leto vii / štev. 20 KRANJ, 16. MAJA 1D54 GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 */ IZHAJA VSAKO Hfc&BOT©.!/ LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE ii DIN 23. mai 1954 - proslava 10-letnice zbora gorenskih aktivistov Vgozdarskih barakah in plan- o mobilizaciji vseh moralnih in šarskih hlevih na Mosteh materialnih sil na Gorenjskem, na Jelovici'so se 13. in 14. da se čimbolj in čimuspešneje maja 1944. leta zbrali gorenjski zaključi borba proti nacističnim aktivisti, da se pogovore o do- osvajalcem in domačim izdajal- tedanjih uspehih pri organizira- cem. Nadalje so razpravljali o nju vseljudskega odpora in ljud- vključevanju novih borcev v ske revolucije na Gorenjskem partizanske edinice. In res so Po II. rednem zasedanju stalne konference mest r Kardelj: „VajidealneJSl zarodek bodoče konaune so naša mesta oziroma močnejši gospodarski centri , . V času od 5. do 8. maja letos komun. Vsklajali bi njihove munah je zaenkrat še snov za je bilo v Splitu II. redno zase- medsebojne odnose, ne da bi razmišljanje, čeprav je seveda danje stalne konference mest jim kratili samoupravne pra- tudi v praksi treba zaorati prvo in mestnih občin FLRJ. Na vice. brazdo v tej smeri. Konkretna in o novih nalogah, ki so čakale prav leta 1944. zrasle "nove čete dnevnem redu so bila predvsem Ce s teh vidikov pogledamo pota in oblike za formiranje vprašanja organizacije zdrav- možnosti bodočega razvoja Go- posameznih komun pa nam bo stva in socialne politike v me- renjske, potem je precej ver- pokazal razvoj sam. Zato nam stih. Razen tega pa se je na jetno, da se bosta združila o- ni treba z nobenimi ukrepi pre- konferenci obširno razpravljalo kraja Kranj in Radovljica v en več hiteti. Sleherna sprememba tudi o vsebini komune in nje- okraj, v njegovem okviru pa se v upravni razdelitvi mora biti nem razvoju. O tem vprašanju bo postopoma izkristaliziralo 7 plod temeljitega premisleka in je tovariš Edvard Kardelj, pod- do 9 večjih občin — komun, rezultat dosedanjih izkušenj v predsednik Zveznega izvršnega Te komune bi obsegale približ- graditvi socialistične družbe. 1. Bohinj-im bohinjskim Slovenije tovariš Boris Krajger, - »priključitvijo odbore OF v zadnjem obdobju in bataljoni in udarna moč par- bojev za dokončno osvoboditev, tizanskih enot se je lia Gorenj- Na zboru je bilo prisotnih 120 skem močno povečala. Voljenih delegatov iz kamniške- Takoj po zboru aktivistov je ia, kranjskega, jeseniškega in bila prav tam konferenca De- ioškega okrožja. Razen njih so lavske enotnosti, ki se je je u- se udeležili zbora tudi najvid- deležilo 86 delavcev-aktivistov. nejši predstavniki revolucionar- Nato pa je bilo še širše partij- nega gibanja v Sloveniji, polit- sko posvetovanje, na katerem je sveta Predal neka.1 posebno no takole območje: komisar Glavnega štaba NOV sodelovalo okoli 120 delegatov. tehtnih ™*U. ^bt^^lnlT Ska B,StnCa S CGhm Ob 10-letnici zbora se bodo na ke, zakaJ smo do sedai tako ze" Šola CK ZKS — šola graditve socializma MED DIEN BIEN FUJEM IN ŽENEVO Nabavimo buldožer za regulacijska dela * POETIČNA ALI SOCIALNA DRAMA * Izboljšali so ekonomski položaj V * Sodobni »leteči Holandec« Zadružniki v Medvodah kotom, 2. Bled članica CK KPS Lidija Šentjur- Mosteh spet zbrali preživeli de- lo poudarjali pomen okiaja za sedanje občine Gorje, 3. Jese- *eva, član AVNOJ in SNOS ter legati, da obude spomine na ti- bodoči razvoj komune in da je n,ce z vso ^njesavsko dolino delegat Izvršnega odbora OF to- ste dni. Na Mosteh sicer ni več njegov pomen tudi danes in bo in večino sedanje občine Zirov- variš Aleš Bebler, politkomisar tistih barak, v katerih so se se- v bodoče zelo velik. Vendar o- niča, Radovljica z vsem obmoc- IX. korpusa Janez Hribar in stali pred 10 leti. Nemci so te krajev v večini primerov ne jem občin Kropa Podnart, Cr- drugi barake že 1944. leta požgali. To- ™remo smatra i kot idealen mvc in Begunje, 5. Trz.č V tem času je narodnoosvo- da po osvoboditvi so zrasle na teritorialen okvir bodoče ko- danjem obsegu mestne občine, kC"1 .~ao" -,c a" uiuuovu . , . .__,„ „„„,j_„ei,0 u0 mune, ker so okraji večinoma 6. Kranj s priključitvijo občin bodimo gibanie na Gorenjskem istem kraju nove gozdarske ko- UTB.,7' _. qt . aan „t . . * • „ t, „j„ v„ I, . . v . , m v C na preveliki, ali pa preveč geo- Naklo, Besnica, Predoslje, Mav- velt ZG *>l i° ii to * in ktofni/ia ,hr,M »nrAnfrilrih grafsko in gospodarsko razcep- čiče, Smlednik, Gorice, Pred- vseh naprednih liudi. Narodno- 10. obletnica zbora goienjskin sia ° " & £ --^, ' T , „ . , , u x nc u • 11_ • uiti „i ^r.Q,r,iir camn ljeni, da bi lahko predstavljali dvor, Jezersko ter del Sencur- °svobodilni odbori so bih po- aktivistov pa ni praznik samo j rr)ir>tit po tclcforjo., Razgovor s predsednikom gorjanske občine stavljeni na od okupatorja kon- za preživele delegate, marveč za res prirodno celoto. troliranem področju. Odbore so vse napredne Gorenjce. Zato bo Najidealnejši zarodek bodoče Volili ljudje na demokratičen v nedeljo, 23. maja marsikdo komune, so po mnenju tovariša način — z volilnimi listki. Po prišel na Moste, da skupno z Kardelja, ravno naša mesta, oz. zboru, na katerem so veliko raz- delegati proslavi ta praznik. Na močnejši gospodarski centri, ki Pravljali o tem vprašanju, so se proslavi bodo sodelovali tudi skupaj s svojo širšo okolico že ja in Zabnice, 7. Cerklje z delom občin Šenčur in Komenda, B. Škofja Loka z vso Selško in Poljansko dolino ter delom občine Zabnica. V primeru takšne razdelitve narodno-osvobodilni odbori še pevski zbori z Gorenjske in danes predstavljajo prirodno bi najbrž^ kazalo, da se za pre bolj utrdili. Povsod so začeli vo- mladinsko gledališče iz Kranja gospodarsko in družbeno celoto, litilcdborc neposredno z volil- z Borovimi »Raztrganci«. Sku- Okraji bi ob takem razvoju po- n'mi listki in s tem postavili te- pinske prijave naj občinski od- stali nujno premajhni in bi *s melj ljudski demokraciji, ki je bori ZB pošljejo Okrajnima od- zato morali povečati na širša doslej — v našem povojnem so- boroma ZB v Kranju in v Ra- geografska in gospodarska ob cialističnem' razvoju — dosegla dovljici vsaj do 20. maja. Pre ze neslutene uspehe. voz za prijavljence bo preskrb Na zboru so razpravljali tudi ljcn. hodno dobo pusti še občine za Selško in Poljansko dolino in morda po eno za območje Preddvor — Gorice — Jezersko ter območje Podnart — Kropa — način bi okraji Ljubno. Vse to so seveda le razmišlja- Več pozornosti vzgoji mladine močja. Na ta lahko tudi v prihodnje predstavljali prirodno združitev več nja, ki ne smejo biti kamen spotike. Res pa je, da je v nekaterih primerih, zlasti v okolici mestnih občin, taka rešitev že precej nujna, zlasti glede vsklajanja gospodarskih odno- Slrie po«et.Tanje Sreta «. noo, so otroci prepuščeni cesti !^ raznim slabim vplivom. Zato r1 »morali, če bi hoteli ta pro-,'ern čimugodneje reševati, za-eti tudi pri vzgoji staršev. Alkohol, gangsterski filmi in problema. 1>azni šund romani, so večinoma Ugotovljeno prevzgojo mladoletnikov, ki so na krivi poti, pa ni pravilno stimulirano, kajti tovrstni pedagogi bi morali biti za svoje delo, ki je neprimerno težje in odgovornejše, bolje plačani kot učitelji in profesorji na ostalih prosvetnih ustanovah. Stanje se v tem pogledu že izboljšuje in pričakovati je u-strezno rešitev tega nove odbore. Povsod, razen v čine v nedeljo, 16. maja. V Kra- se pripravljajo na sprejem šta- Kranju in Tržiču, opravijo čla- nju pa bodo volitve v vse odbo- fete, posebno slovesen in mno- ni volitve na občnih zborih, po- re četrtnih organizacij v soboto, ži^en pa bo na Jesenicah na Ti- tem ko dodobra pretresejo delo 15. maja. Volišča bodo odprta od tovem trgu. Ob tej priložnosti v preteklem letu in se pogovo- 11. ure dopoldne do 6. ali 7. ure se bo začel III. mladinski festi- 13.30 uri. re, kako bodo delali v prihodnje. V Kranju in v Tržiču pa sta mestna odbora SZDL sklenila, naj bi se občni zbori ločili od volitev, tako da bi bile volitve na celotnem področju mesta o- pravljene v enem dnevu in bi jim bil s tem dan večji pouda-važnega rek Tako v Kranju kot v Trži_ ču so te dni občni zbori četrtnih e bilo tudi, da organizacij Socialistične zveze. zvečer. Udeležba na volitvah bo pokazala socialistično zavest članov SZDL. Cim večja bo udeležba, tem večji moralni udarec bodo dobili tisti, ki s sovraštvom gledajo na uspehe naših delovnih ljudi pri utrjevanju in poglabljanju demokratičnih organov upravljanja in pri utrjevanju svoje osnovne politične organizacije. III. kongres ZKS V torek, 18. maja se bo v ve- val mladih kovinarjev. Kovinarji jeseniške železarne bodo liki Unionski dvorani v Ljublja-prenesli štafetno palico skozi ni ob 10. uri dopoldne začel iii. vse obrate železarne. Štafeto kongres Zveze komunistov Slobodo dočakali tudi pred sporne- venije> kateremu bo prisostvo- niki talcev na Hrušici, Javor- , ,. ., . , • v, . . valo 577 za kongres izvoljenih niku in Mostah. Svojo štafetno delegatov. Kongres bo trajal več dni. Na dnevnem redu je politično organizacijsko poročilo o delu Povzročitelji iraznih premisi je- se večina mladih kriminalcev Volitve pa bodo v soboto, 15 ^b pa tudi avanturističnih in nikjer ne udejstvuje in da sploh maja. Člani SZDL bodo na po- ^Premišljenih krivičnih dejanj, ne vedo za mladinsko organiza- sameznih voliščih (po četrteh) na volišča. V osnovne organiza- člani društva »Partizan« bodo Niso redki primeri, da se mla- cijo, kar je še prav posebno ka- volili z listki, tokrat kot pri vo- cije SZDL bomo izvolili najbolj- krenili s štafetno palico z meje °'otnikom po gostilnah točijo rakteristično. Zato bo potrebno, litvah za oblastvene organe. V še in najdelavnejše ljudi, da bo na prelazu Ljubelj, člani Pla- ,/koholne pijače, pa tudi odras- da se vse množične organizaci- Tržiču bodo v soboto volili le nadaljnje delo osnovnih organi- ninskega društva Kranj bodo palico pa bodo nosili tudi kro parski kovači. Ta bo prav po sebno lepo izdelana. Na področju okraja Kranj bo do sprejeli Titovo štafeto dne Zveze komunistov Slovenije v 19. maja 1.1. v prvih popoldan- gasu med II. in III. kongresom Zato bomo v soboto odšli vsi skih urah. Tržiški športniki in ter referat o nalogah komunistov v boju za socializem. Kongres bo brez dvoma prinesel važne sklepe v pogledu na- ^irn- ki so že v vinjenem stanju, je, predvsem pa SZDL in mla- volivci — člani SZDL v prvih zacij SZDL še uspešnejše kot štafeto ponesli z Grintavca, pre- daljnjega razvoja socializma ^ Prav je to prepovedano. Toda dinska organizacija ter razna petih mestnih četrtih, medtem doslej. ko Jezerskega in Preddvora, šol- naši domovini. 3506 29 TEDEN DNI PO SVETU NOVA ATOMSKA EKSPLOZIJA Japonski znanstveniki so ugotovili, da je 26. ali 27. aprila na področju Bikinov prišlo do nove atomske eksplozije. Znanstveniki so ugotovili, da je na Japonsko padal močan radioaktiven dež. Bež je padal 2. ixi 3. maja in so radioaktivnost zapazili tudi v Osaki. PROŠNJA ZA AZIL Na Norveško sta pobegnila dva sovjetska državljana in zaprosila za azil. Norvežani zaenkrat ne dajo nobenih informacij, kje sta in kdo sta ta dva Sovjeta, zaradi morebitnih represalij nad njunima družinama. DIEN BIEN FU PADEL Enote Ho Si Minha so prejšnji teden vdrle v zadnje utrdbe francoskih čet pri Dien Bien Fuju. Pri zadnjem naskoku je bil ujet tudi poveljnik francoske legije general De Castries. HULL V TOKIU Vrhovni poveljnik čet OZN na Koreji, general J. Hull, 6e je vrnil s potovanja po jugovzhodni Aziji v Tokio. Na vabilo britanske vlade je obiskal Malajo, Hong Kong in Singapur. NOV ATOMSKI REAKTOR Predsednik indijske vlade Nehru je objavil v parlamentu, da bo Indija izdelala atomski reaktor za pridobivanje izotopov. KONGRES DESNIČARJEV V Duisburgu je bil pretekli teden kongres desničarske stranke »Stranke nemškega rajha'<. Novi član vodstva te organizacije von Thaden je izjavil, da je treba vzpostaviti nemški rajh v njegovih zgodovinskih mejah s pravico oborožitve. Dejal je, da je kampanja o strahotah koncentracijskih taborišč po letu 1945. onemogočila ponovno »ozdravljenje nemškega ljudstva«. TAJFUN NA JAPONSKEM Oolasti na Japonskem so poslale na vzhod, obalo otoka Hokaida devet fregat v pomoč prebivalcem, ki so postali žrtev tajfuna, ki je divjal na tem delu Japonske. Doslej so rešili 36 ribiških ladij, ne vedo pa še za nekih 60 čolnov, ki jih je na morju presenetil vihar. Pri reševanju sodelujejo ameriška letala. Sola CK ZKS - šoia graditve GLAS NAŠIH BRALCEV Zakaj podražitev? Našemu človeku, ki ni imel prilike, da bi se šolal, je pa politično aktiven in stremi po izpopolnitvi svojega političnega znanja, dela večkrat nemalo težav proučevanje današnjih go- či, se mnogo bolj zaveda svoje odgovornosti napram delovnemu kolektivu in vsej skupnosti. Premalo prijav pa je bilo doslej od naših žena; nedvomno je, da bo v našem sistemu so- spodarskih in sploh družbenih cialistične demokracije delovna vprašanj, ki so včasih res precej zapletena.. Da