Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. Spisal pr. K. Šfrekelj, r. vseuč. prof. v Gradcu. (Posebni natisek iz „Časopisa za zgodovino in narodopisje^ V. 38—103. in VI. 1—69, 115—128.) Maribor, 1909. Natisnila Cirilova tiskarnica. $ 134792 (Prvi del spisa je bil donatisnjen konec junija 1908. leta, ostalo pa konec junija 1909. leta.) i Ms C f I. 3S-/03' Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. č~T'zdaja besednega zaklada štajerskih Nemcev 1 me je napotila, fj| da sem pregledal, koliko je slovanskega pri teh najbližih naših nemških sosedih. Posledek te preiskave podajem na nastopnih straneh, ki naj bodo majhen prispevek v to, da se 1 Steierischer IV.irtschatz als Erganzung zu Schmellers bayerischem AVorterbuch gešammelt von Theodor Unger, fur den Druck bearbeitet und herausgegeben von Dr. Ferdinand Khull. Graz 1903. Leuschner & Lu- bensk)', Lex. 8° XXIV + 661. — 15 K. To knjigo je sprejela nemška kritika zelo prijazno in ni ji, v ko¬ likor je meni znano, očitala niti najmanjše pege. Pisatelj — sin znanega botanika Ungerja, torej slovenskega pokoljenja — je umrl, preden je mo¬ gel prirediti svoj slovar za natisek, kar je po njegovi smrti storil pro¬ fesor dr. Khull. Ta je, kakor pripoveduje v predgovoru, gledal pred vsem na to, da so se iz Ungerjeve zbirke izpustile besede, ki se v istem pomenu ih isti obliki nahajajo že v bavarskem slovarju Schmellerjevem. Kako se je ob takem ravnanju mogla knjiga nazvati „Steirischer \Vort- schatz“, to mi je nedoumno; saj štajerski besedni zaklad obsega ven¬ dar tudi nalašč izpuščene besede! Ktere pa so te? Odkod naj vemo, ktero besedo v Ungerjevi zbirki je Khull izbrisal in ktera Schmellerjeva beseda se govori tudi v.štajerskih Nemcih, ktera pa ne? Tako ravna¬ nje je torej povsem nekritično in zasluži najhujšo obsodbo, ker nam je ž njim zaprt vpogled v razširjenost takih besed. Izdatelj bi jih bil moral vsaj na kratko omeniti ter zavrniti na Schmellerja, če se je bal, da bi knjiga preveč narastla. Javnost je smela to zahtevati zlasti pri delu, v čegar podporo je prispevalo toliko mecenov — dunajska akademija znanosti, naučno ministrstvo, deželni zbor štajerski in štajerska hranilnica v Gradcu! K sreči se izdatelj ni ravnal strogo po svojem načelu, kakor vse kaže: sicer bi bil moral namreč izpustiti: Adel ,Jauche‘ (Schmeller I, 34), Barch ,verschnittenes mannliches Schivein 1 (I. 268), beigen ,in Haufen iibereinanderlegen 1 (I. 215), Peunte .,eingefriedeter vom Viehtrieb ausge- schlossener Platz' (I. 395), Ast ,Geschwiir; Spčise, Futter 1 (I. 157 sub Aifi in As's), Anf ,uvula‘ (I. 42), rd-pfig ,riiudig‘ (II. 128 ) itd. (Omenjam, da navajam tu in povsod v nastopnem le po nekaj besed v podkrepo svojega mnenja in da mi ni bila naloga, zbrati vse primere, ki govore zanje.) — Mnogo besed ni sprejetih, ki bi jim gotovo bilo prostora v slo¬ varju in jih tudi v Schindlerju ni najti. Nekterih pisatelj ali izdatelj nista poznala in zato je o njih molčati; toda čudim se, da manjka,-če se je že ovekovečil moderni socifarb ,rot‘,. nekterih besed, ki so gotovo znane vsakemu Gradčanu, n. pr. tisti znameniti Armenbeteilter, ki skoraj dan Časopis. 