čas n - petek: 08 - 2oh
Telefon »-386 (0)1724 4300
K A L L I STE
DIAGNOSTIČNI CENTER
bogatimo svojo notranjo lepoto, koža pa počasi kaže normalne znake staranja. Na koži, predvsem obraza in rok (dela, kije izpostavljen soncu), se vsako leto pokaže kakšno pigmentno znamenje več, včasih se pojavijo razpokane, razširjene kapilare, elastičnost kože popušča in pojavijo se prve gubice. Ženske in tudi moški se v današnjem času borimo proti odvečni dlakavosti in predvsem ženske porabimo veliko časa za odpravo te neprijetnosti. Akne pestijo predvsem mlade fante in vplivajo na njihovo samopodobo.
Kaj lahko storimo? ELOS tehnologija predstavlja inovativno kombinacijo laserja-optične in električne energije. Z ELOS tehnologijo dosežemo bolj varne, učinkovitejše in manj boleče posege brez stranskih učinkov. Zaradi večje varnosti vseh nekirurških me-dicinsko-estetskih tretmajev je moč optične energije zmanjšana do stopnje, ki je primerna za vse vrste kože. Dodana radiofrekvenčna (električna) energija  nadomesti manjkajočo optično energijo ter omogoča še večjo učinkovitost tretmajev. Z ELOS tehnologijo lahko trajno odstranimo vse tipe dlak na vseh tipih kože, kar do sedaj ni bilo mogoče. ELOS tehnologija je primerna za učvršče-vanje kože-nekirurški lifting obraza, za odpravo pigmentnih in žilnih nepravilnosti, za zdravljenje aken.
Ginekološka ambulanta Merjenje mineralne gostote kosti (zgodnje ugotavljanje osteoporoze) Dermatovenerološka ambulanta Ultrazvočni pregledi (trebuha, vratu, mod) Ultrazvočna preiskava ožilja vratu Ultrazvočna preiskava ožilja (arterij in ven) spodnjih okončin Ortopedska ambulanta
Hofer
sporoča
Od julija letos smo tudi v diagnostičnem centru KALLISTE uvedli medi-cinsko-estetske tretmaje z ELOS tehnologijo.
Ksenija Šelih Martlnec specialistka ginekologije In porodništva
Smo del vodilnega mednarodnega podjetja na področju maloprodaje z več kot 3000 poslovalnicami po svetu. Poslovno skupino tvorijo podjetja v Sloveniji, Avstriji, zahodni in južni Nemčiji, Švici ter tudi Združenih državah Amerike. Veliki Britaniji, na Irskem in v Avstraliji. Naš uspeh temelji na odličnih sodelavcih naše poslovne skupine.
Za naš logistični center na Prevojah iščemo
sodelavca/-ko v logistiki
(skrajšan delovni čas)
Vaše delovno mesto obsega:
• pripravo produktov za dobavo poslovalnicam s pomočjo modernih transportnih naprav,
• skrb za red in čistočo v logističnem centru.
Od vas pričakujemo:
• motiviranost ter veselje do timskega dela,
• zanesljivost, natančnost ter prilagodljivost,
• urejen videz.
Ponujamo vam:
• temeljito uvajanje in pestro delo,
• prijetno delovno okolje.
• nadpovprečni osebni dohodek že od samega začetka
Zainteresirane kandidatke in kandidate vabimo, da nam v roku 15 dni od objave oglasa pošljete prošnje v slovenščini ali nemščini, z ročno napisanim življenjepisom, fotografijo ter vsemi dokazili o uspešno zaključenem šolanju. Zagotavljamo vam zaupno obdelavo prošenj.
Delovno razmerje bomo najprej sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja.
„Moje vloženo delo doprinaša k uspehu celotnega podjetja."
no»0**.
D«
m
Hofer trgovina d.o.o.
Brnčičeva ulica U9 1231 Ljubljana-Črnuče
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
mali oglasi
Izposojam vrtičkarskc stroje: prezračevalec trave, motokul-tivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti stiropor. Praznim greznice. Prodajam prepelicja jajčka. EKOAGRAL, d.o.o. Mob.: 031 787 865
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV s.p. Prcscrje, Kajuhova 15 (v bližini Kemisa), delovni čas od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Tel.: 01 722 78 97
Iščem šiviljo za delo na do-mu(popravila oblačil)! Tel: 031 274 425 Nataša
HRMAR d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01 8327 190, 041 642 097
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike.
Tel.: 01 7238 157, 041 322 571
Računovodske storitve in davčno svetovanje po ugodni ceni nudi računovodski servis ERS NAHTIGAL, d.o.o. Domžale. GSM 041 732 267.