bi se lahko poglobil vanje, je potrebno vsaj neko temeljito poznavanje mark- žena odigrala napram moškemu povsem enakopravno vlogo šele takrat, kadar jo bo s svojim uveljavljanjem v javnem življe- sističnih načel in politične eko- nju tudi stvarno uresničila, nomije. Drugače je /. izobražencem, ki je vajen delati s knjigo in si mnogo lažje pomaga preko začetnih težav. Poleg najrazličnejših načinov političnega izobraževanja, ki skušajo to vrzel izpopolniti, ima tak namen tudi 5 mesečna Politična šola, ki že dalje časa deluje pri CK ZKS in ki sprejema v prvi vrsti delavce in delavke, zaposlene neposredno v produkciji, kateri imajo voljo in veselje, poglobiti se v vprašanja delavskega upravljanja in druge probleme, važne za razumevanje našega današnjega razvoja. Gradivo, ki ga proučujejo gojenci te šole — osnove znanstvenega socializma in našega gospodarstva — ni zgolj teoretično, temveč izhaja iz dnevnih izkušenj in nalod današnjega življenja pri nas. Podajajo ga čim bolj poljudno ter na način, ki uvaja slušatelje v delo s knjigo, da bodo pozneje na tej osnovi svojo izobrazbo lahko sami izpopolnjevali naprej. Na šoli predavajo tudi vodilni tovariši iz naših političnih in gospodarskih ustanov, ki te probleme najbolj poznajo. Slušatelji se prijavljajo prostovoljno. Dosedanje izkušnje na šoli so pokazale, da je to najboljše. Kdor se za to sam odlo- Cenj. tov. urednik! Avtoprevozništvo v Kranju je spet podražilo mesečno vozovnico na progi Preddvor—Kranj in sicer od 1300 na 1950 din. De-lavci in uslužbenci, ki se vozijo na tej progi, zaman ugibamo s čim bi Avto-podjetje to podražitev opravičilo, :če bi se mu sploh zdelo vrednp, da bi prizadetim delavcem objasnilo ta svoj korak, kar bi namreč vsaj ustavilo govorice, ki kro- Šola je doslej dala precej dobre rezultate. Pomagala je k samostojni politični orientaciji in žiJo med njimi in ki so morda nadaljnjem razvijanju mnogim brez osnove. Govori se, da se svojim slušateljem, omogočila Je vožnja podražila zaradi pre-jim je plodovitejše delo v naših velikega navala na avtobus, na-političnih organizacijah, zlasti dalje, da so vozovnice podražili pa aktivnejše sodelovanje v de- zaradi nove vožnje na Jezer-lavskih svetih, upravnih odbo- sko, kamor avto vozi skoraj rih in drugih ustanovah demo- prazen in je treba to izgubo kratičnega upravljanja. nekje »notri prinesti« in še, da III. mladinski festival - pregled sil io zmogljivosti kovinarske mladine Mladinske organizacije na ko- dinke na vseh poljih mladinske vinarskih Jesenicah so v zadnjem času pokazale zelo veliko vnemo v pripravah na III. mladinski festival. Mladinci na Jesenicah so premostili nekatere težave, ki so hromile in zavirale dosedanje pomanjkljivo delo. 13 terenskih mladinskih organizacij se je vključilo v priprave za festival vso mladino. Festivalski dnevi bodo doka- aktivnosti. Pokroviteljstvo nad festivalom je prevzel zvezni ljudski poslanec radovljiškega okraja tov. Franc Perovšek. Začetek festivala bo v sredo 19. maja s prihodom triglavske Titove štafete na Jesenice. Pozneje se bo odvijal pester kulturno prosvetni, telesno vzgojni in športni program. V času festivala bo na Jesenicah več tekmovanj v merilu mesta in okra-zali, da je mladina na kovinar- ja. Na predvečer rojstnega dne skih Jesenicah sposobna lepih maršala Tita pa bo na na Jese-dejanj. Priprave in program fe- nicah v veliki dvorani Titovega stivala je tako obsežen in bogat, doma slavnostna akademija s da bomo videli mladince in mla- slavnostnim govorom, recitaci- _jami in telovadnimi točkami. Po gorah okoli Jesenic pa bodo za- Razpis ZA SPREJEM SLUŠATELJEV V POLITIČNO ŠOLO CK ZKS Uprava Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zoposlenim v industrijski proizvodnji in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij. Interesenti naj do 15. junija 1954, pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova 37, tel. 23-981 int. 206. V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, katere šole in tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov. Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v internatu Politične šole. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri upravi Politične šole in na Okrajnih komitetih svojega okraja. UPRAVA ŠOLE goreli kresovi. bi tudi Avto-podjetje rado delilo dobiček! Dejstvo je, da so popravila draga, da so davki veliki. Na-kljub vsemu pa se vprašujemo, zakaj vse breme vedno leže na hrbet dolovnega človeka, ki mu spričo naše gospodarske situacije že itak ni lahko. Zakaj je ostala _enkratna vozovnica pri stari ceni, t. j. din 50.—, mesečna pa se je podražila tako, da je samo 600.— din cenejša od cele? Podjetje SAP v Ljubljani je baje znižalo cene vožnjam, pri nas se pa dražijo! In še nekaj: na neki seji LOMO so predlagali zdravstveni organi, da naj bi se delavcem z dežele omogočilo boljšo avtobusno zvezo z mestom in cenejšo vožnjo, ker jim zelo trpi zdravje zaradi kolesarjenja ob vsakem vremenu. In rezultat? In končno še tole: neka podjetja povrnejo delno stroške za vožnjo svojim delavcem. Tu se čudimo, kako je mogoče, da so ti regresi tako zelo različni: nekje znašajo 600.— din, drugje do 1000.—, nekje celo plačajo celo vožnjo, dočim pa večina ne dobi niti prebite pare! Neka podjetja tožijo, da gre ta vsota iz plačilnega fonda in da je prav tako obdavčena, druga sploh ne najdejo sredstev, tretja pa velikodušno povrnejo celo vsoto! Ce ni to zmešnjava, da človek ne ve kdo pije kdo plača! Ali ni predpisov in zakonov zato? In če so, zakaj se ne izvajajo povsod enako? Za nas delavce, ki se vsak dan vozimo, ta vožnja prav gotovo ni noben luksus! Kdor ni tega poskusil, ne pozna vseh težav, ki jih mi dnevno prenašamo. Predvsem je tu zamuda časa, čakanje v vsakem vremenu, okvare na vozilu, pešačenje, gneča (neki nikdar ne pridejo do tega, da bi sedeli) v avtobusu. Poleg vsega pa nimamo nikdar prilike, da bi obiskali v mestu kino ali gledališče, ker zadnji avto odpelje že ob 16.20 uri. In to vse za 2000.— din na mesec! Nekvalificiranemu delavcu gre ena tretjina plače samo za vožnjo, ki mu je vseskozi muka. Naj omenim še to, da sprevodniki odgovarjajo na tožbe prizadetih, da je podjetju pač vseeno in da bodo tudi ukinili progo, če bo treba. Mislimo, da je čas, da se vnese red v to zmešnjavo, da se ne bo povsod gledalo samo na dobiček, temveč, da bo vsem pred očmi cilj, za katerega se borimo in delamo, t. j. za boljše življenje delovnega človeka. L. C. 10-Ietniea UDV Kranj, 13. maja. Včeraj zvečer je bila v domu JLA v Kranju proslava 10-let-nice ustanovitve naših varnostnih organov. Pred desetimi leti, 13. maja 1944. leta je bil pri Glavnem štabu NOV in pOJ U-stanovljen Oddelek za zaščito naroda. Slavnostni govor je imel tov. Franc Koželj-Vanjo. V njem je zelo plastično orisal nastanek in razvoj varnostne službe. Posebno je poudaril, da je bila varnostna služba ustanovljena zato, da ohrani pridobitve naše revolucije pred odkritimi in prikritimi sovražniki in provo-katorji v korist delovnega ljudstva Jugoslavije. Nanizal je u-spehe, ki jih je uprava državne varnosti v tem pogledu do danes dosegla. V programu so sodelovali tudi Prešernov oktet pod vodstvom tov. Petra Liparja, godba na pihala iz Kranja in član PG iz Kranja, tov. Janez Eržen. Kako najbolje IzUorisiiii »vedsiva iz vodnogospodarskega sMađa Za okr. Radovljica in Kranj je med drugim prav posebno pereče vprašanje neurejenih vodotokov. V Mojstrani se zaproduje korito Save od neštetih hudournikov. Nad Jesenicami se širijo prodišča in vedno spreminjajoči se vodni tok, odnaša obraščena obrežja in plodna zemljišča, ki so za sedanjo generacijo izgubljena. Bohinjska Sava nad Bistrico in pri Nomnju trga obra- Po dvajsetih urah neprestanih bojev, ki jih bijemo prsa v prsa, se je sovražniku posrečilo prodreti v osrednje zaklonišče. Vsak čas nam bo zmanjkalo municije. Naš odpor bo zlomljen. Vietminski vojaki so samo še nekoliko metrov od iradijske postaje, od koder poročam. Izdajam povelja, naj se čimveč uniči. Ne borno se predali. — S temi besedami komandanta garniziona brigad-nega generala Cristiana de Ca-strija je radioodajna postaja umolknila . . . Tako se je glasilo poročilo francoske poročevalske agencije AFP iz Hanoja v zadnjih urah 5. maja. Tako hkrati končuje zadnja stran poglavja o bitki za Dien Bien Fu. Sledi samo še epilog z bilanco: toliko ubitih, toliko ranjenih, toliko ujetih in pogrešanih . . . O tem mestu nikdar poprej nismo niti slišali. Skoraj nihče pri nas ne bi vedel povedati o njem, niti kje je, niti koliko ima prebivalcev, niti v čem je njegov pomen. Toda mestece, za katerega je v svetu vedelo le nekoliko geografov, se je po 20. novembru preteklega leta v sporočilih vrinilo na prve strani vodilnih svetovnih dnevnikov, od takrat, ko smo Izvedeli za se danjo ženevsko konferenco, pa je kot komet zablestelo v središču svetovne pozornosti, dokler ne bo spet izginilo v pozabo. Sedaj še ni izginilo. Nismo ga še pozabili. Vemo, kje je, — v središču kotline, obdane z gričevjem v severnem delu Vietnama, sestavnega dela »francoske« Indokitajske, prav na meji med svobodoljubno Azijo in ko-lonializmom, pa tudi na sredi med sovjetsko-kitajskim in ame-riško-zahodnim imperializmom. Vemo, koliko ima prebivalcev — nobenega več. Vomo, kakšen je njegov pomen. Pomen Dien Ben Fuja je da- nes za Francijo predvsem v njegovem heroizmu. Ko se že ne more pohvaliti s tem, da so Francozi trdnjavo obdržali v svojih rokah kljub nadmočnemu pritisku Ho Si Minhovih enot, mora izkoristiti vsaj »nesluteno junaštvo braniteljev, ki bo dolga stoletja ostalo svetel primer za vse borce za zahodno civilizacijo«, kakor so pred dnevi dejali v francoskem parlamentu. Res! Ne gleda ma to, ali je glede na to, da so razpolagali s topništvom in baje celo s »ka-tjušami«, — ne glede na vse to, so bili tudi Ho Si Minovi Viet-minci v neštetih krvavih juriših resnični junaki. Slava jim! Oboji so bili resnični junaki, obojim slava! V nesmiselni klavnici so tam nekje ob pritokih Rumene reke svoj rdeči življenjski sok junaško prelili, n* da bi vedeli, čemu to koristi. V koliki meri je Vietmin res- jvied Dien Bien rlŠfCM in ŽENEVO Zunanjepolitični feljton poročilo generala Castrija, s katerim smo pričeli tale sestavek, verodostojno ali pa ne, in tudi ne glede na to, da so pred padcem trdnjave francoski časopisi poudarjeno objavljali generalovo naročilo, naj v primeru sovražnikovega juriša na njegov glavni stan izunanja francoska oporišča s topovi uničijo štab z generalom vred, ne glede na to, da se vse to ni zgodilo in da je prišel v vietminsko ujetništvo ves ostanek garnizije na čelu s samim generalom in šestnajstimi polkovniki, — ne glede na vse to, so bili francoski vojaki v Dien Ben Fuju skupno z nemškimi pripadniki tujske legije in Bao Dajevi Vietminci resnični junaki. Slava jim! In ne gilede na to, da so bili v veliki premoči in da so odrezali sovražnika od njegovega zaledja, medtem ko so sami ne-nehoma prejemali Isveža ojače-nja v ljudeh in materialu, in ne nično neodvisen in ni le orodje tuje zunanje politike, \je rtežko vedeti, najmanj pa so to vedeli mrtvi Dien Bien Fuja. Francozi se v Indokini ne 'borijo £a lastne interese, to danes ve ves Pariš. Res — nesebično junaštvo. , i Pomen Dien Ben Fuja pa ne bi bil velik, če bi bil samo v tem, saj je bila »hladna vojna« v Aziji zelo vroča in vsa polna raznih »junaških« človeških in moralnih porazov a la Dien Ben Ko hladna vojna polagoma prehaja v obdobje pogajanj in diplomatskih razgovorov med glavnimi svetovnimi nasprotniki, se je dozdnevna zadnja bitka v Aziji nekaterim zdela tudi bitka za Azijo. Ko so Francozi že odkrito govorili, da jim je vsega dovolj, in zahtevali pogajanja, jim je Dulles pričel vsiljivo ponujati vojaško komoč in vabiti še ostale v to podjetje, za- kaj »kdor ima Dien Ben Fu, ta ima Indokino, in kdor ima In-dokino, ta ima Azijo«. Na ženevskih pogajanjih o in-dokitajskem premirju je vsekakor najvažnejše to, koliko ozemlja kdo poseduje in ali je v bojih uspešen ali ne. Prav v tem pa je glavni pomen nesrečnega mesta brez prebivalcev. Ho Si Minh 'je vsekakor hotel v Ženevi vplivati na ostale z »veliko junaško zmago« in-le to dosegel. Dien Ben Fu je sedaj v njegovih rokah. Razgovori o novi razdelitvi, o kakem novem 38. vzporedniku (nemara o 18. vzporedniku) bi s te strani torej lahko pričeli, saj je kolikor toliko jasno, da drugačna rešitev sploh ni mogoča, v sedanjem trenutku seveda. Ce bo (sploh prišlo do kake rešitve . . . Ce naj se razgovori vodijo na berlinski način, potem je seveda neobhodno, da zahodne delegacije najprej vskladijo svoja gledišča. V Berlinu so so zahodne delegacije pokazale docela enotne, v Ženevi pa lega še niso dosegle. Dulles bi v Ameriki težko opravičil vsako popuščanje v republikanski »dinamični politiki«, Francija pa nadaljevanja bojev- več ne zmore. Zanimivo je, da so tudi vzhodne delegacije v zadnjem tednu nastopale, kot da ne bi bile povsem enoglasne. Ko je