Stran 267.
Novice.
—   Osebne vesti. Deželnovladni tajnik gosp. Viljem Haas v Ljubljani je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. — Višji okrajni komisar in vodja glavarstva v Črnomlju gosp. Viktor Parma ter deželnovladni tajnik in vodja glavarstva v Logatcu, gosp. Ivan TekavčiČ sta imenovana za okrajna glavarja. — Okrajni komisar gosp. dr. Robert Prax-marer je imenovan deželnovladnim tajnikom — Zdravnik gosp. Josip Tičar ]e vstopil kot volonter v deželno bolnico v Ljubljani. — Učitelj in začasni šolski vodja v Ljubljani, gosp. Jožef Maier, je imenovan nadučiteljem, nadučitelj gosp. Fran Gabršček v Ljubljani je imenovan šolskim voditeljem. — Premeščeni so na razpisana učiteljska mesta v Ljubljani gg. Ivan Leveč, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Fran Marolt, nadučitelj v Lukovici; Viktor Jaklič, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, in Karol Simon, nadučitelj v Vel. Laščah. —- Poštnimi oficijali so imenovani poštni asistenti gg. Anton Berger v Gorici, Josip Božja in Rudolf Stok v Pulju, Hugo Hreglich v Malem Lošinju, Edvard Burian v Ljubljani, Viktor Aprile, Josip Simsig, August Achtschin, Fran D o s e , Julij E r s c h e n, Fran Bje kar in Ivan Schwagerl v Trstu Zajedno je premeščen Anton Pezdič iz Pazina v Gorico.
—   Promocija. V ponedeljek, dne 1. julija je bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. Stanko Lapajne iz Krškega, c. kr. avskultant v Gorici, kateri je prvi Slovenec, ki je postal na tej visoki šoli doktor.
—   Odlikovanje. Gosp. Josip Prochazka, učitelj „Glasbene Matice" v Ljubljani dobil je za svojo najnovejšo kompozicijo, veliki   „Trio   za klavir, gosli   in   violončelo4"  pri
Stran 268.
konkursu, kateri je razpisala „češka družba za komorno glasbo" darilo 400 kron. Priznano je bilo, da je njegova kompozicija iste vrednosti kakor sonata za klavir gosp. V. Novaka, naj-genijalnejšega skladatelja mlade generacije čeških komponistov, kateri ie tnrH konkuriral,  čestitamo!
•m
—   Časten občan. Dne 30. junija t. 1. je občinski odbor v Podkraju izvolil gosp. Karola Kerna enoglasno častnim občanom za zasluge.
—   Za pogorelce vasi Mraševo je cesar iz svoje blagajne daroval 200O kron.
—  »Glasbena Matica« naznanja svojim članom, da izda za društveni leti 1900/1901 in 1901/1902 kct premijo svojim Manom v dveh delih celo slovensko opero Antona Foer-sterja „Gorenjski slavce k" v klavirski upravi s popolnim tekstom in sceničnimi opazkami. Prvi del opere se že tiska in se bo članom tekom letošnjega polletja razposlal.
—   Cigaretni papirčki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gospodu Josipu Stoki v Trstu, da založi in razprodaja narodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo najprve vrste in daljši od vseh drugih, ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista, in celo nižja kakor drugim tujim, mnogo slabšim izdelkom. Upati je, da bo vsak Slovenec vedno in povsod zahteval le take papirčke in s tem pomagal naši prepotrebni družbi sv. Cirila in Metoda.