Inštruiram matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole.
Mob.: 040 743 399
Sezonskim delavcem oddam prenočišče v skupnih sobah. Gsm.: 031 787 865
MATEMATIKO za osnovne in srednje šole inštruiram po ugodni ceni. Gsm.: 041 605 391
Zaposlimo mlajšega kuharja, lahko pripravnika iz okolice Domžal. Tel.: 041 710 750
OTELO
wellness connection
lil lil Ul   ti I f: I O
IFETNES + SKUPINSKE VADBE)
-09 Qfl EUR
(FITNES + SKUPINSKE VADBE)
MESEČNA KARTA
=2	6.	60	EUR 1 11.374 SIT
			
TRGOVINA
Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah, tel . 01/724 65 35, 01/724 65 50, 031/395 395
www.veitteam.si
Cena dizelskega motorja ■ Ceni bencinskega motorja Količina vozil je OMEJENA - akcija velja do 31.07.2007
Na zalogi novi Fiat Bravo
SLAMNIK-julij 20O7
fl Center tehnike in gradnje Črnuče
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
Palični mešalnik Bosch MSM6B500
moč 350 W, crgonomsko oblikovan, snemljiva mešalna noga iz nerjavečega jekla, mešalni lonček z merilno skalo in pokrovom, vsi deli (razen gornjega dela Z motorjem) primerni za čiščenje v pomivalnem stroju, 1 delovna hitrost, trenutna funkcija, nož iz nerjavečega jekla, drobi tudi led, univerzalni sekljalnik za rezanje, sekljanje in drobljenje, neprodušno zapiranje in shranjevanje v hladilniku
Redna cena: 52,90 EUR/12.677,00 SIT
Vjgradni pomivalni stroj Bosch SGI33E35EU
vidna armatura inox, 3 programi: normalni 65, Eco 50, predpomivanje, 2 temperaturi pomivanja, tehnika izmenjevalncga izpiranja, pretočni grelnik vode, prikaz poteka programa LED, elektronski prikaz polnjenja: soli in sredstva za lesk, regenerirna-elektronika / pretočni grelec vode, pogrezljivi vrtljivi upravljalni gumb, predal za pribor v zgornji košari, večkratna zaščita proti izlivu vode, zadnja noga stroja se naravnava s sprednje strani, čistilna ročica / samočistilni filtrirni sistem, širina 60 cm Redna cena: 469,00 EUR/112.391,00 SIT
Prihranek: 21,16 EUR
-40%
31,74 EUR
7.606 SIT
Prihranek: 140,70 EUR
a
Vabljeni tudi M Centre tehnike in gradnje s tovrstno ponudbo:
• MCTGP Adovščina Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00
• MCTL« Jrt Industrijska 7, tel.: 02/720 09 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/870 50 35
• MCT Pt    3nindlerieva 3, tel.: 02/749 53 53 • MCTG Slo. Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60
• MCTG Velenje Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Cena v označevalcu velja ob plačilu s kartico Mercator Pika. Popust se ne sešteva in se obračuna pri blagajni. Ponudba
i i:- „ nrndaialnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Ponudba paličnega mešalnika velja v HM
pomivalnega stroja velja v prouči v r       t> >
Mercator in prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo od 12. 7. do 3. 9. 2007 oz. do prodaje zalog.
(T .mmWWmWm.
H Mercator Center Domžale
DUBROVNIK/Plat
i Felicia 3*, 7x polpenzlon ilo Iz U, transfer do hotel«
poplačilo letalitka tikia 47IUW
SV('f(/( )<</)
Ohladite se v prijetnem ambientu z osvežilnim napitkom!
Pirat Snack bar vas že eno uro pred odprtjem MC Domžale vabi na dobro jutranjo kavico, sladoled naravni sok iz pravih pomaranč, če pa ste lačni - toast Pirat Special.
A/	\ POSEBNE USODNOSTI
	£ V JULIJU MSUSTU
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona.
sezonska razprodaja
-40%
na označene izdelke
od 9. do. 22. 7. 2007
POL F TJ F.
CVETLIČARNA ARBORET0M
VELIKA POLETNA POSEZONSKA RAZPRODAJA
do -50%
od 9.7. do 23.7.2007
iiiBSi nn dpi ihr
www.mestna-optika.si
simPLE
FRIZERSKI SALON
Sezonska razprodaje
Od 9. 7. do 23.7.07
50
%
POLETNA SEZONSKA RAZPRODAJA
Razprodata določenega in označenega tekstilnega blaga
PONUDBA PRIZNANIH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
V INTERSPORT
Kjer se šport začne
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41
POLETNI DELOVNI CA
sobote BW nedelje
neueiie
8. do 13. ure