Molo-tov dejal eno, je Cu En Laj večkrat zahteval nekaj za spoznanje drugega, Ho Si Minhov zastopnik pa nekaj tretjega. Ce to ni le propaganden trik, je ženevska konferenca vendarle prinesla nekaj novega. Ce je tako, potem bi lahko zanesljivo dejali, da sta glavna dva bloka v današnjem svetu vse bolj neenotna, da je vojna vse manj verjetna. In to bi bilo pozdraviti, pa čeprav bi bile konference pogostejše in daljše, razgovori težavnejši in mučnejši. -j ž ščene bregove ter spreminja obdelani svet v gola prodišča. V Podnartu je odnesla Sava od leta 1943- naprej 10.900 m2 travnikov in to v neposredni bližini železnice. Os proge je oddaljena od zasilno zavarovanega obrežja le 12 m. Velika voda prestopa nezavarovano obalo ter zalije prostor med žago in kolodvorom do 1.5 m visoko. Lesni obrat je sicer zavarovan z betonskim zidom, toda nevarnost za preusmeritev vodnega toka v terenske depresije je venomer večja. Okupator je zavaroval železniško progo samo na najbolj ogroženem mestu, ostala dela pri izgradnji visokovodne-ga nasipa pa so ostala nedokončana. Kupi navoženega konglomerata in produ nemo čakajo na vgraditev. V Modnem pod hidrocentralo prehiteva Sava regulacijska dela. Obrežje se je v zadnjih 4 letih približalo cesti in železnici za 40 m. Obdelane površine v neposredni bližini industrije se odstopajo v eksploatacijo erozijski sili vode, ki nemoteno vrši svoje naravno poslanstvo — rušenje. V Obrijah Sava močno odnaša visoko desno obrežje in išče izhod pod Jakobskim mostom. Podobne so razmere tudi na Sori. V Poljanah se branijo obrežni posestniki z vsemi sredstvi, da bi si zavarovali travnike pred hudourniško Soro. Ogromna prodišča potiskajo rečno matico v mehak neodporen svet. Zavarovalne zgradbe in prekopna dela so neizbežna. V Selcah so se va-ščani prepričali, da se regulacije ne dajo izvesti v enem letu in da je samo sistematično delo garancija za ureditev vodnih tokov, ki po vsaki poplavi zahtevajo nova gradbišča. Nad Medvodami je Sora opustila že regulirano korito na desnem bregu pri izlivu Ločnice, kjer zopet odnaša naplav-ljen svet. Tržiška Bistrica je odnesla v zadnjem času pri Dupljah-Pod-brezje večji obrežni pas v širini 30 m. Podobni obrežni udori so nastali pri Kovorju in nad Kr-čevim jezom, kjer je pretrgan visokovodni nasip ob državnem posestvu v Podbrezjah v dolžini 100 m Na Kamniški Bistrici se sedaj ureja rečni odsek pri Ihanu v dolžini 1.2 km z izposojenim buldožerjem in fašinskimi zgradbami, kakor tudi pri novem betonskem mostu v Duplici. Toda ta dola so v primerjavi s potrebami ostalo 25 km dolge rečne proge, zelo skromnega obsega. Ob Kamniški Bistrici obratuje danes preko 70 industrijskih naprav. Potreba po zavarovanih obrežnih zemljišeih je spričo naglega porasta stanovanjskih stavb in novih industrijskih objektov, vsak dan bolj pereča. Kljub temu je Kamniška Bistrica od Stahovice do Kamnika in od Duplice do Domžal še popolnoma divja. Regulatorje čakajo velike naloge, kajti vsa ta dela so povezana z vzdrževanjem jezov in mostov, ki so zaradi neurejenih voda v stalni nevarnosti, zlasti še, ker so redna vzdrževalna dela precej zanemarjena. Na Kokri razpadajo jezovi, tako da obstoja resna nevarnost za pomik nakopičenih prodnih mas, ki bodo zgrmele v dolino pri prvem večjem neurju. Posledice bi občutili obrežni lastniki, cestne uprave in HC Medvede, kjer bi se z naplavinam' napolnil akumulacijski bazen. Dočakali smo ustanovitev vodnogospodarskega sklada, s katerim razpolagajo okraji, tako da končno lahko upamo, da se bodo dosedanje pomanjkljivosti v pogledu vzdrževanja voda popravile. Lotiti se bo treba organizacijskih prijemov pri izvajanju regulacijskih del. Z ustanovitvijo vodnih skupnosti to Še m rešeno, zaradi pomanjkanja strokovnega kadra. Zato bo potrebna še izdatnejša pomoč o-krajnih inženirjev in tehr.ikov ter Vodnogospodarske uprave z3 gornjo Savo v Ljubljani. Gorenjska delovna sila je pretežno zaposlena v industriji. Zato se bo sezonsko delo na v odah lahko izvajalo le z mehanizacijo-Potrebne bi bilo preskrbeti buldožerje in kompresorje, da se večja izkopna dela in dobava kamenja čim hitreje in cenej* opravijo. Gradbena dela Ufl morajo kar najbolj skrajšati, -icef projekti zastarajo, povečajo se zagr&dbene potrebe po materi*-lu in delovni sili in tudi režij' sko-upravni stroški narasejo Za potrebe naših okrajev rabili vsaj en buldožer tipa ^ ali D7, ki bi moral biti na i"aZI' polago samo za omenjene vodotoke. Dogovor v tem smislvi mc okrajema Radovljica in Kra^ bi nedvomno pozdravili vsi Pr' zadeti ob Savi, Sori, Kokri i*1 obeh Bistricah z željo, da bi s^ vendarle že priče'o z de.ianS** mi zagradbenimi deli na teh v° dotokih. Ing. Vladimir Knez 03 Poetična ali socialna drama? ***•"■"•f*°**k«tfUMSt Uprizoritev ameriške tragedije „Zašlo je sonce" vPG -Debut režiserja Igorja Pretnarja katere se zateka v irealni svet glasbe. Miriamne je sončni žarek tega podzemlja. Anka Cigojeva je Ameriška »Romeo in Julija« me močno spominja na Cankar- se bo mogel razdati. Janez Er- je nekdo na kratko ozna- jevega »Kralja na Betajnovi« s žen je bil skop v besedah in čil Maxwell Andersonovo »hipnotizersko« sceno, Bernotovo skop v čustvih, ne razboljen dramo »Zašlo je sonce«. In res puško in neverjetnim sodnikom, in 'zagrenjen, pač pa (zdolgoča- Je v nežni, z globoko občutenim Avtor se je odtrgal od natura- sen, polovičen tako v ljubezni, prepojila s svojsko (toploto in Pesniškim izrazom pripovedova- lizma Skandinavcev in O'Neilla kot v sovraštvu. liričnim občutjem vsak utrip te- ni zgodbi o ljubezni petnajstlet- in odmaknil od profanega reali- Nasprotni pol v avtorjem koz- ga nežnega lika in ga dvignila ne judovske deklice in sedem- zrna. Posamezne prizore rad mosu je stari Jud Esdras. Ta ne do simbola luči, lepote in resni- najstletnega sina justificiranega med seboj v ičasu preklaplja." V išče več resnice, kot Mio. V svo- ce, ki ga kužno izparevanje ve- anarhista, mnogo podobnosti z prejšnjem prizoru odhaja n. pr. jem iskanju je prišel do popol- lemesta mora zamoriti, božanskima ljubimcema iz Ve- Trock iz kleti in po njegovem nega nihilizma. Zanj je vse ne- Sodnik Gaunt je zločinec in r°ne, ki sta se v ozračju, pre- odhodu dejanje še nekaj časa pomembno, slepilo, videz. Ce je hkrati žrtev lastnega zločina. Verjamemo mu, da je le enkrat S Shakespearovo tragedijo »O- javnosti. Pod taktirko Rada thello« je uprizorilo Mestno gle- Kleca in v režiji prof. Jožeta dališče na Jesenicah šesto pre- Tomažiča bodo zaigrali, zapeli miero in 59. predstavo letošnje in zaplesali »Malo Floramv«, ki sejone. Bogati sezoni, v kateri ni ^nana le v Jugoslaviji, tem- smo videli dela dr. Bratka Kref- več tudi v inozemstvu in celo v ta, prof. Tomažiča, Jaquesa De- Ameriki. Poleg igralcev — so- vala in Pera Budaka, je sledila listov, ki so člani jeseniškega še Williama Shakespeara trage- Mestnega gledališča, sodeluje pri dija v petih dejanjih, ki jo je opereti orkester jeseniške glas- režiser Bojan Cebulj preuredil bene šole, pevski zbor jeseniške v 10 slik in kot inscenator po- »Svobode«, folklorna skupina je- samezne slike tudi scensko bo- seniške »Svobode« in baletna gato in primerno opremil. skupina. ■, Mladinski oder iz Kamnika Pojenem s sovraštvom dveh Mogočnih, med seboj tekmujočih družin, našla v hipno vsplamtelem ljubezenskem plamenu in zgorela v njem kot spravni dar na žrtveniku sprtih rodbin. Tudi Mio in Miriamne se najdeta v prvi mladostni ljubezni sredi mračnega sveta sovraštva in zločina, ki ju ugonobi. Kot pri Shakespeareju, je tudi pri Andersonu ime in rod vzrok njune pogube in Miriamne bi z Julijinimi besedami prosila: »O, Romeo, zakaj si Romeo? Očetu se, imenu odpovej.« (Se ime ljubimčevo je le odmev imenu Romeo.) Le svoji mladi življenji sta new-yorška ljubimca dala zastonj, njuna žr- IgjJJjfe tev ni ublažila zla. Lirično opevana ljubezen dveh mladostnikov ni osrednja ideja drame, temveč le nežen inter-mezzo, ozek sončni pramen, ki se je za kratek utrip prebil skozi svinčeno sive kope hudournih oblakov, visečih težko in nepremično nad džunglo velemesta. Maxwell Anderson je v tej svoji drami samo mimogrede lirični poet. Najprej in v prvi vrsti je ljudski tožilec, ki °dkriva rakovo rano v socialnem sestavu ameriške družbe in brez prizanašanja obtožuje vladajoči razred. Ni največje zlo epidemični izbruh gangsterstva, temveč korumpiranost ameriškega sodstva, ki po nalogu vladajočega razreda dopušča ple-velnato razrast tega socialnega zla, dopušča zato, da se ga lahko poslužuje v razredni borbi. Maxwell Anderson ni vrstnik znamenite izgubljene generara-cije z Montparnasa in Montmar- teče t-ra. on je glasnik izgubljene generacije v domovini, slikar izobčencev in brezdomcev, ki ne poznajo varnega in toplega zavetja. Ta svet pod mostom je zem- v svoji sodniški karieri popustil pritisku tistih, ki ga plačujejo, toda takrat je poslal v smrt nedolžnega človeka. Cim bolj po-g tiska v podzavest občutek krivde, tem hitreje razpada njegova osebnost. Trefaltov Gaunt je globoko tragična figura, v katere miselnem svetu je edina sta- Kot zadnjo premiero pa je na-študiralo Mestno gledališče na Jesenicah Tijardovičevo opereto »Mala Floramv«. Zanimanje za Mladi oder »Solidarnosti« je z premiero prve povojne operete dijaki kamniške gimnazije pod na Jesenicah, je tako med gle- vodstvom ravnatelja tov. Avgu-dališko publiko kot med osta- ština Laha uprizoril veseloigro lim prebivalstvom izredno veli- »Poslednji mož«. Mladi igralci ko. To pa zato, ker ima na Jesenicah uprizarjanje operete izza obdobja od prve do druge svetovne vojne že svojo tradicijo. Takrat so obstojali na Je- bilna točka formalno pravilno senicah kar trije odri sklepanje. Kadarkoli se mu to oporišče izmakne, zablodi njegov duh v pošastnih (labirintih razkrojene duševnosti. Trefalt je našel ključ do sodnikovega značaja in ga pravilno in plastično interpretiral. Brezobzirnost, okrutnost in zvijačnost gangsterskega sveta je ostro fiksirana v figurah Tro- vseh treh odrih so bile najbolj priljubljene operete. V soboto, 15. t. m. se bo okrog 200 sodelujočih predstavilo jeseniški so nam s svojim živahnim in vedrim nastopom pripravili večer prisrčnega smeha. Čeprav je večina igralcev nastopila šele prvič na odru, je dejanje te* klo gladko in neprisiljeno, kar je v priznanje tako režiserju kot sodelujočim. Gledalci so nastopajoče nagradili s toplim priznanjem. Večer kranjske glasbene šole kovali so se tudi posamezni spremljevalci na klavir. Na programu je bilo poleg glasbenih klasikov precej domačih avtorjev, kar je treba posebej podčrtati. Občni zbor društva upokojencev Podružnica društva upokojencev v Kamniku je združila v svoji organizaciji vse upokojence gornjega dela bivšega kamniškega okraja. Vpisanih je 620 Prizor iz 1. slike. Gangsterja Shadovv in Trock Cegnar (levo) in Jože Pristov (desno). Mirko V naslednjem pomakne po njegovem zadnja postavka v avtor uro za ne'-.aj minut nazaj: vesoljnem računu \ usmiljenje, še enkrat vidimo Trocka, ki mu ne moremo verjeti. Preveč prihaja iz kleti. Podobna proti- je v tej filozofiji osebne priza- slovja so le navidezna. Avtor je detosti in strahu za sinovo živ- ustvaril dramski svet s svojsko ljenje. Gledana iz tega zornega Ija," kjer »je zajamčeno le to, zakonitostjo, notranjo dramsko kota„ je vsa Esdrasova filozofi- da je pozimi mrzlo in da je tre- povezanostjo in resničnostjo. V ja sestavljena iz sofizmov, zla- ba nekoč umreti.