—   Skoro neverjetno. „Mir" poroča: Bilo je lansko leto na nekem kolodvoru med Beljakom in Trbižem. Prišlo je več Zilank v predvežje (peron), kjer je zahteval portir vozne listke od njih. Vprašale so ga še po neki stvari, a ta se za-bregne osorno nad Djimi: „Ich verstehe nichts windisch. Eeden sie deutsch"! In ni hotel govoriti ž njimi slovensko. Vse to je opazoval iz bližine koroški rodoljub. Ko Zilanke odidejo, stopi k neuljudnemu portirju in ga vpraša: „Gospod, kako morete trditi, da ne znate slovenščine, ko sem vender jaz sam že govoril z vami slovensko; saj ste rojen Slovenec"! Mož osupne in pravi bolj tiho: „Kes je, kar pravite; a vedite, jaz s potniki slovensko govoriti ne smem. Bilo mi je ukazano, da moram, kedar je slovensko govoriti res neobhodno potrebno, poklicati tolmača, a jaz s slovenskimi strankami ne smem govoriti slovensko.
—   Velika zmaga za cel bolški okraj. Široko so znane razburljive pritožbe z Bolškega zaradi gozdnih in pašnih prepovedi. Tudi v deželnem in državnem zboru je bilo o tem govora. Narodno-napredna stranka je poslala na vlado posebno spomenico. Tudi poljedelsko ministrstvo je ostato na stališču nižjih oblastij, ki so izdale one prepovedi. Dr. Henrik Turna je nastopil v imenu občine Bovec tožbo na upravno sodišče in je šel tudi sam na Dunaj, kjer je zmagal na celi črti, kajti upravno sodišče je uničilo ves postopek c. kr. oblastij. Vsled tega ostane paša na planini Goričica in raba gozdov Gošča, Skrilje, Gabrije, Jerebov žleb itd. kakor je bila pred onimi zloglasnimi  prepovedi.
—   »Narodni dom« v Trstu. Ustanovni občni zbor društva „Narodni dom" v Trstu je preložen in se bo vršil dne 7. julija.
—     Suspendiranje rojanskega župnika. Tržaški škof je župnika v Eojanu pri Trstu, zloglasnega don Jurizzo, suspendiral a divinis z omejitvijo, da sme še nadalje ob nedeljah in praznikih maševati. Mej župnikom Jurizzo in školom vlada že dlje časa jako oster konflikt. Jurizza, ljubljenec tržaškega magistrata, je v „Piccolo" ali sam in po kakem prijatelju pojasnil, da ga je škof suspendiral, ker ni hotel pri popoludanskem razstavljenju najsvetejšega „Tantum ergo" peti v slovenskem jeziku Mestna delegacija je imela danes teden o tej zadevi sejo. Eavnatelj magistratnih uradov dr. Artico je pojasnil, da je bil pri škofu intervenirat za župnika Jurizzo, a se je prepričal, da se škof na noben način ne bo udal. Mestna delegacija je sklenila, podpirati Jurizzo zoper škofa.
—    Vsesokolska slavnost v Pragi. V starodavni zlati Pragi se je v petek, na praznik sv. Petra, in v nedeljo zbralo na tisoče in tisoče navdušenih gojiteljev sokolske ideje iz vseh slovanskih   pokrajin, na   severu   in   na   jugu, in tudi
