63 plamenca. Mladostnemu osebku se je pridružil še odrasel, ki je imel v primerjavi s prvim roza obarvano perje. Skupaj sta se zadrževala v rezervatu vse do 27.  12.  2019, ko je naše kraje zaobjela hladna fronta in s sabo prinesla nizke temperature. Vodna telesa so v Škocjanskem zatoku za nekaj dni zamrznila, kar je verjetno prisililo plamenca, da se umakneta. Od tistega dne osebka nista bila več opažena v rezervatu. Sledilo pa je opazovanje dveh osebkov (mladega in odraslega) nekaj tednov kasneje ob ustju reke Mirne na sosednjem Hrvaškem (Bia Rakar osebno). Z veliko verjetnostjo sta bila to »naša« plamenca, ki sta se tja odselila med hladno fronto. Plamenec je bil v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pred tem zabeležen le enkrat, in sicer 9. 11. 2005 (podatkovna baza NRŠZ). Pričujoči opazovanji tako veljata za drugi in tretji podatek te vrste na območju. Sicer se plamenec zadnja leta bolj ali manj redno pojavlja v manjših skupinah v Sečoveljskih solinah, predvsem v zimskih mesecih. Za notranjost Slovenije pa je znanih le nekaj redkih podatkov (Atlas ptic 2020). Domen Stanič, DOPPS – BirdLife Slovenia, Sermin 50, SI–6000 Koper, Slovenia, e–mail: domen.stanic@dopps.si Plamenec Phoenicopterus roseus Greater Flamingo  – two individuals observed on 17 Nov 2019 at Velika Loka (UTM VL 98, SE Slovenia); a rare observation of the species in the hinterland of Slovenia Plamenec je redka vrsta Slovenije s 17 potrjenimi opazovanji v kategoriji A (Hanžel & Denac 2018). Večina opazovanj od leta 2005 je zabeležena za Sečoveljske soline (Hanžel 2013, 2016, 2017, Hanžel & Šere 2012). V nedeljo dopoldne, 17. 11. 2019, smo se z avtom peljali na družinski obisk po dolini reke Temenice od Trebnjega proti Veliki Loki. Tam se Temenica večkrat na leto razlije po travnikih, na katerih skoraj vedno opazimo kako sivo čapljo Ardea cinerea. V prvem tednu novembra so te kraje zajele obilne padavine, tako da je bila voda tu in tam še vedno razlita, Temenica pa se je že vrnila v strugo. Na poplavljenem travniku pri vasi Kamni Potok pri Veliki Loki pri Trebnjem smo sredi vode opazili tri ptice, ki so spominjale na čaplje. Ko smo bili najbliže pticam, smo opazili, da se ena od ptic nekoliko razlikuje od drugih s svojim rožnatim perjem in da to ni igra barv, saj je bil dan turoben in oblačen. Takrat je obema avtorjema prispevka kliknilo, da so taki lahko le plamenci. Na prvem možnem mestu smo se obrnili in se vrnili k poplavljenemu travniku, da bi se prepričala, ali sva res prav videla. Ob izstopu iz avtomobila je takoj odletela siva čaplja, sredi vode pa sta ostali ptici z zakrivljenim vratom, kratkim debelim kljunom, ena z izrazito rožnatim perjem. Dvoma o prepoznavi vrste ni bilo več. Takoj sva posnela dokazno fotografijo in jo poslala D. Bordjanu, ki je takoj potrdil opazovanje. Poklicala sva še kolege iz Dolenjske sekcije DOPPS; pri plamencih so bili že v slabi uri. Takrat se je celo zjasnilo, in G. Bernard je posnel fotografije, ki jih je že naslednji dan objavila večina slovenskih medijev. Plamenca sta vso nedeljo postopala po poplavljenem travniku, se vsake toliko dvignila v zrak, zaokrožila in se spet spustila na tla. Okoli tretje ure popoldne sta celo odletela, vendar sta se kmalu spet vrnila. Na travniku sta bila opažena tudi še naslednji dan, v ponedeljek 18. 11. 2019, medtem ko ju v torek ni bilo več. Po pregledu literature sva ugotovila, da prvi zabeleženi podatek v Sloveniji ravno tako izvira iz Velike Loke na Dolenjskem, in sicer z dne 27. 11. 1970 (Komisija za redkosti 1993). V notranjosti Slovenije so bili plamenci opaženi le še na Cerkniškem jezeru (Hanžel 2015), na Medvedcah (Kerček 2005) in na Ptujskem jezeru (Horvat 2018). Informacijo sva še dodatno preverila pri I. Božiču, ki je naveden kot posredovalec podatka za Veliko Loko (Komisija za redkosti 1993). Ugotovila sva, da preparat samice plamenca hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pod inventarno številko 6003 (Vrezec, pisno). Za opazovanje pri Veliki Loki sicer Hanžel & Šere (2012) navajata opombo »Obstaja več krajev z istim imenom, iz vira pa ni mogoče ugotoviti, za katerega gre«. Slika 3 / Figure 3: Plamenca / Greater Flamingo Phoenicopterus roseus, Kamni Potok pri Veliki Loki, 17. 