<% njem ni nič iracionalnega, ne- gana — in prav ta zlaganost je Če pogledamo nazaj, v čas smiselnega ali logično neuteme- manjkala v Dolinarjevi sicer Pred blizu tridesetimi leti, ko je ljenega vse dogajanje je v nor- zelo skrbni interpretaciji, bila ob procesu proti Saccu in malnih razumskih, čustvenih in Vanzettiju poštena ameriška jav- psiholoških mejah usmerjeno v iz romana Dostojevskega. Tra- host prešibka, da bi mogla pre- en sam cilj: obtožbo. gična figura docela otopelega Prečiti očiten justični umor, Zato je tudi režijski prijem človeka, ki so mu otrpnili vsi nam bo pesimizem avtorja ra- Igorja Pretnarja pravilen: ne čuti in samoohranitveni nago- zumljiv in na mestu. Ameriška idila, temveč obtožba! Režiser ni in čaka le še kroglo v život, nacija je morala po Hooverje- je ustvaril ma odru težko, brez- In vendar je Garth avtorjev vem širokoustenju doživeti težko nadno atmosfero krute vladavi- najbolj kompleksni značaj, ki dobo gospodarske depresije in ne zločina ter dosegel dramsko prehaja nenehno iz enega nad- Rooseveltov revolucionarni po- napetost s preprostimi, toda strojenja v drugo. (Kot v ka- Seg v gospodarsko in socialno močnimi prijemi, značilnimi za leidoskopu se v njem menja strukturo, da se je otresla pesi- njegovega učitelja in (verjet- plapolanje upanja, upor proti najmanjše, so skrbno naštudira- mizma. V razvoju k socialno no) vzornika Eisensteina. Mizan- tiraniji gangsterjev, želja po ne *n na ^dru polno zadihajo, pravičnejšemu življenjskemu re- scena je še včasih malce okorna očiščenju s topo resignacijo, iz France Bratković du so bile v tem času v goščo in vidno hotena. Stilno popol-džungle izkrčene poti, ki jih tu- noma drugačni lirični intermez-di dvomljivi republikanski sena- zo bi pač moral iztrgati iz torji ne bodo mogli zapleveliti. mračnega podzemlja in dvigniti Pisatelji kot Anderson in dela nekam višje, kot »Zašlo je sonce« so temu Mio je pri vsem trpljenju in razvoju dodala svoj delež. zagrenjenosti vendarle sedem- Drama je polna navideznih najstletnik, poln pridušenega neverjetnosti in gledana skozi entuzijazma in mladostnega ža-°čala ibsenovske dramaturgiie ra, ki mora nekoč bruhniti na tudi nerodnosti. V tem pogledu dan; fant, ki komaj čaka, kdaj Tudi druga letošnja javna pro-cka in Shadowa, kakor sta jih dukcija je pokazala lepe uspe-podala Jože Pristov in Mirko he glasbenih pedagogov na Glas-Cegnar. Ivan Grašič in Tone Er- beni šoli v Kranju. Uspehi, ki žen sta bila dva brumna polica- jih dosegajo nekateri učenci, ja, omejena in zavedajoč se svo- čeprav so po letih še zelo mlaje pomembnosti, dva zvesta psa di, kažejo velik trud, ki ga vla-svojih gospodarjev, ki natančno gajo profesorji v svoje pedago-vesta, koga smeta oblajati in ško delo. Je to veliko vzgojno koga ne. delo, saj je prav glasba tista, Ves drobni svet, ki se zbi- ki seže najgloblje v človeška ra pod mostom: llajnar Lucia čustva in poplemeniti vzdušje ob (M. Mayr), ki bi mu močnejši poslušanju nastopajočih, italijanski poudarek dal še več Topot so nastopili učenci iz možnosti, njegova klepetava dru- oddelka za klavir, ki ga vodijo eianov" 60 pa je takih, ki jim žica Piny (M. Cernetova), dvoj* prof. Aljančičeva, prof. Avgu- organizirana skupnost ne ugaja deklet na lovu za zaslužkom (K. štinova, prof. Zupančičeva in in še naprej stojijo ob strani. Maverjeva in N. Bavdazeva), honorarana nastavljenca Engel- Na nedavnem občnem zboru, predmestni agitator (L. Stigilic), man in Rebeceva. Nastopili so kateremu sta prisostvovala tudi mornar (J. Gogala), ki išče Iju- učenci II., III. IV., in Vil. raz- delegat republiškcga odbora in bezenske dogodivščine ali vese- reda. Zanimivo je, da se temu predsednik domžalske podružni-lega pretepa, nam dokaj živo in predmetu posvetijo skoraj le ce< so člani razpravljali o raz-razgibano predstavlja velemest- dekleta, izjema je bil le en fant. ni lumpenproletariat. Izredno učenci so pokazali precejšnje tehnično znanje, primerno stopnji, na kateri so šolani. Kot izraziti talenti Prah, Grobelnikova in Korbar jeva. Posebno slednja je žela za svojo bravurno igro toplo priznanje. Oddelek za violino vodita prof. Fajon in honorarni na-stavljenec dr. Sajovic. Iz tega oddelka so nastopili učenci II., življenjski je Kovačičev Roko-delčič, le po svojem zunanjem izgledu prej dolenjski vaški norček, kot pa velemestni bos-jak. Zelo impresivno sceno je zasnoval Niko Matul. Pod velikim mostom, ki naj predstavlja gigantski vzpon Novega sveta zahteva avtor (tudi simobolično) dokaj kaotično rečno obalo z o-stanki gradbenega materiala in nih problemih. Posebno živahna razprava je bila o socialnem zavarovanju upokojencev. Izvoljen je bil nov odbor s so se pokazali predsednikom tov. Janez Vran-karjem na čelu. Delo Ljudske univerze v Radovljici V minuli sezoni je bila Ljudska univerza v Radovljici zelo III., in IV. razreda. Tudi v tem delovna. K pomembnim uspe- raznimi naplavinami; scenograf oddelku kaže, da je več deklet hom Je znatno pripomogla bolj- Oddelek za solo-petje ima v prof. Majdičevi izvrstno inter-pretinjo. To se je opazilo pri Cigojev Garth kot da je ušel pa j° & s, (Prizadevnostjo skrb- kot fantoy> g preCejšnjo gotovo- nega tehnika pospravil m uredil. stjo se je odlikovala mala Pri. Pač pa kletni prostor točneje iz- sianova raža občutje prebivalcev. Resume: V naš kulturni obzor je vključen nov dramski avtor s primerno izbranim delom; predstava je prva odrska afirmacija mladega režiserja, ki je dosedaj ustvarjal le za film; po va, katerega bo treba večini vse odrske postave, tudi oblikovati. Pohvalno je treba podčrtati, da so prednašali vsi učenci glasbena dela na pamet. Odli- ša propaganda in izbira takih tem za predavanja, kakršnih si ljudje najbolj želijo. V tem razdobju je bilo 12 predavanj, povprečna udeležba je znašala 82 oseb. Največji obisk je bil na predavanju prof. Tom- Preteklo nedeljo dopoldne je vila, da je približno enak re- imelo svoj drugi redni občni publiškemu povprečju. Mestni zbor Kranjsko akademsko dru- svet za kulturo in prosveto pa štvo ZSJ, ki so se ga udeležili je prošnji komisije, da naj pod številni »člani društva. Društvo je v preteklem letu tako najpotrebnejši študenti že opravilo veliko delo, zlasti še, več mesecev dobivajo finančno če vpoštevamo, da se je študen- podporo, LOMO pa je nekate- tovsko delovanje odvijalo v rim podelil štipendije. Na ta glavnem /v prostih dnevih, ko natin se je ekonomski položaj so študentje doma. Kultur, pro- kranjskih študentov zelo izbolj- vseh nastopajočih. Izreden gla- žiča 0 vzgoji otroka do puber-sovni material pa ima Sokliče- tete, kjer je bilo navzočil 235 skrbno oseb. To predavanje je bilo združeno z roditeljskim sestankom nižje gimnazije, na katerega so prišli tudi starši, katerih otroci ne posečajo gimnazije. Lepo so bila obiskovana tudi predavanja dr. Boža Skerlja »Vtisi s potovanja po Ameriki«, dr. Antona Slivnika »O raku«, Janeza Ko-renčana »Od Triglava do Jadrana«, Borisa Orla »Slovenska ljudska kultura« in Jožeta Zorna »Vtisi s potovanja po Danski«. Lepo je uspel tudi literarni „ v. , . l i • tudi na teh. Zato ie razumljivo, v , , , ... ., pre revne studente, ustregel in . v. , .. , ,. . večer slovenskih književnikov da smo studenti postali nekam Izboljšali so ekonomski položaj študentov svetna komisija je prevzela predavanja Ljudske univerze, ki so bila redno vsak teden. Predavanja so bila ,dobra in kvalitetna, saj so sodelovali številni znani strokovnjaki. Udeležba na predavanjih je bila do- malodušni, ko je govora o sodelovanju z ostalo mladino. Poskušali smo s predavanji po tovarnah, pa je bil odziv tako slab, da smo s tem morali prenehati. Morda bo to leto prineslo izboljšanje? Tudi odsotnost predstavnikov mladinske organizacije na našem občnem štejemo mednarodno brigado preteklo poletje, ki je delala pri provizoriju Zdravstvenega doma. Akcija je sicer imela fi- šal in občni zbor je sklenil po slati LOMO zahvalno pismo. Med uspele akcije lahko pri Koncert zbora II. gimnazije v Kranju Mladinski pevski zbor II. gim- pretirane. Posebno logično di-nazije v Kranju je od zadnjega namiko smo opazili pri izvedbi samostojnega nastopa lepo na- pesmi »Kje so moje rožice« v Predoval. Tokrat je nastopil v priredbi Viktorja Fabianija. Do-dvorani, ki ima po čudnem na- bro sta se odrezala tudi oba šoki j uč j u krasno akustiko, zato so lista. Prišle do popolne veljave vse Koncert je nudil v celoti lep bra- le tistih 111 bil°- ki Jim Je nančni primanjkljaj, ki ga je izrazne glasbene finese. Zbor je užitek. Marsikdo je bil začuden, LU v Prvi vrsti namenjena, t, j. društvo moralo pokriti, vendar !epo discipliniran, izravnan v ko je slišal, kaj zmore napra- delavcev in delavske mladine, nam je uspelo navezati stike z vseh glasovih, le prvi glas bi viti iz mladih grl glasbena roka K1Jub močni propagandi, komi- nemškimi in nizozemskimi štu-Potreboval več sočnosti. Koncert Viktorja Fabianija, ki se je po- siJi ni uspelo, da !bi za ta pre- denti. Dela so se udeležili tudi sam je pokazal značilne uspehe novno izkazal kot miren in za- davanja zainteresirala te ljudi, kolegi iz sarajevske univerze, celotnega sistematičnega glasbe- nesljiv glasbeni interpret z močnega dela. Poleg čistoče v dik- nim muzikalnim čutom. ciji in disciplini dihanja smo Poleg koncerta pa je ta večer °Pazili logično in razumno gra- pokazala II. gimnazija, kaj zmo-diranje, ki ne stremi za slušni- rejo njene dijakinje v plesni 'ni efekti, marveč je muzicira- stroki. Dijakinje so nastopile s Tomšič« ni naletel na tisti o- nJe in fraziranje, brez pretira- petimi baletnimi in ritmičnimi oisk, ki so ga kranjski študen- vanja, v tesni zvezi z izrazno točkami. Vse so bile skrbno pri- u s polno upravičenostjo priča- *n°čjo posameznega glasbenega pravljene in brezhibno izvajane, kovali. Niti tistih nismo štu- dela. To se je zlasti videlo pri Posebno učinkovit je bil balet dentje opazili na prireditvi, ki vsak način moramo ugotoviti, Bistrice koncert moškega in me- izvedbi Gotovčeve suite »Narod- iz pravljične spevoigre »Bajka se poklicno »ukvarjajo s prosvet- da je društvo iskalo (in še išče) šanega zbora v Radovljici, pev ru nas čudi in ne vemo za vzroke. Ob zaključku občnega zbora j&V bil izvoljen nov upravni odbor, ki bo iz Isvoje srede izvolil predsednika društva. ki ga je organizirala tukajšnja Ljudska univerza. Svoja dela so brali dr. Ferdo Kozak, Karel Grabeljšek, Vida Taufer in Tone Pavček. Predavanja so obiskovali večinoma študentje in starši otrok, ki obiskujejo gimnazijo. Zal pa je bila majhna udeležba delavcev in kmetov, katerim so bila predavanja v prvi vrsti namenjena. Iz Radovljice se dnevno vozi na Jesenice na delo okoli 200 delavcev in uslužbencev. Med njimi pa so bili le redki, ki so obiskovali predavanja. ki bi jim prav gotovo veliko Tritedensko skupno življenje koristila pri njihovem izobra- je ustvarilo poznanstva in gost-ževanju. Tudi koncert renomi- je so lahko odnesli s seboj do- Trije uspeli koncerti Čeprav so nekateri pevski zbo-izvedli v okviru tekmovanja ranega pevskega zbora študen- mov lepe vtise o naši domovini, kulturnoprosvetnih društev ra- tov ljubljanske univerze »Tone Med neuspehe pa mora dru- dovljiškega okraja že deset sa- štvo vsekakor prišteti slabo so- mostojnih koncertov in gosto- delovanje s političnimi organi- vanj, s prirejanjem še nadalju- zacijami na terenu, v prvi vr- jejo. Prejšnji teden je priredil sti z mladinsko organizacijo. Na pevski zbor »Svobode« iz Boh. J^e popijevke«, ki je polna pre- o slavcu« v kompoziciji Viktor- nim delom. načinov in potov, da bi se od- krasnih narodnih motivov in pri ja Fabianija. Polno priznanje Društvo je zaradi nujnih po- nosi z mladinsko organizacijo iepem niansiranju variacij »Rib- zasluži prof. Udirjeva, ki je vse treb ustanovilo tudi socialno izboljšali. Pri tem naj poudari- ni&ke« v priredbi Matije Tomca. točke naštudirala in vložila va- ekonomsko komisijo, ki je naj- mo, da na mladinskih forumih Tudi ostale skladbe so bile iz- nje mnogo strokovne sposobno- prej pregledala socialni sestav nismo vedno naleteli na razu- razno in dinamično dobro inter- sti in fizičnega dela. kranjskih študentov in ugoto- mevanje in da del krivde leži V vseh krajih je bilo za koncerte precejšnje zanimanje in je občinstvo z obiskom (dokazalo, da si podobnih gostovanj še želi, Tako sta bili razprodani dvorani v Radovljici in v Podkorenu. Tudi dvorana na Blejski Dobravi, kjer so gostovali Javorčani je bila polno zasedena. Tudi v tekočem mesecu bodo pevski ski zbor »Svobode« z Jesenic, zbori z (gostovanji nadaljevali, koncert moškega in mešanega zbora v Podkorenu, moški pevski zbor »Svobode« Javornik pa je koncertiral na Blejski Dobravi. 1 / prirejali pa bodo koncerte največ doma. Izgleda, da bodo vsi zbori do dneva glasbene revije, ki bo 6. junija na Jesenicah, priredili nad 60 koncertov. Zadružniki v Medvodah delajo Borba proti sadnim škodljivcem m Vso skrb bodo posvetili veterinarski službi Čeprav so Medvode pretežno industrijski kraj, kjer je šest dokaj velikih tovarn, je vendarle kmetijstvo močno razvito. V Medvodah imamo močno kmetijsko zadrugo, ki obsega področje 21 vasi in letos teče že osmo leto njenega obstoja. Veliko vlogo je odigral tudi strojni odsek. Pomagali so pri škropljenju sadnega drevja in krompirja, oranju, prevozih itd. Ima traktor s prikolico in še L _maja 1_!,.