prijateljev njenih iz drugih dežel in narodov. Bil je to pravi kongres narodov, Kateri se je seSei v ud uavduienja prekipevajoči prestolici žilavega češkega naroda, ki je burno pozdravljal drage goste iz Francije, brate iz Poljske in širne Rusije, južne brate od Save iz Ljubljane in Zagreba, od obalij Jadranskih in bistre Savinje, iz bolgarske domovine, junake iz kršne črnegore, zastopnike Danske, češke rojake iz tujih dežel in iz daljne Amerike. Med prvimi gosti bili so F r a n c o z j e, ki se od dne do dne bolj zanimajo za Slovane, ter pri vsaki priliki kažejo svoje simpatije do njih. Prezident municipalnega sveta pariškega, gospod prof. Louis Dausset, na čelu oficialne delegacije, katero je pariška municipaliteta poslala v Prago, je bil od prvega koraka, ki ga je s svojimi spremljevalci storil na češko zemljo, predmet posebnega zanimanja. V deputaciji je več šef redak-terjev francoskih listov, pisateljev, umetnikov, poslancev, razni predsedniki in funkcijonarji gimnastičnih društev. V petek so došli gostje iz Moskve pod vodstvom Mihajla Mihaj-loviča Bojeviča, člana blagotvoriteljnega obšČestva v Moskvi. Slavnostna predstava v Narodnem divadlu se je pri čela ob 7. uri. V vestibulu je goste pozdravil intendant dr J. H ero Id. Posebno pozornost so vzbujale uprav herkulične postave Črnogorcev v bogatih nošah in Sokoli z vsega slovanskega sveta. Po Dvofakovi slavnostni overturi „Husitska" je sledil prolog in alegorična živa podoba „Za praporom sokolskim", ki je vzbujalo burno, navdušeno odobravanje. Potem se je pel prvi del Kovafovičeve opere „Psohlavci". Koso Sokoli-gostje zapuščali gledališče, so zažarele njega konture v čarobni razsvetljavi. Ob 9. uri bil je prijateljski sestanek v Žofinjski dvorani. Tu so se zbrali: Rusi, junaški orli čr nogorski, Sokoli iz sesterske Poljske, Bolgari, bratje Slovenci in Hrvati, vitežki Francozi, dva danska gimnasta in Sokoli iz daljne Amerike, katere vse je pozdravil starosta češke obče sokolske, dr. P odi i p ny. Pevski zbor praškega „Sokola" je zapel slavnostno himno „Svoji k svojim". Govorili so potem: zastopnik francoskih gimnastov gosp. De F lan dre, starosta mesta Arras, Francoz Len gle t, načelnik hrvatskega „Sokola" Lazar Car, Črnogorec inženir Jova Popovi 6, podstarosta ljubljanskega „Sokola" dr. Kušar, Rus Mih. Mihajlovič Bojevič in Danec Holger Nielson iz Kodanja. Tako se je končal prvi slavnostni dan Pri glavni točki druzega dne, pri velikanski, sijajno uspeli javni telovadbi so tudi slovenski telovadci dobili dragoceno darilo.
—   Izseljevanje v Ameriko. Meseca junija t. 1. ja odpotovalo z ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko 197 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 6 oseb. Tudi je bil agent za izseljenje prijet.
—   Samomor učenca ljudske šole. Občno senzacija vzbuja, da se je obesil 13ietni Ig. Komat, učenec ljudske šole na Mirni pri Trebnjem na Dolenjskem. Da ni mogel biti posebna „nadarjen, kaže že to, da je hodil še vedno v L razred on-dotne šole.
—   Nesreča. Iz Rajhenburga se piše: V neposredni bližini Rajhenburški ima umirovljeni brzojavni inšpektor No-votny za svojo hišo kamenolom. Ko se je dne 28. junija ondi lomilo kamenje, odkrušili sta se v višini ogromni skali, po 1 m2 v obsegu, ter lomastili doli proti kraju, kjer je stala soproga omenjenega lastnika. Sirota se ni več zamogla ogniti jednemu proti njej drvečemu kolosu, ki jo je podrl ter ji zdrobil jedno nogo od kolena počenši proti stegnu popolnoma, a na drugi zmečkal ji je dvoje prstov. Nesrečnico so takoj pričestili in jo nato odvedli v krško bolnico, kjer je 29. junija po brez-
Stran 269.