3 Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 39 ščasoma zadela vrzel v znanosti o vzajemnem vplivanju Nem¬ cev na Slovane in Slovanov na Nemce; ta znanost je zlasti v zadnjem oziru precej zanemarjena, nekaj zato, ker niso nem¬ škim filologom (do prav malo izjem) znani slovanski jeziki, nekaj pa zato, ker se je s slovanske strani pristopalo k takim preiskavam preveč diletantično. Da sem jaz našel in prav objasnil za dnem plaši po vseh graških listih, celo tistih, ki se bahajo, da pišejo ^najboljšo 11 nemščino; dalje pogrešam glagola aushengen ,unterbrechen, aufhoren: das Studieren auf einige Tage aushengen 1 (odtod naš pre-je- njati\ in tako tudi schnapsen ,Sechsundsechzig spielen 1 . Izdatelj izjavlja, da je dijalektične oblike, ker jih je bilo premalo in niso bile zapisane strogo znanstveno, prepisal v navadno knjižno nemščino. Če bi bilo to njegovo ravnanje pravo, potem bi bil moral tudi oblike, ki jih imajo besede v listinah, prav tako prepisati v knjižno nemščino. Saj so prav tako dijalektične in jih starost sama še ne bi ščitila! Edino pravo je, če se že hoče uvesti v slovar knjižna oblika, da se vsaj pristavi v oklepih tudi dijalektični zapis, pa bodi ta še tako pomanjkljiv, saj tudi znanstveni zapisovavec ne bo vselej zadel prave izreke. Kdo nam tudi more jamčiti, da je izdatelj res vse prav prepisal v ,navadno 1 nemščino? Meni se nikakor ne zdi, da je zadel povsod pravo. Vprašati namreč smemo, zakaj piše proti svojemu načelu: Beerwunkel za Bdrminkel (iz lat. pervinca, 60), bedilt namestu bedielt (59: seines bedillten [verstorbenen, auf die Diele, das Brett gelegtenj Schwagers), Packer ,Infanterist ohne Chargengrad 1 (madž. baka) namesto Backa (43), anschinden ,anhussen, anreizen 1 nam. an- schilnden (25, prim. srgn. sekunden , stgn. scuntan — šuntati), Aus- reuter ,schlechtes Mehi, Mehlabfall als Viehfutter 1 namestu Ausreiter 39, prim. srgn. riter ,Sieb, Reiter 1 ) itd. K sreči in ne v škodo slovarju je izdatelja večkrat zapustila njegova težnja po knjižnih oblikah; prim. Bomberl , Pomperl ,Erdapfel‘ (103, iz Bodenbirne, prim. Fletsbirne, Grundbirne ); Heurauch. Geheirauch (Koarauch) (239 iz Hbhenrauch ); Brat ,Grund. Platz 1 (106) nam. Breite (Braiten area, Schindler I 370); Tiirzuogel ,Torwart‘ (185) itd. Toliko glede sprejetega gradiva in rav¬ nanja ž njim. Kako je postopal izdatelj glede na obdelavo tega gradiva? Tu je najprej pogledati, kako je sprejeto gradivo raztolmačil glede pomena posameznih besed. Da si mnogokrat ne ve pomagati, kadar je do¬ ločiti pomen iz listin, tega mu nihče ne bo štel v greh. V nekterih pri¬ merih pa je stvar vendar tako rekoč na dlani. Pri besedi Tirasch 155 misli n. pr. da bo to ,Jagdhund‘ (to mnenje je pač zakrivil Bismarckov pes Tiraš), toda že listinski izraz „ain Tirasch zlim W achtel fangen^ in, kar je isto, (184) „ein Diires auf die Rebhuhner 1 kaže, daje to frc. tirasse f. ,das 40 Časopis za zgodovino in narodopisje. vse v štajerski nemščini zdaj rabljene ali nekdaj znane besede, tega si seveda nikakor ne