*a4^*^?10^.5^^f>d" vrsto drugih strojev. Traktorje, v začetku nezaupnim ljudem Ustanovljena je bila 1947 in šteje danes 197 članov, seke, v katerih delajo člani od katerih je skoraj polovica tistih panogah, na katerih so srednjih kmetov (90), ostali pa najbolj zainteresirani, kar jim so mali kmetje (72) in delavci zagotavlja tudi najboljši uspeh. (24). Od vseh kmetovalcev na podpredsednik zadruge, tov. Ivan ročju zadruge jih samo 16 še ni Knific, nam je povedal mnogo včlanjenih v zadrugo. Pomlad in toplejše vreme je končno le prišlo. . . Kar čez noč je vse ozelenelo in tudi gore bodo vedno bolj mikavne. Tudi na Golici bodo kmalu duhteče narcise pobelile travnike. zanimivega o razvoju in dejavnosti zadruge, katere področje dela je precej razgibano in široko. V svojem osemletnem razvoju našega celotnega gospodarstva Poljedelski odsek se bavi v glavnem z nabavo dobrih semen in njih razmnoževanjem ter z zaščito rastlin. Rezultat takega smotrnega dela je, da je pridelek posebno dobre kakovosti ter slovi daleč naokoli. Na krompi-riščih se je pojavil tudi koloradski hrošč, katerega so s traktorsko škropilnico, s katero so poškropili 64 ha zemljišča, skoraj docela uničili. Zadruga ima na razpolago traktorsko, motorno in 3 prevozne škropilnice ter 4 razpršilce. Kemičnih sredstev ima tudi dovolj in bo v bodoče lahko uspešno zatirala vse rastlinske škodljivce. Tudi precejšnje količine po- Nedeljski občni zbor Okrajne eden najpomembnejših pridelo- pa v vsem dosedanjem razvoju zadružne zveze je potekel v zna- valcev semenskega krompirja v — povečale so jih od 114 mili- menju gospodarske analize in državi. jonov na 250 milijonov, določanju načelnih političnih ter Živinorejci so dosegli zavidlji- Med najvidnejšimi uspehi gospodarskih smernic v razvoju ve uspehe v razširjanju umet- kranjskega zadružništva je tudi zadružništva v okraju. Pouda- nega osemenjevanja, saj ima novo ustanovljena Zadružna ljedelskega orodja so si naba-riti je treba, da je zadružništvo osemenjevalna postaja že 13 za- hranilnica, ki je doslej edina v vili. Čuti pa se veliko pomanj-kranjskega okraja doseglo v pre- drug, kjer so letos osemenili državi. Zadružna hranilnica in kanje slamoreznic in člani jih teklem letu v okviru našega ce- lilo krav. V rodovniku je .530 posojilnica mora kot ustanova niso mogli nabaviti kljub vse-lotnega gospodarstva razmah, krav, ki so pod kontrolo mleč- za pomoč kmetom opraviti va- mu prizadevanju. Zato bi bilo kakršnega doslej še ni imelo v nosti. Rejcem plemenskih telet žne — pionirske naloge, zato so dobro, da bi naše tovarne posvojena razvoju. Za enega naj- so izplačali za pomoč 77.000 din. že po enem mesecu njenega po- ljedelskih strojev posvetile pro-večjih uspehov je šteti pozivlje- Licenciranje bikov je doseglo slovanja vidni ,zlasti v dajanju izvodnji slamoreznic večjo po-no znanstveno poskusno delova- izredno širok obseg, živinorejski posojil kmetijskim zadrugam ob zornost! Zadruga je ob sodelo-nje v kmetijski proizvodnji in odbor OZZ pa je organiziral tu- kritičnih trenutkih z manj togi- vanju z OZZ Ljubljana okolica izredno veliko zanimanje kme- di samostojne sejme plemenske mi oblikami, kakor pa jih je da- organizirala za svoje člane potov za povečanje kmetijske pro- živine, od katerih je bil naj- jala Narodna banka. ljedelski tečaj, ki pa zanj žal izvodnje. boljši zadnji seiem v Naklem. Občni zbor je razpravljal tudi niso pokazali dovolj razumeva- Okrajna zadružna zveza je To je nekaj številk, ki govo- o težavah, zlasti o pomanjkanju nja. Ker so taki tečaji zelo po- prometa, od tega nad 3 milijone povečala število kmetijskih stro- re o uspehih zadružništva v sredstev, materiala. za gradnjo trebni, bi bilo koristno za vsa- čistega dobička, kovnjakov od 2 na 7. To se po- preteklem letu. Brez dvoma pa gnojišč, gnojnih jam, silosov itd. kega zadružnika, da se jih ude- zna v intezivnejšem delu polje- je najbolj zanesljivo merilo au- Za razpravo pa je ostalo prema- leži in na ta način izve o na- lo časa, saj enega najbolj pere- predku na področju kmetijstv?. čih problemov — gozdarstvo -v diskusiji sploh niso obravna vali. kmalu dokazal, kako potreben je v modernem gospodarstvu, tako da danes komaj zmaguje vsa naročila. Odsek »Mali gospodar« združuje 116 članov, ki so bili zelo delavni. Nabavljali so različno drobno živino. V načrtu pa imajo nabavo plemenskih živali in razstavo svoje dejavnosti. Čebelarski odsek ima tudi 24 čebelarjev, ki imajo skupaj 222 panjev čebel. Njihova glavna naloga je, da iščejo primerno pašo za čebele, ker piritna peč tovarne v Goričanah v precejšnji meri ogroža rastlinstvo in s tem naravno prehrano čebel. Odločili so se, da si. postavijo skupen čebelnjak za svoi odsek. Kreditno hranilni odsek je šele v povojih, vendar je imel lani že nad 160.000 din vlog. Potrebno bi bilo, da se tako vloge kot vlagatelji čimbolj povečajo, kajti s tem bi se še bolj okrepila moč zadruge. Tudi kino odsek je zelo aktiven. Lani je imel nad 300 predstav z nad 49.000 gledalci. Zadruga ima tudi lepo urejeno knjižnico z bogato izbiro strokovne literature. Ko pregledamo in ugotovimo vse navedene uspehe je tudi razumljivo, da je imela zadruga za okoli 62 milijonov dinarjev delskih odsekov, v poskusništvu. organizirani semenski službi, pedagoških analizah, živinoreji, mlekarststvu itd. Z resnim delom je začelo nad 250 gospodarskih odsekov kmetijskih zadrug. Poljedelski odsek OZZ je izvajal poskusna gnojenja in škropljenja ter dal v analizo 170 vzorcev zemlje (Tetos jih bo dal 500), pridobil je 400 pogodbenih pridelovalcev semenskega krompirja, ki razmnožujejo semenski krompir na površini okoli 2.400 hehtarov. OZZ bo zgradila v Skofji Loki posebno skladišče semenskega krompirja z vsemi modernimi napravami s kapaciteto 100 vagonov. Tako bo postal kranjski okraj brega dela kmetijskih zadrug gospodarjenje z osnovnimi sredstvi — lani so zadruge ustvarile več osnovnih sredstev, kakor ozar v Zel ezarm Jesenice, 11. maja. Nocoj okoli 20. ure je nenadoma izbruhnil požar v Železarni na Jesenicah. Požar je povzročil večmilijonsko škodo. Vpepelil je skladišče obrata ša- požar resna šola. Gasilci to pot motne opekarne, v katerem je bil raznovrstni material. Bližnji delavci in prebivalci, ki so zapazili požar, so takoj prihiteli gasit, prišli so tudi gasilci, ki Ker ima sadjarstvo na našem področju že lepo trdicijo, je razumljivo, da dela sadjarski odsek zadruge posebno živahno. Odsek ima 61 posebnih članov, obenem pa je vsak zadružnik član tega odseka. Priredili so tudi poseben sadjarski tečaj in ostalimi preprečili tečaj za vkuhavanje sadja. V gradnji je moderna sušilnica za sadje, ki bo gotova začetkom julija 1.1. Odsek razpolaga s 3 prevoznimi in 2 prenosnima škropilnicama, s stiskalnico za sadje in drugimi pripravami. Živinorejski odsek si prav po- Vsi doseženi uspehi medvo-ških zadrugarjev so nedvomno pohvale vredni ter je pričakovati, da bodo marljivi zadrugar-ji še nadalje tako delavni in tako še več doprinesli napredku socializma na vasi. Janez Cucek Gospodarske novice is vse države TRGOVINSKA POGAJANJA Z GRČIJO V Beogradu so se začela trgovinska pogajanja med našo državo in Grčijo. V lanskem letu je blagovna razmenjava presegla 5,8 milijona dolarjev. Z letošnjimi pogajanji pa je pričakovati še nadaljnje povečanje v korist obeh držav. KONGRES JUGOSLOVANSKIH EKONOMISTOV Od 13. do 15. maja bo kongres v Portorožu, katerega se bodo poleg delegatov-eko-nomistov udeležili tudi najvidnejši jugoslov. gospodarstveniki. Kritično bodo analizirali organizacijo v naših podjetjih, stanje na blagovnem in kreditnem tržišču ter razpravljali o perečem stanovanjskem vprašanju. NOVA TOVARNA V bližini Svetozareva so zgradili na prostoru 50.000 m-poslopja tovarne kablov. Gradb. dela so v glavnem že končana in valjarna kot prvi obrat nove tovarne je začela obratovati. Skupaj z žičarno in drugimi obrati bo izdelala letno za 5 milijard raznih izdelkov. TOVARNA VISKOZE Znano je, da smo se z Japonsko dogovorili in sklenili pogodbo za dobavo strojev ter naprav za tovarno viskoze, ki bo zgrajena v Loznici. V ta namen osnovano podjetje »Jugoviskoza« bo začelo že 1. julija z gradb. deli. NOVI KOVANCI ZA 10 IN 20 DINARJEV Upravni odbor Narodne banke FLRJ je na svoji zadnji seji sprejel v proučitev predlog uvajanja kovanega denarja za enote 10 in 20 dinarjev. 1 so skupaj še večjo škodo in nevarnost, ki je grozila. Ob tej priliki naj opozorimo delavstvo, predvsem pa gasilce, da «~aj jim bo ta V Begunjah so praznovali občinski praznik 4. maj verjetno zaradi presenečenja niso pokazali svojega znanja in sposobnosti. Lahko bi požar sebno prizadeva dvigniti proiz- bolj omejili in predvsem obvarovali sosedne obrate, šport * šport * šport vodnjo mleka. V ta namen so uvedli kontrolo nad plemensko živino ter postopoma zamenjujejo slabše živali z boljšimi. Po- 4. maja 1945. je Kokrški odred osvobodil zapornike iz Begunj. Zato so si občani izbrali ta dan za svoj občinski praznik. Letos je od osvobojenja minilo devet let in vaščani so že drugič praznovali spomin osvoboditve. Po vsej Šah v Kamniku •i Mladost" - prvak Gorenjsko nogometno prvenstvo Mladost : Naklo 12:1 (5:0) tujih igriščih izgrede. Prav bi S to tekmo si je kranjska bilo, da merodajni nogometni Mladost zagotovila prvo mesto forumi na Gorenjskem pokliče-v Gorenjskem prvenstvu in za- jo krivce na odgovornost, gotovila udeležbo pri kvalifikacijskih tekmah za slovensko Železniki : Hrušca 1:2 (1:2) ligo. Gostje so bili vseh devet- v Železnikih je zadnjo nede- deset minut v premoči in so jj0 gostovalo moštvo Hrušce in drugokategornika. Na prvih 10 premagalo tamkajšnje moštvo z deskah so predstavniki Kranja minimalnim rezultatom 1:2. Ze- Hnc^Pli 7ma?n s fi • 4 7.\hor) ie lezniki so vložili protest. okužba živali precejšnja. Uvedli bodo tudi umetno osemenjeva- V Kamniku so se v nedeljo pomerili v prijateljskem dvoboju na 30 deskah šahisti iz Kranja in Kamnika. Dvoboj se je nje in rodovniško knjigo, končal z zmago kamniških šahi-stov — l«Vi : 13Vl». Za Kranj sta nastopila dva mojstrska kandidata, 6 prvokategornikov in 4 drugokategorniki, za Kamnik pa en mojstrski kandidat in dva sebno skrb pa so posvetili orga- razobešene zastave, vsi obrati so niziranju veterinarske službe, ki počivali, praznovali so tudi bo s prihodom novega živino- kmetje. V gručah so se zbirali zdravnika lahko nudila zadruž- občani in obujali spomine na ti- nikom v novo ustanovljeni ve- sti dan, ko so se vrstili pred terinarski ambulanti vso potreb- njihovimi očmi veliki dogodki no strokovno pomoč. To je zla- osvobojenja Begunj. Občinski sti važno zaradi tega, ker je LO je imel popoldan ob 16. uri slavnostno sejo, kateri so priso-stovali tudi zastopniki političnih in družbenih organizacij. Spominska svečanost v Gorjah zmago popolnoma zaslužili. Po tej tekmi je Mladost nabrala 26 točk in ji nobeno moštvo ne more več ogroziti prvega mesta. Tržič : Ločan 2:3 (1:1) Preteklo nedeljo je bila odigrana prvenstvena nog. tekma med Ločanom iz Loke in domačim Tržičem. Po obojestransko precej surovi igri je uspelo gostom odnesti iz Tržiča obe točki. Ob tej priliki naj omenimo, da so letos tržiški gledalci postali zelo nedisciplinirani in delajo na svojem in na Jesenice : Mladost (pion.) 1:0 V tej pionirski tekmi so Jeseničani premagali domače moštvo in s tem osvojili prvo me- dosegli zmago s 6 : 4. Ziherl je premagal Vavpetiča, Pogačnik M. Zupančiča, Fajon Kerna, Kavčič pa Ocepka, medtem ko je Misjak izgubil proti Soncu, Skorup pa proti Dobrovoljcu. Neodločeno so se končale par- Bivši interniranci taborišča ranci zbrali v Vintgarju, kjer Gunzenhausen, ki jih je okupa- so imeli zborovanje. Pogovorili tor pred 12 leti pregnal iz svo- so se o vključitvi bivših inter- jih domov, so se zbrali minulo nirancev v organizacijo Zveze nedeljo v Gorjah. Ob prihodu borcev, kakor tudi o obisku gro- sto. Tudi na to tekmo so vlo- tije Cuderman : G. Zupančič st., žili protest in je plenum NC Roblek : Bajec, Bergant : Po- dopoldanskega vlaka jih je sprejela na postaji v Podhomu množica ljudi z godbo na čelu. Od tam so krenili proti Gorjam. Spominski svečanosti, ki je bila v Zgornjih Gorjah pred spomenikom talcev padlih v NOB je bov bivših j ini. Slavnostno praznovanje je bilo tudi 8. in 9. maja. Ze v mraku 8. maja so streli in kresovi naznanili začetek praznika, nato pa je bila v nabito polni dvorani gasilskega doma slavnostna akademija, ki je lepo usPela- o bile Clani ZB' SZDL in °bLO BeSu' nje so odnesli s slavnosti vence in jih položile na grobišče v Dragi, v vrtu graščine in na skupnem pokopališču za tamkaj pokopane borce. Naslednji dan so bile že ob osmih zjutraj mokre vaje gasilskih čet Begunje in Podgora. Gasilci so se dobro izkazali in pokazali, da poznajo svoje orodje. Za tem so bile tekme s sekiricami za šolsko in predšolsko mladino. Zmagovalci so prejeli praktične nagrade in tako so prišli tudi najmanjši in šolarji na svoj račun. Ves dan je bilo nagradno streljanje z voj. puško. Za to tekmovanje je bilo velil* zanimanje in se ga je udeležilo zelo veliko starih borcev in mladincev, ki so Ipomerili svoje sposobnosti v streljanju. internirancev tu- Pevci iz Bohinja v Radovljici Gorenjske pritožbi ugodil. Da gačar in Bavdek : Trbižan. Dvo- prisostvovalo poleg številnih bomo dobili tudi pionirskega prvaka Gorenjske, bomo torej morali počakati še eno nedeljo. boju je prisostvovalo lepo število gledalcev. Povratno srečanje bo oktobra v Kranju. tekmovanje moške dece TVD Partizana Kranj SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GORENJSKE za nedeljo, 23. maja 1954 V pripravah za republiški zlet bivših internirancev tudi okrog 1000 domačinov. Na spominski svečanosti, ki je bila dobro organizirana, je sodelovala godba na pihala iz Gorij, pevski zbor jeseniške »Svobode« in pionirski veski zbor iz Gorij. Govorniki, med katerimi tudi predsednik Ženska deca je že nred nekaj tedni izvedla tekmovanje ob zelo številni udeležbi tekmovalk, v sredo pa so se pomerili za Na Hrušici ob 15.30 Hrušica : Naklo; službujoči Feldin. Na Jesenicah ob 8.15 uri Jesenice : Tržič, pionirji; službujoči