uspešni amputaciji izdihnila v strašnih bolečinah. Pokojnica, rodom Videmčanka, je bila vrla, dobrotna žena in je tudi narodne zavode vedno prav gmotno podpirala. Bodi jej prijazen spomin!                                  ___
—   Nagla smrt. Nedeljo zvečer se je pripeljal z brzo-vlakom iz Dunaja v Trst direktor dunajske filijalke-tvornice Singerjevih šivalnih strojev gosp. Viljem Eggers, kateri seje že mej potom nekaj slabo počutil in je o tem s svojim sopoto-valcem govoril ter isto priobčil tudi ravnatelju prodajalnice Singerjevih strojev v Trstu, kateri ga je prišel na kolodvor čakati. Prišedši na kolodvor, so šli takoj vsi trije v lekarno Zanetti v Via Nuovd, ali prišedši pred lekarno, so ga morali kar na rokah iz kočije nesti. Prenesli so ga v lekarno, kjer je nekaj minut na to umrl. Poklicani zdravnik je smrt kon-stantiral. Mrtveca so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu v Trstu.
—   Nečloveški brat in sin. V mestecu Liebling, na meji med Avstrijo in Ogrsko, je stanoval kmet Ivan Klein v hiši svojega 751etnega očeta. Prepiral se je vedno z očetom in s svojo omoženo sestro. Pred nekaj dnevi pa je ubil Klein svojo sestro z lopato, baš ko je nesla očetu zajutrek. Ko je stekel oče po revolver, da maščuje svojo hčer, je tudi njega udaril sin z lopato po glavi ter mu jo razklal.
—   Biseri iz muzeja predsodkov. „Niva Polska" je prinesla članek, v katerem biča inteligenco, ki se boji težkega telesnega dela. Pisatelj izreka željo, da bi minila v XX stoletju bojazen pred fiziŠkim delom, katero smatrajo mnogi pristojno samo za nenaobražene ljudi, a ne za inteligenco. Mladina, ki prihaja iz kmečke hiše ali pa iz obrtniške rodbine, se ne vrača več v te vrste, ampak prenapolnjuje vrste inteligence. V deželah, kjer se je naobrazba razširila v širjih vrstah, tam te napake ni zapaziti. Tako se hvalijo v Ameriki prvaki družbe, da so sinovi kmetov ali pa mnogokrat sploh ne zapuščajo svojega prvotnega stališča. V Švediji, Belgiji in Švici se more najti marsikak naobražen mož na polju. Ta okolnost mora dobrodejno vplivati na delo samo, pa tudi na družbo. Autor obsoja one stariše, ki se trudijo, preskrbeti otrokom takšen stan, v katerem bi lahko živeli brez truda. Tako postajajo otroci nesposobni za vsako delo in se množijo slabot-neži, ki izgubijo pogum pri vsaki zapreki, ki nimajo energije, in ki postajajo za človeštvo pravo breme. Narodi, ki niso zmožni opravljati težka dela, morajo izginiti raz zemeljskega površja
—   Naš cesar v nevarnosti? Silno razburjenje je provzročil nek dogodek ob zadnjem bivanju našega cesarja v Budimpešti. K vozu cesarjevem je skočil nek mož in vrgel neko stvar v cesarjev voz. Policija je skočila k možur misleč, da ima pred seboj anarhista. Toda skoro se je pojasnila zadeva. Dotični mož je bil baron Wallburg, sin iz morganatič-nega zakona že umrlega nadvojvode Ernesta. Vrgel je v cesarjev voz prošnjo, v kateri slika, v kako beden položaj je prišel in prosi cesarja pomoči. Baron Waliburg je dobil sedaj z Dunaja 2000 K, da pokrije najnujnejše potrebščine, na mesec dobi 200 K, in za njegove otroke se bo primerno skrbelo
—   Cesar v Slavoniji. O priliki udeležbe jesenskih vojaških vaj na Ogrskem in Hrvatskem se hoče pomuditi Njega Veličanstvo cesar tudi nekaj dni v Slavoniji, in sicer v Dolnjem Miholjcu. To se bode zgodilo v času od 10. in do 13. septembra. Za to bivanje cesarjevo v Slavoniji se že de-lajo najobširnejše priprave.