domišljam: v to je treba še mnogo iskanja in premišljevanja. Tiste besede, o kterih mi ni jasno, so-li izvirno slovanske ali nemške, sem del v oglate oklepe, pri drugih sem svoje dvojbe posebej izrečno navel. Sprejete so v spodnji zaznamek tudi take neslovanske besede iz jutro- Streichnetz ftir das Federwild‘. Eisenbratse (197) jc ,Handbretze, Hand- fessel 1 . Kanariwerkel (377) je .AVerkel zum Vorleiern von Melodien, damit der Kanarienvogel sie nachsingen terne 1 . Kaj je Mitterling (461), bi bil izdalelj lehko izvedel iz Lcxerja in Uberfelderja: 1) ,Insel im Flusse 1 in 2) ,ein in der Mitte zrveier Grundstiicke oder AViesen liegender Grundstreifen 1 ; slov. osredek. Korobe f.: „Koroben und Feigen“ (405) so ,Bockshorndel, Johannisbrot 1 , frc. caroube, ital. carrube iz arab. charrob itd. — Pri drugih besedah ni pomen razložen dovolj razločno in jasno. Tako mu je ratschen 488 „das r scharf aussprechen 11 nam ,.r“ schnarrend (Zapfchen-r) aussprechen 1 , kakor so ga v zadnjih letih začele gojiti graške dame, zapeljane po izgovoru gledaliških igravcev iz severne Nemčije. Neštajerec nikdar ne bo vedel, zakaj se Mariatrost imenuje tista ,Stellung im Kegel.spiel, in der die beiden Flankenkegel (Bauern) allein stehen bleiben 1 ; tu mora leksikograf navesti, da se tako imenuje po cerkvi Mariatrost pri Gradcu, ki ima dva stolpa. Boxel ,Ta- schenmesser 1 (105) se ne imenuje vsak nožič, ampak le tisti, ki je za¬ krivljen kakor divjega kozla (gamza) rog. Landler (zakaj ne po izdate- ljevem načelu Landler ?) jc (425) med drugim ,Bewohner des Landels 1 ; kaj pa je na Štajerskem Landel , ni nikjer povedano, niti niso nikjer omenjeni tudi na Štajerskem dobro znani Heans n. Celo graški Fetsen- markt ni glede dni in dobe, kedaj je, označen prav. Mnoge navedbe pomena so tudi očividno preozke, nektere preši¬ roke, druge celo napačne. Alberbrojl (14) ni ,junger Zweig einer Pappel 1 . ampak tak „Sprofi‘. Parapliemagen se razlaga z ,AVagen ohne Bedachung, (50); če pa je Dach .Regenschirm 1 (134), potem je pač nasprotno reti Mehlmesser (456) je .beeideter Bcamter, der das Abmessen und Ver- steuern des Mehlcs besorgte 1 (iz ktere listine se to sklepa?); jaz sem vedno slišal to besedo v pomenu ,Mehlverkaufer, Mehlhandler, der am Platz den Kunden das Mehi zumifit 1 . Netočno je razložen tudi „Kol- manisegen“ z ,Name eines AVettersegens- (403); ali nista sestavitelja slo¬ varja nič slišala o „Kulmonisegen“ ? O njem je pisal vendar v graški ..Tagespost“ znani štajerski etnograf K. Reiterer 1. 1897, v št. 132 (13. maja) v spisu „Volksmedicamente“ ter povedal, da je to „ein Volksbuch- lein, das jeden, der es tragt, schutzt“. Triesterstecken se razlaga kot ,Peitschensticl aus Zirbelhols prav je „aus Zurgelhols 11 (Celtis austra- lis); nemška beseda Triester je iz der + Riister ,Ulme‘: ulmus in cel- 3“ Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 41 vih jezikov, o kterih se da v kolikor toliko dokazati ali vsaj po njih naturi slutiti, da so jih Nemcem iz turščine, arabščine ali perzijščine posredovali na zadnji stopinji Slovani. Ne¬ kaj je tudi takih, ki jih