Vari; — ob 9. uri Jesenice : Tržič, mladinci; službujoči Vari. V Lescah ob 14.30 uri Prešeren : Mladost, pionirji, službujoči Legat; — ob 15.15 uri Pre- zaskrbljenih obrazih tekmoval-šeren : Železniki; službujoči Le- cev je bilo slutiti, da so se vest-gat. no pripravili na tekmovanje. Z V Kranju, igrišče Korotana, napeto pozornostjo so sledili ob 9. uri Mladost B : Tržič; tekmovalci izvajanjem proste službujoči Bradaška; — ob 10.30 vaje posameznika, nato pa so se Pri vseh pa je bilo opazit Partizana so posamezni oddelki precejšen napredek in veliko za- OLO Radovljica tov Milan Kri TD »Partizana« Kranj izvedli nimanje. Po končanih tekmah interna tekmovanja. Seveda tu- je predsednik tekmovalne komi-di najmlajši niso hoteli izostati, sije tov. Pegam razglasil rezultate in pohvalil pridne tekmovalce. Vsi so obljubili, da bodo še vnaprej pridno obiskovali vadbo in da bodo pripeljali v naslov prvaka še dečki. Bilo jih telovadnico še tiste, ki ne poje kar lep.o število in bilo je res znajo prijetnega dela v telovad-veselo in živahno. Po resnih in niči. stan, so se v svojih govorih spomnili vseh onih. ki so padli kot talci, borci ali aktivjsti doma kakor tudi tistih, ki so postali žrtve v raznih taboriščih. Bivši interniranci in zastopniki organizacij so položili pred spomenik vence. Po žalni svečanosti v Gorjah so se interni- TVD »PARTIZAN« JA VERNIK JE PRIPRAVIL LEP TELOVADNI NASTOP POPRAVEK V članku o praznovanju 1. maja se je pomotoma vrinila napaka, da je na akademiji na uri Mladost : Korotan, službujoči Bradaška; — ob 14. uri Korotan : Jesenice B, pionirji; službujoči Hilčer. V Skofji Loki ob 16.30 uri Ločan : Mladost, mladinci; službujoči Ivan Balderman. pomerili še v plezanju, preskokih, akrobatiki in igrah z žogo. Zmagovalci so pokazali, da je redna vadba res najboljše zagotovilo za uspeh, saj so se med prvih deset uvrstili samo tisti, ki res redno posečajo vadbo. Pevski zbor »Triglav«, ki deluje v okviru DPD »Svoboda« v Bohinjski Bistrici je priredil v četrtek zvečer koncert v dvorani mestnega kina v Radovljici. Spored je bil zelo obširen in pester. Nastopilo je 52 pevcev in pevk. Moški zbor je zapel 11 pesmi, med katerimi sta občinstvu najbolj ugajali Kernjakova- »Moja ljubca je pošto posvava« in Spo-ljakova »Cigani«. Ženski zbor pa je zapel 8 pesmi, med katerimi so zelo ugajale Liparjeva »Kaj pa fantič dela«, Bučarjeva Iz Preddvora 5.-maja je pri nas divjal vihar z močnimi nalivi, ki je trajal z malominutnimi odmori več kot 24 ur. Silen veter je poleg drugih dreves podrl tudi oba hrasta, orjaka z obsegom 6—7 m, ki sta bila menda pač najstarejša na Gorenjskem. Vzdržala pa je smreka z obsegom 5 m in Ze delj časa je opaziti, da »Partizan« na JavornikU dobro predvečer 1. maja na Jesenicah deluje. Pionirji, mladinci in recitirala skupina tečajnikov je- več cipres, katerih največja ima mladinke ter članstvo se je pri- seniške glasbene šole Pravilno ODseS 3 m- Dosti škode je na- pravljalo na letni telovadni na- Btavek ...recitirala sku- f™11 v'^ar \ud\.^° stop, ki bo v nedeljo, 16. maja ° in drugih poslopjih, saj je ne- na letnem telovadišču pri domu Pina tečajnikov jeseniške dram- katere odkrilo s strešnim o- »Partizana« na Javorniku. ske šole. grodjem vred. »U livadi pod javorom«, Adamičeva »Da bi jaz znala kateri je moj« in Pahorjeva »Zdravica«. Končno je nastopil meš. zbor. ki je lepo zapel L. Kramolcevo »Spov tiče pojo«, Schvvabovo »Večer na morju«, Vodopivčevo »Izgubljeni svet« in Medvedovo »Nazaj v planinski raj«. Mešani zbor je harmonično zlit in ga lahko uvrstimo med najboljše mešane zbore na Gorenjskem-V zborih, ki jih vodi odlični pevovodja Ivan Grm, je lepo število mladih pevcev. Ob koncu sporeda je veliko pevsko družino pozdravil, ji čestital in se ji zahvalil predsednik IZKUD »Anton Tomaž Linhart« profesor Stane Mulej. Koncert je bil žal slabo obiskan. Vrli pevci so vsekakor zaslužili večji obisk. Navzoče občinstvo pa jim je bilo hva* ležno za lep večer. Dopisujte t „Glas Gorenjske" 4 0U8 GORENJSKE. 33 NAJMANJŠI PREKOOCEANSKI PARNIK Nizozemci so pred kratkim skonstruirali najmanjši prekooceanski parnik, ki je obenem tudi največji izdelan ladijski model. Ta model predstavlja dvajsetkrat zmanjšani nizozemski prekooceanski parnik »New Amsterdam«. Model je težak okoli 1500 ton in dolg 13 metrov. Na sliki vidimo spuščanje parnikovega modela v morje pred njegovim odhodom čez Atlantik. Ladja bo razstavljena na ameriški nacionalni razstavi ladjarstva v San Franciscu. ITALIJA IN IZSELJENCI Po podatkih, ki jih je objavil medvladni komite za evropsko izseljevanje, je Italija zamenjala Nemčijo, ki je doslej imela 'največ izseljencev v prekooceanske dežele. Iz Italije se največ ljudi seli v Brazilijo, Argentino in Venezuelo. , 1 1000 PROPUSTNIC ZA NOVINARJE Informacijski center OZN v Ženevi je v zvezi s ženevsko konferenco izdal nad 1000 novinarskih propustnic prosilcem vsega sveta. Izdane propustnice se delijo v tri kategorije: za dopisnike različnih listov, za dopisnike radija in foto-filmske ter televizijske reporterje. Dopisnikom je bilo izdanih 628 propustnic, radio komentatorjem 88, fotoreporterjem 91, snemalcem za film in (televizijo 50 ter pomočnikom in tehničnemu osebju 141. i NEBOTIČNIKI V PARIZU Pariška občina se strinja z zidanjem nebotičnikov v Parizu. Graditi jih bodo pričeli pa zemljišču, ki pripada francoski železnici. Načrti predvidevajo graditev celega mesta nebotičnikov, ki bodo imeli 15 do 25 nadstropij. Prav tako bodo zgradili ogromne garaže za nič manj kot 30.000 avtomobilov. Vse te gradnje bodo stale približno 15 do 20 milijard francoskih frankov. VEDNO MANJ MILIJONARJEV V ANGLIJI Na Angleškem je vedno manj milijonarjev (seveda v funtih). Po poročilih pariškega »Combata«, je danes v Angliji samo 36 ljudi, ki imajo premoženje, ki je vredno nad en milijon funtov. Se 11952. leta jih je bilo 60, a leta 1939 ;je imelo 1024 Angležev milijonsko premoženje. ttRCI NAJVEČ POJEDO Irska je dežela, kjer ljudje največ pojedo. Vsak Irec poje dnevno okoli 3000 kalorij. Hrana Amerikancev, Belgijcev in Švicarjev pa nima več kot 2700 kalorij. Med deželami, kjer najslabše jedo pa sta prav gotovo Indija in Burma, kjer prebivalec ne poje dnevno več kot 2000 kalorij. ČUDEN MOTOCIKLIST , Prebivalce New Yorka je predkratkim zajel pravi po-plah, ko so na cestah zagledali čudnega motociklista, ki je bil nekam okoren in tudi obleka je bila bolj podobna stratoferskim šoferjem. Njegovi gibi, ki so kot rečeno precej okorni pa so zato zelo precizni in zanesljivi. Na sliki vidimo tega motociklista, ki ni nihče -drug, kot v Ameriki izdelan robot. Uboj brez morilca Eden navali zapouetuiU fttmetM u upaAovm ktmikai% Za kratek čas Smrt chicaškega »kralja nafte« Alana Broota je spadala med najbolj skrivnostne primere v zgodovini kriminala, ker je Boot umrl nasilne smrti, vendar brez ubijalca. Slučaj je v zadnjem trenutku preprečil strašno sodno zmoto. vsi prestrašili: puška je počila kljub temu, da se je nihče ni dotaknil. Med tem, ko so vsi prisotni nemo gledali nerazumljiv prizor, pa je branilec stopil k oknu in navzočim pokazal vazo iz debelega kristala. Sončni žarki so padali skozi brušeno Vrazkošni in mirni vili v še vroča. Na vprašanje porotni- predmestju Chicaga je po- ka, kaj naj to pomeni, je le-ta polnoma ločen od sveta odgovoril, da so bili — ko so živel milijonar Alan Broot. Ta puško vzeli — njeni železni deli steklo naravnost na puškino cev bogataš, kateremu je nafta no- še popolnoma razbeljeni. To in j0 segreli. Razbeljena puška sila ogromne milijone, je zelo pravzaprav neznatno dejstvo, na se je sama sprožila in ubila redko zapustil svojo vilo, ki je katerega ni nihče resno pomislil, milijonarja Alana Broota. bila okrožena z visokimi zidovi pa je zagrabil branilec obtožen- kakor srednjeveški grad. Edino ke. V trenutku, ko je državni živo bitje, ki mu je delalo v tožilec zahteval za služkinjo samoti družbo, je bila starejša smrtno kazen zaradi naklepnega služkinja, ki je bila pri njem že umora iz pohlepa po denarju in dvajset let. Od časa do časa pa ko je življenje obtoženke viselo so ga obiskovali njegovi intimni na niti, je branilec zahteval naj prijatelji. še enkrat napravijo preiskavo Nekega dne je služkinja, ko Jak°J £° kosilli v sistem času, ko je bil Alan Broot ubit. Seveda mora biti vreme lepo in sončno. Predlog je naletel na trdo- Ona: »Drži no volno napeto!« Sodobni Celeči .JColandec" se je vrnila iz mesta, kamor je šla po opravkih, našla svojega gospodarja v naslonjaču. Na prvi pogled je mislila, da spi. Ze Ko je pred nekaj dnevi francoski prekooceanski parnik Bretagna izplul iz genovske luke v smeri proti južni A- kega pa je to samo ena pot več pri prestajanju kazni, ker je dopustil, da je ostal brez državljanstva. Nikolaj Levicky je po rodu obtoženki zadnjo priliko, da dokaže svojo nedolžnost. Kmalu po prvi razpravi, nekega sončnega dne, je bilo sodišče zbrano v Brootovi delovni je hotela tiho zapustiti sobo', ko vraten odpor. In samo zato, ker meriki, je bil za rešetkami ka- je bila obtožnica sestavljena na bane za obsojence večni potnik Poljak, živel pa je v Shanghaju. podlagi indicev, je sodnik dal Nikolaj Levickv, človek brez dr- Od tam so ga pregnali, ker ni žavljanstva. To je bilo že pet- obnovil državljanstva. Nekaj ča- najstič, da Levickv plove preko sa je bil zaprt skupaj z Micke- oceana, brez izgledov, da nekoč lom Patrickom O'Brienom, ki je zapusti svoj neprijetni zapor. prav tako izgubil državljanstvo. Levicky nima nobenih legiti- Ta pa je imel več sreče in že macij, niti nima potnega lista, po štirinajstih mesecih pregnan-sobi. Branilec je na pokojnikov To je razlogi da ga prav nobe_ gtva na ladji ki je vozila med stol Posadil lutko v naravni ve- na država noče sprejeti, niti mu Honkongom in Macaqm je iz hkosti. Na stolu poleg okna je. noče dati državljanstva. Zaradi Brazilije dobil dovoljenje, da se ležala puška prav tako, kot^ na tega je Levicky obsojen, da tamkaj izkrca. Levickemu pa so dan umora, njena cev je ležala vedno kroži na poti iz Marseilla prošnjo za naselitev odbili in točno v smeri lutkine glave. preko Genove> Neaplja, Barce- tako še danes tava po svetov-Potrpljenje navzočih je mora- Ione, Dacarta, Rio de Janeira, nih morjih, brez domovine. Nič lo prestati težko preizkušnjo. Santosa, Montevidea do Buenos ne ve, kako dolgo bo še moral Dve polni uri je bila v sobi Airesa. Za potnike je tako po- prestajati kazen, ki si jo je jo je odnesla v kriminalistični smrtna tišina. Naenkrat so se tovanje velik užitek, za Levic- pravzaprav sam naložil. institut, da jo dobro pregledajo. ^~-J—-j*±-**—Jl^*--^-'.—L:—:——_....|-.T.: .. " . ' ■ ' ;. t Za čuda pa niso na njej našli nič drugega kot prstne odtise Alana Broota. Tudi natančna preiskava vile ni prinesla nobenih rezultatov. Policija je bila prepričana, da je umor lahko napravil samo nek hišni prijatelj, ki so mu bile hišne razmere dobro poznane. Zaradi tega so bili zaslišani štirje mili-jonarjevi najožji prijatelji, ki je na tleh zagledala znake krvi. Preplašena je poklicala po telefonu hišnega zdravnika, ki je hitro prišel in še hitreje odkril na milijonarjevem čelu majhno luknjo. Mister Alan je bil ubit! Malo pozneje je prišla tudi preiskovalna komisija. Samomor je bil izključen, ker niso mogli najti nobenih znakov, niti zaradi smodnika osmojene kože na čelu. Milijonar je bil ubit iz razdalje najmanj deset metrov. Morilsko orožje je ležalo na nekem stolu blizu okna. Bila je to neka starinska puška. Komisija S£ NgKAJ 2A NAS£ Ž£N£ Za nedeljski izlet esec maj je mesec izletov zrezane čebule, 3 do lahnem ognju v nekoliko okisa-ni vodi, v kateri smo prej kuhale 3 korenčke, peteršilj, lo-5 strokov vorjev list, polovico limonine sesekljan kože ter !