—   Alkoholizem na Francoskem. Glasilo anti-alko-holističnega društva na Francoskem prijavilo je jako zanimive podatke o škodljivem delovanju alkoholizma. Mej drugim pravi; Alkoholizem provzroča v Franciji povprečno vsako leto blizu 52 000 prestopkov, 1.753 samomorov in 60 000 umobolnih. 75 °/0 bolnikov je v francoskih bolnicah, ki so žrtve alkoholizma. Vsako leto umre   do 170 Francozov vsled bolezni, ka-
tero je provzročil alkohol. Število idijotov, potomcev alkoholikov, znaša vsako leto nad 100.000. Ako bi nesrečo, ki jo dela alkohol v Franciji, izrazili v številkah, pravi omenjeno glasilo, bi morali zaznamovati vsako leto nai  12 miljardov fr.
guiotue   škode,    katero   ima    naroči.
—    Poraba hrane pri duševnem delu. Francoz Binet dokazuje po materijalu, ki ga je nabral po raznih internatih, da pada mesečna poraba hrane redno od oktobra do julija; v poslednjih dveh' mesecih, (junij in julij) v času, ko se delajo izpiti, pa je poraba hrane najmanjša. Na ta način je dognano, da znižuje duševno delo v nasprotju s telesnim delom tek. Autor pa opozarja še na drugo okolnost, ki vidno deluje na porabo hrane — na toploto zraka. Po poročilu velikega zavoda v Parizu Ben-Marche, ki daja hrano pet tisoč ljudem, porabi po zimi človek 450 gr kruha, po leti pak samo 325 gr,
—   V katerem mestu je največ ptujcev? Splošno se je do sedaj mislilo, da je Pariz ono mesto, ki preživlja največ ptujcev. toda po poslednjem štetji se je razvidelo, da je v Bukareštu, ghvnem mestu Rumunske, samo 168 000 domačinov in 106.000 ptujcev in sicer je: 38.000 Avstrijcev, 2 689 Armencev, 2 968 Nemcev, 2 107 Italijanov, 1.338 Grkov, 938 Bolgarov, 732 Francozov, 525 Rusov, 245 Turkov, 350 Tirolcev, 92 Angležev, 70 Poljakov, 50 Belgijcev, 22 Nizozemcev, 6 Japoncev, 2 Amerikanca in — 43.000 zidov. Zastopanih  je torej  18 narodnostij.
—   Služkinja — milijonarka. Pred nedavnim časom umrla je na Ruskem bogata grofinja. Ker pa ni imela bližnjih sorodnikov, izročila je vse svoje imetje, ki je obstojalo iz dveh velikih posestev, mnogo dragocenostij in več kot milijon rubljev svoji služkinji s pristavkom, da ker ji je zvesto služila do zadnjega, zapušča jej vse to, kar je bilo njeno. Začudenje nad to oporoko je bilo splošno in mnogi so zavidali moža te srečne služkinje, ki jo je poročil nekaj tednov pred smrtjo grofice, ne vedoč, kako bogato nevesto si je izbral. Sedaj pač ne bode treba njemu kot kuharju grofovskih hiš in njej kot služkinji istotam iskati dela — iskala si bode rajši sama kuharjev in služkinj.