ni najti v spodaj ocenjeni Ungerjevi knjigi; zakaj sem jih sprejel, je razvidno že iz naslova mo¬ jemu spisu. tis spadata v isto rastlinsko družino, vsled česar sta se drevesi lehko pomešali. Omembe vredno za karakteristiko vsega dela je tudi ozname- nilo besede Porsunkerltag kot ,Todestag der heil. Portiuncula 1 (104), kakor da bi sv. porcijunkula bila kaka svetnica ženskega spola, ki je nekje sveto živela in sveto umrla! Po kakih načelih je raztolmačeno vse gradivo glede na njega po¬ stanek ali etimologijo, to ni povedano nikjer. Etimologija je zdaj nave¬ dena, zdaj zopet ne. Večinoma se zavrača na Schmellerjev, tu pa tam na Lexerjev (koroški) in na Grimmov slovar (DW.), toda ne povsod, kjer bi to pričakovali in bi se bilo lehko zgodilo, ne na škodo delu. Tako je pri Arscli ,Flufifahrzeug best. Form 1 opozoriti na Schmellerjev Ursch l ,Nachen der kleinsten Gattung 1 in Asch (I. 168, 165). P epi ,penis 1 (57) se razlaga, kar je nemogoče, „aus der Verklnrg. von Popper, PopperV : ki pomenja .Puppe, Točke, kleines Kind, Euterbeule 1 , nikdar pa ne ,penis 1 ; to ni nikaka „willkiirliche Umstaltung 11 navedenega Popperl, ampak čisto navadno ime Pepi ,Josef‘, kakor še ta ud imenuje tudi Hans (slov. ja- nez) ali Zebedaeus (št.-n. Zebede 644). Gaggolori ,Auglein‘, (iibtrg.) Kindchen; Augenglaser 1 (263) je lat. oculare ali ocularium, prim. polj¬ ski okularp. Porstat. Forstant ,Name eines Kleiderstoffes 1 (248) je iz arab. Fustdt, F ostat ,Name einer Vorstadt in Cairo* (mogoče po naslombi na Vorstadtj pa prim. tudi fasch — farsch, faschieren — farschieren). Schmack ,griines Pulver von Rhus coriaria 1 bi bil moral izdatelj ločiti od Schniack ,Geschmack‘ ali vsaj zavrniti na Somak, Šumak (598). Ka- tenibelmoche ,zweite Woche in der Faste 1 (372) je iz Quatember (quat- tuor tempora). Pri italijanskih in francoskih. besedah je izdajatelj izvir¬ nico včasi navel, še večkrat pa ne, dasi je jasna. Predaleč bi nas zape¬ ljalo, ko bi hoteli navesti vse primere, kjer bi bilo v tem oziru slovar popolnih. To bi napolnilo posebno razpravo, zato podamo le kopico tu pa tam po knjigi nabranih primerov: Abschappen (Schiilersprache) ,durchgehen, davonlaufen 1 (8), ital. scappare, * excappare ,die Monchskaputze ablegen 1 . Balester ,Armbrust‘ (46), it. balestra , balistra. Parchet f. ,Raubschiff‘ (50), it. barchetta. Petesche ,Fleckentyphus‘ (59), frc. petecliies, it. petecchie. Benne, Ben¬ de1 ,geflochtener Wagenkorb‘ (66, 65), it. benna (že Grimm DIV. I. 1473). Besetten pl. („B. oder rothe flecklein zum farben“, 73), pač it. pessetta ,Rosentuch‘. Posekan „einen P. haben — sich ein grofies Ansehen zu 42 Časopis za zgodovino in narodopisje. Da bo preiskovavcem Jože najti v spodaj podanem za¬ znamku obravnavane besede, sem pridržal tisto abecedno raz¬ vrstitev, ki se je zavoljo južnonemškega izgovarjanja drži slo¬ var Unger-Khullov. Ne razločujeta se potemtakem b in f, d in t, f 'm v na začetku in v sredi besed, in zategadelj je iskati geben suchen“ 104), frc. beau genre. Bransel ,Armband‘ (109), it. brac- cialetto id. Bressilerl ,Art Rostbraten 1 (115), it. braciola, bragiola, ben. brisiola, bresola. Pugnal ,Name einer Waffe‘ (127), it .f ugnale ,Dolch‘. Dard, Tard ,leichter Wurfspiefi‘ (143), it. dardo. Tortsche, Torste ,Fackel‘ (161), it. torcia. Torkel ,Presse, Kelter 1 (162), it. torcolo. Tor- nosoll n. ,Name einer Ar zn er (162), it. tornasole ,Sonnenblume‘. Tschor- ber ,taubstummer Knabe 1 (i 79), it. sordo ,taub‘ (s konson. disimilacijo). Dunse ,dickes aufgedunsenes Frauenzimmer 1 (183), it. donsella ,Friiulein‘. Tiirsch ,verdorrter Baum‘ (185), it. torso, lat. thyrsus ,Strank, Strumpf 1 (== Turse, Durse), morda z naslombo na diirr, prim. Durrke, Dilrrke v istem pomenu. Fahrtel, Fartel ,kleine Ladung, kleine Last 1 (209), it. fardello. Vaschelle ,Art kleiner Meerschiffe' (212), it. vascello. Fi- goni m. ,grofie Leimspindel 1 (234), it. vergone. Fulte ,Warengewolbe‘ (258) it. volta, volto ,Gewolbe‘. Fum, Fumer .eitle Einbildung, Hoch- mut, Aufgeblasenheit, Stolz 1 (258), it. fumo; uomo fumoso .altiero, su- perbo 1 . Furchgabel je pač ,Ofengabel‘ ( burklje ) (259), it. furca, forca. Pussin f. ,Hammerwerk‘ (261), it. fucina, ben. fusina (slov. fužina). Gatse ,Schopfkelle, Schopfgeschirr 1 (262), it. cassa, cassuola. Garl- voagen in Karlwagen ,zweiriidiger karrenartiger \Vagen 1 (268), it carro. Gula, Gulas f., Guli m. ,Narrenspange‘: „einem die Gula zeigen = Feige zeigen, Schimpfrvort 1 (313), it. culo ,Hinterer‘; mostrar il culo eine der argsten Beschimpfungen. Justakor, Justikor ,langer, gestickter Uberrock 1 (371), it. giustacuore. Kapert, Kopert f. ,Uberdecke liber ein Bett (372), it. coperta. Kanse .Hohlmal.i fiir Wein und Getreide 1 (377), it. conso ( congius ). Korasin ,Mittelding zwischen Harnisch und Stoff- wams‘ (405), it. corassina .Kiirafi 1 . Korda: „in die Korda nehmen, in scharfe Zucht nehmen“ (404), it. corda ,Strick‘, torej takorekoč privezati koga. Kurtalatsch ,Kneif' (421) ni coltellaccio, ampak cortellaccio Lustrin ,Art Modestoffes im 18. Jahrh. 1 (445), it. lustrino ,Art seidenen Zeuges 1 . Mantschari f. n. ,Essen, Verkostigung, Mittagmahl 1 (448), it. il mangiare. Mangari adv. ,meinetwegen, alles eins 1 (448), it. magari. Medai ,Halsgehange‘ (455), it. medaglia, ben. medaja. Meselan, Me- sulan ,Linzerzeug r auch fiir Mousselin 1 (459), it. messa lana ,bucche- rame, accellana 1 (slov. meslan) ; za mousselin se rabi Meselan samo vsled narodne etimologije. Mintel ,Kinn' (462), it. mento ,Kinn‘. Misch- kulans ,Mischung, Gemisch 1 (463), k- mescolansa. Netta adv. ,genau, gerade 1 (475), it. netto ,just‘. Ohrwuckel ,Ohrring im Gegensatz zum Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 43 besed s p, t, v tam, kjer bi stale, ako bi se namestil teh samo¬ glasnikov sploh pisalo v nemščini le b, d in f. Aba f. (st. j.) ,Name eines groben weifien Tuches, pan- rius thessalonicus £ (Unger 1); H aba f. ,Name eines Stoffes i (Unger 316). — Beseda je znana vsem vzhodnoevropskim je- Ohrgehange 1 (484), frc. boucle d' oreille ,Ohrring‘. Sappel ,Hacke ohne Schneide mit Spitze‘ (514), it. sappa. Scheia. Scheicha ,Art walschen Tuches 1 (535), it. saj a ,Sarsche‘. Stratsen