*/> dl belega vina. Ku- in gospodinje večkrat sa- sesekljanega češnja, me ne vedo, kakšen pri- peteršilj, 2 ali 3 surova jajca, hano pašteto še zavito položimo grizek bi pripravile družini za l do 2 dl kisle smetane, 10 dkg med dve deščici, obtežimo in pa niso mogli dokazati svojega nedeljo, da bodo vsi kar najbolj suhe slanine zrezane na majhne pustimo stati 5—8 ur. Nato jo alibija in so bili zaradi tega zadovoljni. kocke, sol, poper in papriko. Vse izmotamo iz krpe in zavijemo v aretirani. Policija je mrzlično Predvsem je treba paziti na to dobro umesimo. pergamentni papir. Na izletu jo raziskovala dalje. Nazadnje so to, da ne jemljemo s seboj živil, Potem vzamemo del tega me- razrežemo na ploščate rezine in morah zaradi pomanjkanja do- ki se hitro pokvarijo in izgube sa stran in ga na čisti krpi ob- serviramo s črnim kruhom, kazov tudi štiri pokojnikove tudi lep zunanji izgled (narezek, likujemo v kvadrat ali pravo- Dobro je vzeti s seboj tudi prijatelje izpustiti iz zapora, pariška salama ipd.). V toplih kotnik. Na to plast naložimo de- vse vrste suhega sira (ementa-Služkinja pa je prav lahko do- dneh pustimo doma tudi živila, bei0 narezana trdo kuhana jaj- ler, grojer, trapist), ki ga že dokazala, kje je bila med tem ča- ki se rada tope (surovo maslo) C3) čez z0ipet mesm) zmes, nanjo ma vložimo med tanke rezine som, ko se je zgodil umor. Ta- ali oddajajo veliko vlage (sir za za prst debele zrezane kisle ku- belega ali črnega kruha. Poza-ko je ostala zadeva Broot ne- štruklje). Poskusite tokrat pri- marice, nato zopet vrsto zreza- biti ne smemo nikoli na limono praviti ne kuhane šunke, suhega mesa in nekaj kock sladkorja. Tudi scndvič-kruh, ki ga zamesite ali kuhanega jezika, vrsto zre- sadje je skoraj nepogrešljivo, iz (fine bele moke. Kruh pecite zanega mesa, kuhana jajca in za Najbolj brez skrbi vzamemo s v tortnem modelu. Naslednji dan konec zopet mesno zmes. sabo trdnejše vrste (jabolka!), ga v vodoravni smeri razrežite Pašteto potem zašijemo v krpo Pecivo pa naj bo suho in ne pojasnjena tajnost. Kriminalisti so si belili glave in končno zaprli služkinjo, ker so ugotovili, da je kljub opravkom v mestu, lahko hitro prišla nazaj v vilo, da ubije milijonarja. Obremenilno je bilo tudi dejstvo, da je gospodar zapustil služkinji precejšnjo vso- na tanke plasti, nato pa napolnite z različnimi nadevi: s sirom (grojer, ementaler), narezano šunko, sardinami, sardelami in kuhamo dve in pol ure pri preveč drobljivo. to denarja. Vsebina oporoke pa z Ranimi ostanki pečenke, poje bila njej znana. Tudi sodniki mešanimi z gorčico in sličnim, so našli neke indice in vse je Kozmetika Zdrava polt Normalna, zdrava polt ni ne rede lišaji. Tako polt imajo na- Po možnosti denite na vsako kazalo7"da"bo morala "služkinja Plast drugačen »nadev. Napolnjena električni stol. ne rezine Polagajte potem po vrsti enega vrh drugega in po-Samo en stavek, ki je bil iz- krijte nazadnje z vrhnjo skorjo. govorjen skoraj neslišno, je re- Nadevani kruh položite za 3_4 premastna, ne presuha. Ako vadno zelo nervozni ljudje. U- šil človeško življenje in osvetlil Ure med dve deski in ga neko- presedimo vse popoldne v zaka- mivamo jo samo z mlačno, pre-morda najbolj zagoneten slučaj uko obtežite (2 kg). Jeru kavarni, postane taka polt kuhano vodo ali kremo, ki jo v zgodovini kriminalistike. Nek Na izletu rezrežite ta sendvič- mastna in se sveti, če pa pre- previdno utaremo v obraz, na-strokovnjak instituta za krimi- kruh kot torto, zato vzemite s živimo dan na vetru in dežju, to pa jo s kosmičem vate zbri-nalistiko je namreč izjavil, da seboj oster nož. Servirajte ga na Pa Postane suha in hrapava. šemo. To delamo tako dolgo, je bila puška, ki so jo našli, čistih podstavkih iz lepenke. Mesna pašteta, Ce hočemo normalno, zdravo dokler vata ni čista. Zvečer, polt ohraniti svežo, ji moramo preden ležemo spat, si moramo ki jo bomo napravile same, nam bo na izletu prav tako nudila dober prigrizek, lU kg telečjega, '/i kg govejega in XU kg svinj- . . . „ j Ai tako redno poskrbimo tudi za skega mesa damo v stroj za re- , . > pač posvetiti nekaj nege, čeprav imamo še toliko dela. Ne sme nam biti žal, če si prikrajšamo četrt urice spanja in zanje mesa. Trikrat zmletemu pridenemo 1 ali 2 v mleku namočeni žemlji, 4 majhne, dobro t ' Moda obraz vselej dobro očistiti, najbolje z vato in vodo ter včasih tudi z alkoholom. Praktični nasveti V novih čevljih nas često pesi obraz umijemo v mlačni ali čejo podplati. To neprijetnost mrzli vodi ali pa ga vsaj splak- preprečimo, če notranjo stran nemo s hladno vodo. Dvakrat čevlja natremo is špiritom, ali trikrat na teden se umijemo našo kožo. Vsakdanja nega zdrave polti ni predraga, ne težka. Zjutraj Praznik kranjskih cicibanov Cicibani in pionirji! Vse je v cvetju in zelenju, ali se že kaj pripravljate na dan pomladi? V nedeljo, dne 23. maja, ne bomo zaspali, temveč bomo zgodaj vstali in se ob 8. uri zjutraj zbrali na igrišču Korotana. Cicibančki, le povejte svojim medvedkom in punčkam, da bodo šle z vami v sprevodu. Tudi pionirji se bodo s svojimi skupinami postavili. To bo veselo, boste videli! Saj bo mnogo harmonikarjev vmes. Sprevod bo šel po mestu. Ze zdaj povabite svojo mamico in očka, tetke in istričke, da vas bodo prišli Sledat, kako boste korakali — vsi nasmejani in vedri kot sama Pomlad. Po sprevodu pa bo nastop najmlajših. Pa tudi večji bodo lahko pokazali, kaj znajo in kako imajo radi svojo domovino. Wato bodo pa tekme. Vsem bo dana možnost, da pokažejo svoje sPretnosti. Le pripravite sekire in obroče, da bodo raje tekli, kajti zmagovalce čakajo nagrade. In še nekaj na uho: žene na terenu pripravljajo razne dobrote za vaše želodčke. Tudi one bodo tekmovale, katera stojnica bo bolj obložena. Za danes samo toliko. Več boste že pravočasno zvedeli. Cicibančki in pionirji, pripravite dotlej obilno dobre volje! Vaš Kosobrin Na srnjaka Še pred jutranjim svitom sva se odpravila s stricem na lov. Hitro sva stopala proti gozdu. Kmalu sva dospela do cilja in najini koraki so utihnili v rosnem mahu. Stric me je opozoril, naj bom oprezen. Zaslišal sem žuborenje potoka, ki se je vil med koreninami mogočnih dreves. Zagledal sem od živalskih nog razho-jeno gaz in stric mi je povedal, da se tod napaja divjad. Stopila sva za grm in nisva dolgo čakala, da nama je prišel po stezi nasproti srnjak. Bil je postaven in imel je mogočno rogovje. Bil je oprezen. Srce mi je burno bilo, ko je prislonil stric puško k licu. Strel tje počil in srnjak je obležal za zemlji. Tla so bila oškropljena s krvjo, ki se bleščala v pramenu sonca. še z milom brez alkalij, Ce pa polt tega ne prenese in opazimo, da se nam po umivanju z milom spuščajo lišaji, potem u-mijmo obraz kdaj pa kdaj z zmletimi mandljevimi luščina-«%i, ki jih lahko kupimo v drogeriji. S tem bomo dosegle, da se bo povrhnica, ki odmira, odločila kaj sladkorja in imel bo okus od kože in ji dala prostost za kot nov. dihanje. Znojnice se bodo od- --- Visoke, ozke vaze se zelo rade prevrnejo. To lahko preprečimo, če jih obtežimo s peskom, ki ga nasujemo na dno. Kadar kuhate krompir, pride-nite nekoliko pecilnega praška, da bo bolj močnat in bel. Staremu krompirju pa dodajte ne- Sveže pecivo se pri rezanju ne drobi, če pomočimo nož v vrelo vodo in ga takoj obrišemo. Dežnik najlepše očistimo z prle, umazanijo bomo izmile z obraza, ki bo postal zardel in svež. Kdor ima zdravo polt, naj si jo otira z grobo brisačo, in sicer od spodaj navzgor, nikoli milnico, ki smo ji dodali salpa ne obratno. Občutljivo polt mijaka. Dežnik odpremo, ga z moramo otirati vselej z meh- mlačno raztopino dobro oščet-ko, gladko brisačo, ne da bi jo kamo, splaknemo s čisto vodo in pri tem drgnili. posušimo. Idealna polt ne potrebuje kre- --- me, tudi pudra ne, še manj pa Steklena posoda ne bo počila, vzhajajočega Ljubka pomladanska obleka, ki umivanja s špiritom. Pretirano če vlijemo vanjo vročo jed, ako jo bomo ob toplih pomladanskih suha polt se že nagiba k bolni jo postavimo na vlažno krpo, s Dušan Jalen dneh prav rade oblekle polti. Na njej se zelo radi na- katero ovijemo dno. Iz Kamnika Na razstavi umetniške fotografije v Ljubljani je razstav-1 jona tudi slika »Lokvanj«, ki Jo je posnel kamniški amater tov. Raj ko Gregorc. Kamniški kino je začel predvajati nedeljske matineje za mladino. Ponovno bodo ocenili hiše iz splošne ljudske imovine in jih dali na dražbo. Prvič so bile ocenjene previsoko in je bila zato prodana samo ena. V mestnem parku ob Bistrici bodo postavili nadkrite tržnice. S tem se bodo razmere na kamniškem živilskem trgu uredile v zadovoljstvo prodajalcev in kupcev. Zdaj zaradi dežja prodajalci sploh ne pridejo na trg, ker se nimajo kam umakniti pred dežjem. Delo in težave kulturnega društva v Retečah Predavanje ob Tednu Rdečega križa Pozimi sta v Ratečah redno vadila nad 30 članski moški in 50 članski mladinski pevski zbor pod vodstvom Lovra Ko- Samo v Medvodah smo pri organizaciji gostovanja naleteli na težave. Dvorana, kjer smo nastopili, ima menda dva go- 100 uspehov 1 oglas na v našem tedniku renčana ter mladinski tambura- spodarja: Kmetijsko zadrugo in ški orkester, ki ga vodi France »Svobodo«. Prvi imajo dvorano, Rant. V obeh pevskih zborih so drugi pa oder. Za dvorano smo pevci iz treh okoliških vasi. Ker društvo nima svojega doma — med vojno je bil požgan — so vaje v šoli, nastopa pa zbor le na gostovanjih. KUD se že več kot leto dni pripravlja na gradnjo novega kulturnega doma ter so člani in domačini v tem času zbrali v materialu, denarju in s prostovoljnim delom že nad 2 milijona dinarjev. Da se dom še sploh ni začel graditi, so nemalo krivi v gradbenem podjetju v Šk. Loki, kjer že dobro leto izdelujejo načrte za dom, vendar jih društvo še do danes nima. Doslej sta zbora gostovala v Godešiču, v Vodicah, pri Sv. Duhu in v Medvodah. V soboto, 15. maja zvečer pa bo zaključni koncert v Skofji Loki. Tudi avdicijo za radijsko snemanje sta zbora in tamburaški orkester u-spešno prestala, tako da bo 20. maja snemanje za radio. Na vseh dosedanjih koncertih smo pevci in tambraši želi velike moralne uspehe in bili povsod, posebno pa v Vodicah, lepo sprejeti. se brž pogodili, ovire pa so nastale tam, kjer smo jih najmanj pričakovali. Vodstvo Svobode namreč ni hotelo dovoliti, da bi uporabili oder. Ze je izgledalo, da so bili vsi dogovori in priprave za koncert zaman, ko smo s posredovanjem organov ljudske oblasti končno vendarle uspeli dobiti pristanek, da lahko nastopimo na odru med-voške »Svobode«. Koncert smo priredili 8. maja zvečer. Tudi udeležba na koncertu je bila, glede na število prebivalstva v tovarišem iz Medvod najlepše zahvaljujemo. Ker je društvo, kot smo že omenili, vezano izključno na gostovanja, močno občuti še nek problem: najemnine za dvorane so previsoke! Na Trati pri Sk. Loki so n. pr. zahtevali za enkratno uporabo dvorane med tednom 5.000 dinarjev, ob sobotah in nedeljah pa po 10.000 dinarjev. Razumljivo je, da naše društvo take najemnine ne zmore, posebno še, ker ima stroške že z organizacijo gostovanja, prevozom itd. Po našem mnenju bi bilo treba tarife za najemnine nekoliko znižati, ker bi bilo to samo v korist kulturnim društvom, posebno takim, ki nimajo lastne dvorane. Tudi V tekočem tednu, ki je proti-tuberkulozni teden Rdečega križa, nas številni članki in predavanja pozivajo v borbo proti tuberkulozi. Predavanje pod naslovom: »Sodobni zdravstveni problemi« je organizirala v tem tednu tudi jeseniška Ljudska u-niverza. Polna dvorana poslušalcev v domu »Svobode« je z zanimanjem sledila predavatelju dr. Ivanu Bonaču iz Ljub- ljane, ki je govoril o zdravem načinu življenja in o borbi proti boleznim ter predavanje opremil s številnimi diapozitivi. Potrebno bi bilo, da priredi jeseniška Ljudska univerza, kateri gre za organiziranje številnih in res kvalitetnih predavanj vse priznanje, v bodoči sezoni več zdravstvenih predavanj. Njeno delo bo na ta način doseglo svoje poslanstvo v še večji meri. Radio Ljubljana V soboto 15. maja - vsi na vo v odbore SZDL litve Kajakaška štafeta V ponedeljek, 17. maja ob 10. uri dopoldne bo odšla z Ja-vornika po Savi kajakaška Titova štafeta brodarjev. V prvi etapi do Kranja bodo nosili štafeto jeseniški in radovljiški kajakaši. Štafeta bo prišla v Radovljico ob 12. uri in 20 min., v Kranj pa bo prispela ob 17. uri. Prometne nesreče dostikrat zagreše tudi pešci Medvodah, precej slaba, saj je bilo navzočih le dobrih 100 poslušalcev. Prijetno pa smo bili presenečeni, ko so nam ob zaključku programa predstavniki kmetijske zadruge in občinskega ljudskega odbora sporočili, da za uporabo dvorane ne bodo zahtevali nobene najemnine in nam izročili denarno nagrado v višini 5.000 dinarjev. Za razumevanje in tovariški odnos se gostovanja bi bila na ta način pogostejša. Tako je delo in take so težave KUD »Janka Krmelja« iz Re-teč. Vsi člani KUD in vsi va-ščani močno žele, da bi čimprej zgradili lasten kultur, dom, ker bi se na ta način kulturno prosvetno delo v vasi in bližnji okolici močno poživelo in tudi marsikakšna težava, ki nas sedaj tare, bi odpadla. Kaj če bi letos poizkusili tole ? Stane Brank iz Tolja pri Vodicah je bil oproščen tožbe, da je ogrožal javni promet. Ne moremo vedno trditi, da so glavni krivci prometnih nesreč šoferji in vozači motornih vozil na splošno. Tudi sami pešci so dostikrat povzročitelji cestno prometnih nezgod zaradi tega, ker ne poznajo cestno prometnih predpisov. Z Jesenic Kakor na ostale, se pripravljajo Jeseničani tudi na sprejem lovske štafete, ki bo ponesla lovsko štafetno palico maršalu Titu iz lovišč gornjesavskih dolin. Sprejem lovske štafete bo na Jesenicah v ponedeljek ob 18. uri.. Na sprejemu bosta sodelovala tudi godba na pihala in moški pevski zbor, ki bosta organizirala nosilcem štafete polurni kulturni program. Z Jesenic bo krenila lovska štafeta proti Kranju in ji bodo tudi v ostalih krajih radovljiškega o-kraja priredili primerne sprejeme. Lovsko štafeto za rojstni dan maršala Tita organizira radovljiška okrajna lovska zveza. Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bila v soboto, 8. maja 1954 sodna obravnava proti pleskarskemu mojstru Stanetu Branku iz Polja pri Vodicah. Obtožen je bil, da je zaradi malomarnosti povzročil prometno nesrečo in povozil Ano Ba-loh, doma iz Črnega vrha tako, da se je z motorjem zaletel v poškodovano in ji povzročil lažji pretres možganov ter druge telesne poškodbe. Številne priče, ki so bile zaslišane, so izjavile, da je po-škodovanka sama povzročila ne-srečo. Motorist je vozil 20 km na uro. Ko ga je Ana Baloh zagledala, je najprej obstala, nato naredila korak naprej in zopet nazaj, tako da vozač ni vedel, kam naj bi zavozil ter je tako prišlo do nesreče. Nato se je sam javil organom LM, ki so ugotovili, da je povzročitelj te nezgode sama ponesrečenka. Nezgoda se je pripetila v Sutni. Sodišče je po izčrpni obravnavi ugotovilo, da obtoženi ni kriv ter ga oprostilo vsake krivde in kazni. Rastlina, ki jo pri nas še malo poznamo in ki bi veliko pomagala pri zboljšanju krmne osnove za živino, je krmni ohrovt. Na 1 hektar daje 500—600 mtc, če mu dobro strežemo. Ima (veliko krmno vrednost in tudi živina ga zelo rada je. Največ dela z njim je v poletnih mesecih. Krmni ohrovt sejemo lahko kot glavni strniščni ali naknadni (po inkernatki) posevek. Lahko ga sejemo tudi avgusta. Za setev 1 ha potrebujemo 1 kg semena. Sejati ga moramo 5 do 6 tednov pred saditvijo. Sejemo v vrste 15—20 cm narazen. Predajamo ga v vrste *5 V ''O cm, ali 50 X 40 cm. Pred saditvijo pomočimo sadike v zmes ilovice in kravjeka. Krmni ohrovt potrebuje veliko dušila, zato mu pognojimo s hlevskim gnojem 200 mtc (ga in dodamo 300 kg kalkamonsalpe-tra, 200 kg kalijeve soli in 200 kg superfosfata). S samim ohrovtom začnemo krmiti v polovici oktobra in krmimo do decembra. Pokladamo ga lahko presnega ali pa liste prej skisamo, kocene pa spravimo v zasipnico. Kravam pokladamo 15—20 kg dnevno skupno s senom ali slamo, odraslim svinjam pa 6—8 kg. Kmetovalci! Prepričajte se sami o vrednosti te, nam tako malo znane krmne rastline. Seme lahko dobite pri referentu za rastlinsko proizvodnjo pri OZZ Kranj. Kino sporedi Gibanje prebivalstva NA JESENICAH Rojenih je bilo od 26. aprila do 10. maja 42 otrok. Poročili so se: Franc Osen, zidar in Danica Kristan, pom. knjigovodja; Rafael Bogataj, tovarniški delavec in Olga Eržen, gospodinja; Valentin Beznik, tovarniški delavec in Ljudmila Rebernik, tov. delavka; Ludvik Rituper, tov. delavec in Marija Govekar, roj. Seljak; Alojzij Pleš, profesor in Marija Osvald, uslužbenka; Bogomir Skof, strojevodja in Alma Koblar, drž. uslužbenka; Anton Šalika, gradbeni nadzornik in Antonija Jerič, uslužbenka; Viktor Mitro-vič, carinski uslužbenec in Antonija Mikula, otroška negovalka; Frančišek Korbar, tov. delavec in Ana Oštir, delavka. Umrli so: Neža Bahun, roj. 17. 5. 1892, umrla 27. aprila na Jesenicah, Gosposvetska 58; Ka-rol Zvezda, roj. 3. 11. 1886, umrl 26. aprila na Jesenicah, Savsko nabrežje 2; Valentin Ravnikar, roj. 27. 12. 1872, umrl 27. aprila na Jesenicah, Titova 34; Andrej Slapar, roj. 6. 11. 1885, umrl 28. aprila na Jesenicah, Vrtna ul. 1; Marija Lukanc, roj. 26. 3. 1910, umrla 29. aprila na Jesenicah, bolnica; Jernej Oblak, roj. 24. 8. 1868, umrl 1. 5. 1954 na Je- senicah, Marinkova št. 4; Mi-helca Stare, roj. 3. 5. 1954, umrla 3. maja na Jesenicah v bolnici; Viktor Leban, roj. 8. 9. 1912, umrl 5. maja na Jesenicah v bolnici; Rozalija Potočnik, roj. 28. 8. 1878, umrla 7. maja na Jesenicah v bolnici; Marija Košir, roj. Kelvišar, roj. 12. 2. 1883, umrla 7. maja na Jesenicah v bolnici; Anton Udir, roj. 30. 1. 1874, umrl 7. maja na Jesenicah, Titova 30; Martin Je-lenič, roj. 5. 9. 1910, umrl 9. 5. na Hrušici 39. V KRANJU Rojstva: Olga Frank, delavka iz Kranja rodila dečka; Frančiška Razdrh, uslužbenka iz Kranja, rodila deklico; Emilija Aljančič, tov. delavka iz Kranja rodila dečka. Poročili so se: Rudolf Hrova-tin, vodovodni instalater in Lea Mikluž, delavka; Alojz Zaje, telefonski monter in Danijela Eržen, poštna uslužbenka; Franc Hafner, mizar in Helena Cim-žar, prešivalka; Jože Hladnik, strok, učitelj in Viktorija Šilar, učiteljica. Umrli so: Frančiška Grošelj, roj. 24. 9. 1891 v Cešnjici, umrla 5. 5. 1954, Huje 78; Jože Matelič, roj. 15. 3. 1868 na Planini, umrl 5. maja v Kranju, Huje 53. Kino »Storžič«, Kranj: od 13. do 16. maja mehiški film »Zapor za žene«. 15. maja ob 20. uri dvojni program. 16. maja ob 21. uri francoski film »Lepotice noči«. 17. in 18. maja francoski film »Lepotice noči«. Predstave ob delavnikih ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri. Letni kino »Partizan«: od 13. do 16. maja francoski film »Človek mojega življenja«. Predstave ob 20. uri. Kino »Svoboda«, Stražišče: 15. In 16. maja francoski film »Lepotice noči«, predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. Matineja 16. maja ob 10. uri- Kino »Triglav«, Cerklje: 15. in 16. maja avstrijski film »Jaz in moja žena«. Od 17. do 19. američki kriminalni film »Preobrat«. Od 20. do 22. angleški kriminalni film »Trenutek obupa«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldan je matineja ob 10. uri, cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini. Kino »Plavž», Jesenice: od 14. do 17. maja italijanski film »Pot nade«. Od 18. do 20. maja avstrijski film »Jaz in moja žena«; od 21. do 24. maja angleški pravljični barvan film »Knjiga o džungli«. Predstave vsak dan ob 19. uri, sreda in sobota ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Vsako nedeljo dopoldan matineja ob 10. uri. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so eabranjene mladini. Kino Koroška Bela-Javornik: od 14. do 16. maja ameriški film »Sanjave ustnice«; od 21. do 23. maja nemški glasbeni film »Maja v tančici«. Predstave v petek in soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 18 in 20. uri. Cena za mladinske predstave za odrasle 20 din, za mladino 10 din. Opozarjamo obiskovalce, da ne pripeljejo otrok k večernim predstavam in k tistim, ki so zabranjene mladini. Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo, 16. maja: 7.30 Radijski koledar in pregled tiska. 8.00 O športu in športnikih: Novi vodni športi. 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko jutro. 9.00 Pol ure za našo vas. 11.00 Po naši lepi deželi — Silvo Matelič: Po kranjskih terasah. Ob 12.30 Kaj bo danes na sporedu. 13.30 Pogovor s poslušalci. 13.40 Koncertni valčki. 14.00 Otroška predstava — Ernest Adamič: zgodba o mladem kapusu (resnična zgodba o zeljniku). 14.30 Pisan spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije. 15.15 Želeli ste — poslušajte! 17.00 Prenos mednarodne nogomet, tekme Anglija (B) : Jugoslavija (B) s stadiona v Ljubljani. 19.00 Radijski dnevnik. V ponedeljek, 17. maja: 6.30 Radijski koledar in pregled tiska. 12.20 Nekaj za ribiče. 13.45 Za mlade pevce in godce. 14.05 Zbori in solisti pojo slovenske narodne in umetne pesmi. 14.45 Harmoniko igra Jože Kampič v svojem triu. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Ura, ki je obstala (slušna igra). 17.40 Zuna-nje-politični feljton. 18. Zdravstveni nasveti. 18.40 Poje mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Radijska univerza — prof. Ludvik Gabrovšek: Materija s filozofskega in fizikalnega vidika. V torek, 18. maja: 6.30 Radijski koledar in pregled tiska. 7.20 Za gospodinje. 11.00 Šolska ura za nižjo stopnjo — Ura, ki je obstala, slušna igra (ponovitev). 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — J. Vukosavljevič: Mladi piloti. 12.00 20 minut veselih polk in valčkov v izvedbi tria »Slavko Avsenik«. Ob 12.20 Kmetijski nasveti. 13.45 Nove knjige. 17.10 Domače pesmi — sodeluje Vaški kvintet, z Božom in Miškom vmes. 18.30 Iz kolektivov — za kolektive: O tekstilni tovarni v Kranju. 18.00 Športni tednik. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Tedenski notra-nje-politični pregled. 21.00 Literarna oddaja — Stara kitajska modrost. 21.30 Slovenske narodne pesmi poje vokalni kvintet. V sredo, 19. maja: 6.30 Radijski koledar in pregled tiska. 7.20 Za gospodinje. 12.20 Nasveti za dom. 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — T. Vukosavljevič: Mladi piloti (ponovitev). Ob 16.00 Koncert po željah. 17.10 Slovenske narodne pesmi izvaja Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta, vmes igra harmoniko Avgust Stanko. V četrtek, 20. maja: Ob 12.00 Otroške pesmi J. Pavčiča. 12.15 Cicibanom — dober dan! 13.45 Iz znanosti in tehnike. 13.55 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi za ples in razvedrilo . .. 14.40 Kaj bo danes na sporedu. 14.45 Stare in nove melodije na klavir igra Mojmir Sepe. 16.00 Radijska univerza — Tugomir Tory: Letalo jugoslovanske" proizvodnje. 18.30 Družinski pogovori. 18.40 Zabavni zvoki. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Kulturni pregled. 20.15 »Četrtkov večer slovenskih narodnih pesmi«, sodelujejo: Gorenjski kvartet, Fantje na vasi, Avgust Stanko in solisti. V petek, 21. maja: 6.30 Radijski koledar in pregled tiska. 12.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna. 12.20 Kmetijski nasveti. 13.45 Za pionirje. 14.05 Za vsakogar nekaj. Spored zabavne glasbe — Izvajajo: Orkestri Stanlev Black, Law Whi-te, Andre Kostelanetz in David Rose.. 14.40 Kaj bo danes na sporedu. 15.30 Narodne pesmi poje Planinski oktet iz Maribora. 15.50 Modni kotiček. 16.00 Želeli ste — poslušajte! Ob 17.50 Domače aktualnosti. 18.00 V veselem ritmu. Ob 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled. V soboto, 22. maja: 6.30 Radijski koledar in pregled tiska. 12.15 Cicibanom — dober dan! 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.45 Za pionirje. 14.05 Skladbe iz Novih akordov. 14.20 Hrvatska narodna glasba (prenos iz Zagreba,. 15.30 Od melodije do melodije. 16.00 Kulturni pregled. 16.10 Uganite kaj igramo! 17.10 Narodne in umetne pesmi poje mladinski zbor I. gimnazije iz Kranja p. v. Janka Pribošiča. 17.30 Okno v svet. 18.20 Ljudsko-prosvetni obzornik. 18.30 »Koroška vabi j . .« (pisan spored koroških narodnih pesmi). 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Pisan sobotni večer. 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. objave • oglasi GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj , Sobota, 15. maja ob 19.30 uri: v dvorani zadružnega doma v Cerkljah — gostovanje z Ivo Vojnovičem »Ekvinokcij« — Izven. Nedelja, 16. maja ob 16. uri — Izven in za podeželje — Max-well Anderson »Zašlo je sonce«. Torek, 18. maja ob 16. uri — Zaključna predstava za gimnazijo 1, 2, 3 Kranj — Max-well Anderson »Zašlo je sonce«. Četrtek, 20. maja ob 20. uri red A in izven — Maxwell Anderson — »Zašlo je sonce«. Sobota, 22. maja ob 19.30 — Gostovanje v Kulturnem domu v Kropi — Ivo Vojnovič »Ekvinokcij«. Nedelja, 23. maja ob 16. uri — Izven in za podeželje — Max-well Anderson »Zašlo je sonce«. Mestno gledališče Jesenice Sobota, 15. maja ob 19.30 uri Ivo Tijardovič: Mala Floramv. Opereta. Premiera. Nedelja, 16. maja ob 19.30 uri: Ivo Tijardovič: Mala Floramv. Opereta. Režija prof. Jože To-mažič, scena Jože Bedič, dirigent Rado Kleč. Sodeluje mešani pevski zbor in folklorna skupina »Svobode« ter orkester glasbene šole Jesenice. Predpro-daja vstopnic od petka dalje od 10. do 12. ure in od 18. do 19. ure. Vstopnice se ne rezervirajo. MALI OGLASI Institut za telesno vzgojo v Ljubljani vabi vse tiste, ki se nameravajo vpisati v študijskem letu 1954-55, da se ustme-no ali pismeno javijo tajništvu Instituta do 1. junija t. 1. Prodam leseno barako 4X4 m. Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjeno sodobno kredenco iz hrasta. Uporabna za počitniške domove, kmečke sobe, koče v planinah. Naslov v upravi lista. Kupim mlatilnico z reto in tresali že rabljeno. Naslov v upravi lista. Podpisani Angelo Battelino preklicujem vse, kar sem neresničnega govoril o Slavku Udirju iz Besnice. Podpisana Marija Pire in Sonja Dežman, Bobovk preklicu-jeva neresnične besede, katere sva govorili o Majdi Mrak, Ko-krica. Prodam rabljeno pohištvo in posteljnino po zelo ugodni ceni. Informacije Kozjek, Mojstrana 106. Prodam dobro ohranjen po-grezljiv šivalni stroj, šiva naprej in nazaj. Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjen za-pravljivec, poizve se pri Leopold Jesih, gostilna v Medvodah. Prodam parcelo 1.200 m'2 v Radovljici zraven kopališča. — Naslov: Marija Volarič, Ljubljana, Rožna dolina, c. II/7. Prodam čebele tri kranjice in več AZ panjev po zelo ugodni ceni. Janez Zirovnik, Voglje 27. 20.000.— dinarjev dam tistemu, ki mi preskrbi dvosobno družinsko stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »Nujno«. V najem se odda velik hlev, uporaben tudi kot skladišče v Kranju, Titov trg 15. Informacije v gostilni »Stari Mayr« — Kranj. OPOZARJAMO vse igralce, da si pravočasno nabavijo srečke 54. kola JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, ker jih bodo prodajali: v krajih le do 20. t. m. zvečer v vseh sedežih Okrajev le do (21. t. m. zvečer v Ljubljani, Mariboru in Celju pa do 17. ure dne 23. t. m., t. j. do pričetka žrebanja v Ljubljani, na Trgu revolucije. ,