11. 2019 (foto: Gregor Bernard) Acrocephalus 40 (182/183): 61–76, 2019 64 V inventarni knjigi je navedeno, da so plamenca »ujeli živega, oslabljenega, učenci osnovne šole Martinja vas pri Veliki Loki« (Vrezec, pisno). Glede na opombe v inventarni knjigi tako ni dvoma, da je šlo prav za Veliko Loko pri Trebnjem. Vendar pa ni zapisa o natančni lokaciji ujetja. Če so ga ujeli učenci nižjih razredov, se je to verjetno zgodilo v bližini Šentlovrenca, kjer je podružnična šola. Toda večja je verjetnost, da so ga ujeli učenci višjih razredov, nekje na poti med Trebnjem in Martinjo vasjo. Ravno na sredi te poti pa je Velika Loka. Marijan Govedič, Center za kartografijo favne in flore, Tacenska 20, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: marijan.govedic@ckff.si Teja Bizjak Govedič, Šišenska cesta 35, SI–1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: teja.bizjak90@gmail.com Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet – a pair breeding in the brackish lagoon of Škocjanski zatok Nature Reserve, Koper (UTM VL04, SW Slovenia) on 26 Jun 2019, when a nest with 4 eggs was found; on 6 Jul 2019, three fledged chicks were observed there; this represents the first breeding record of the species at the site and the second known breeding site in Slovenia Sabljarka se v Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pojavlja občasno in v manjšem številu le v pomladanskih in poletnih mesecih. Leta 2019 smo v okviru rednega spremljanja stanja ptic zabeležili prvo gnezditev te vrste na območju naravnega rezervata. Sredi aprila 2019 sem med rednim tedenskim popisom spremljanja stanja ptic prvič v sezoni opazoval par sabljark v polslani laguni naravnega rezervata. Opazovanja dveh osebkov so se vrstila vse do 5. 6. 2019. Preostanek meseca junija pa sem v laguni opazoval le en osebek sabljarke, kar je dalo slutiti, da se drugi osebek zadržuje na gnezdu. Dne 26. 6. 2019 sta sodelavca Kim Ferjančič in Borut Mozetič med sistematičnim pregledovanjem gnezditvenih otokov in robnih habitatov lagunskega dela rezervata med halofitno vegetacijo našla skrito gnezdo sabljarke s štirimi jajci. Že 6. 7. 2019 pa smo potrdili uspešno gnezditev z opazovanjem treh speljanih mladičev. Ti so se na območju lagune zadrževali vse do konca meseca julija. Sabljarka je v Sloveniji redka gnezdilka, ki je do leta 2019 gnezdila le v Sečoveljskih solinah. Tam je začela gnezditi leta 2001, število parov pa se je v zadnjih letih močno povečalo (49 parov leta 2017; Škornik 2018). Novo gnezdenje v Škocjanskem zatoku je verjetno posledica pozitivne rasti gnezditvene populacije v Sečoveljskih solinah. Domen Stanič, DOPPS – BirdLife Slovenia, Sermin 50, SI–6000 Koper, Slovenia, e–mail: domen.stanic@dopps.si Polojnik Himantopus himantopus Black-winged Stilt  – one individual observed in flooded fields close to Notranje Gorice (UTM VL69, central Slovenia) between 14 and 16 May 2019; only third record for this well-monitored site Dne 14. maja 2019 sva z Matijo v dežju pregledovala poplavne površine blizu Notranjih Goric. Vremenska motnja je tistega dne na selitvi ujela ogromno kmečkih lastovk Hirundo rustica, ki so rojile nad poplavnimi vodami, slišati pa je bilo tudi čebelarje Merops apiaster in rumenega vrtnika Hippolais icterina. Na eni izmed Slika 4 / Figure 4: Sabljarka / Avocet Recurvirostra avosetta, Naravni rezervat Škocjanski zatok, 15. 7. 2019 (foto: Domen Stanič) Slika 5 / Figure 5: Polojnik / Black-winged Stilt Himantopus himantopus, Notranje Gorice, Ljubljansko barje, 14. 5. 2019 (foto: Mitja Denac) Iz ornitološke beležnice / From the ornithological notebook