—  Egipčanec proti haremu. Egipčani sedaj že sami uvidevajo, da z življenjem v haremu sramote svoje žene, katere žive kot sužinje, od sveta ločene, zaprte v sobah kakor zločinke. Kassim-Anim-Beg, visok uradnik v Kairu, piše v nekem tamošnjem listu sledeče: „Reforme, katere posebno priporočam, so sledeče: 1. Naobrazujte žene. 2. Dovolite ženam slobodo v njih delovanju, mišljenju in čutenju. 3. Spoštujte zakon in smatrajte ga za nekaj resnega, temelj mu bodi mej-sebojna naklonjenost, ker ni možno, da bi se dva ljubila, ki se nista prej nikdar videla. 4 Izdajte postavo, v kateri se bodo zahtevali razlogi za razporočenje. Zakon naj razloči oblast šele tedaj, ako pomirjenje ni mogoče. 5. Pred vsem pa: Mno-goženstvo bodi odpravljeno "
—   Boj z medvedom. Ameriški listi pripovedujejo o 131etnem de^ku Rudolfu Stemmerju, katerega je mati, ker so bili zelo ubožni, poslala v gozd, da tam ustreli kako divjačino. Oče dečkov je delavec in si je postavil svojo hišico popolnoma v samoti, kjer živi s svojo družino. — Deček je vz^l puško-dvocevko ter odšel mirno v gozd Prišedši na nekak rob gozda, vidi nenadoma velikanskega medveda korakati proti sebi. Deček se spusjti v beg ter hoče splezati na neko drevo, da se reši. Toda drevo bilo je predebelo in ni ga mogel ob-seči, da se povspne nanj. Hitro vrže od sebe suknjo, da zadrži medveda, ki se je res začel motiti z vrženo obleko. Med tem pa deček sproži in ga zadene v glavo ter mu oslepi očesi. Toda medved, dasi slep, se zaleti z vso močjo v neko drevo, kar ga tako omami, da pade na tla. Deček sproži mu dru-gokrat v uho. Nato še da zadnji strel ter medveda tako dobro zadene, da obleži na mestu mrtev. Angleški guverner v Queique
Str*n 270
dal je dečku iplačati veliko nagrado za tako hrabri Sin v boju z medvedom, ki je tehtal 350 kilogramov.
—  Doba življenja v raznih stanovih. Statistika je dognala, da doživi 70 let izmed 100 oseb: 42 duhovnikov, 40 kmetov, 35 kupcev, 32 vojakov, 29 advokatov, 28 umetnikov in 27 učiteljev.
—   3828 milijonarjev je v Zjedinjenih državah severne Amerike. Skupno premoženje teh Krezov znaša blizu 16 milijard dolarjev. Ti milijonarji imajo več kot petino vsega premoženja v Zjedinjenih državah; vse premoženje teh držav se ceni namreč približno na 61 milijard dolarjev. V prvi če-trtinki preteklega stoletja je bilo v Ameriki | le šest milijonarjev, danes pa jih je že toliko. Najbogatejši je John D. Eockefeller, ki ima baje več kof 300 milijonov dolarjev.
—   Vrednost jagod. Sedaj, ob času ko zore po naših brdih in obsekanih gozdih jagode, ko se tako rudeče-vabljivo blešče izmed svežega zelenja, utegnilo bi marsikoga zanimati, vedeti o zdravstveni vrednosti njihovej. Splošno se ve, da so jagode zelo hranilne in zdrave, vsaj že slavnoznani Kneipp priporoča čaj iz jagodovega perja, koliko bolj pa morajo biti hranilne celo jagode. Stanovalci v daljnem severu, kjer jagode vsled mraza ne morejo dozoreti, pripravljajo iz njenega cvetu neke vrste čaj, katerega pijejo v raznih boleznih, posebno zoper reumatizem. Prvi francoski zdravniki svetovali so Napoleonu III. ko je prišel v kopelj Vicby. da naj je mnogo jagod, ker one hladijo notranjo vročino, pospešujejo prebavljenje ter s tem pospešujejo slast do jedi. Tudi onim ljudem, ki jih nadleguje vročina v licu in provzroča nelepo rudečico, je svetovati, da jedo kolikor mogcče jagode. Vsebina jagod obstoja večinoma iz sladkorja in sicer 4 do 7 5 °/0, a kisline ima samo dva odstotka. Seveda so jagode toliko bolj sladkejše, ako so na solnčnatem kraju. Nikakor pa ni zdravo, jesti jagode s surovo smetano, kakor je to pri gospodi često v navadi. S tem se le kvari želodec, ker je to jako težko prebavljivo.