f. pl. ,Hadern, Zotten 1 (581), it. straccio, ben. strasse. Strann ,mannliches Schaf, kastrierter Widder, dummer Mensch 1 (582), it. castrone id. Stufat m. n. ,gediinsteter Len- denbraten vom Rind, gedampftes Rindfleisch 1 (537), it. stufato. Stujf ,abgespannt, gleichgiltig, stumpfsinnig 1 (587), it. stufo. Škatel ,Schach- tel‘ (597), it. scatola. Skatelle, Skutelle ,Schale, Schiissel 1 (597), it. scodella (lat. scuttella). Skandelet ,Warmpfanne‘ (597), it. scaldaletti. Urn (Urn) ,altes Mafi fiir Fliissigkeiten 1 (612): orna (lat. tirna). IVif. wiff ,aufgeweckten Sinnes, munter, lebhaft 1 (633), it. vivo. Zappe ,Art Stechschaufel 1 (641), it. sappa. prim. zgoraj Sappel. Knjigi Unger-Khullovi je treba še nekaj pripomniti. Često manj¬ kajo navedbe, kje je sicer v slovarju kaka sorodna beseda ali oblika. Tako bi se moralo pri Zigret ,A.bort‘ (651) zavrniti na Secret (592), pri Barch na Bork (104, itdl.porco). pri IVisats , IVisag na Posats, Pu- sats (104) Tudi bi bilo tu pa tam še zavrniti na Schmellerja, kjer naha¬ jamo isto besedo, dasi ne v prav enaki obliki, n. p. pri Ropfen ,Raude‘(506) na Rapfen (II. 131). Pri nekterih glagolih je pripisano po pomoti ,schw. Z ‘, n. p. abreiten ,wegfliegen‘, saj se vendar pravi ,der Auerhahn ist abgeritten 1 . Tudi spol ni povsod določen prav: Pint n. p. je mase. in ne fem. (prim. slov. pint). Nekteri akcenti, kterih je sploh le malo, po¬ tem tiste pike pred iskalnimi besedami, ktere kažejo, da je dotična be¬ seda redka ali malo znana, niso vselej prav postavljene. Maskera n. p. jc napak na mestu Maskera (482), sicer bi se moralo povdarjati tudi ® Masker in * maskern. Beseda Paten (43) ,Tuchleisten uber den Rock- taschen 1 ni tako neznana, kakor bi se sodilo po pristavljeni piki; poznajo jo tako Štajerci (kajpada ne ves nemški narod, pač pa vsi krojači), ka¬ kor tudi Avstrijci, in bere se celo v državnem zakoniku. Pomeni včasi niso navedeni v redu, kakor so se očividno razvili: tako bi bilo pri be¬ sedi Ubertan (601) postaviti na prvo mesto to, kar je pod št. 2 (,Uber- wurf, Ubertuch 1 ) potem pa še-le, kar stoji zdaj pod št. 1 (,Leinwand, die uber den Korper eines Verstorbenen gelegt wird‘). Iz navedenega se razvidi, da ta slovar glede kritičnosti ni na tisti stopinji, kakor štirideset let pred njim objavljeni koroški slovar Lexerjev ali tirolski Schopfov. V koliko je kriv pomanjkljivosti njegov oča, v ko- 44 Časopis za zgodovino in narodopisje. zikom v istih oblikah aba, haba, kiju vsi imajo iz turščine, ozi¬ roma arabščine: aba ,grober Wollenstoff, Wollentuch, Mantel daraus‘ (Miklosich, Tiirkisch I. 5, Nachtr. I. 1, II. 71). Južno- nemškim narečjem beseda sicer ni znana, v knjižno nemščino pa je pač prišla po drugi poti (potopisih in enakih spisih) ter se rabi le v oznamenilo neke arabske robe in obleke. Anže (Anasn, Ansn) f. pomenja isto, kar sestavljenka Anzdeichsel .Gabeldeichsel bei einspannigen Wagen £ ; druge sestavljenke so: Anzenfuhre (Fuhnverk mit Anzendeichsel 1 ; Ansengatter ,Sammelausdruck fiir die beiden Deichselstangen bei einem zvveiradigen Wagen‘, Ansenstanger ,Anzengabeln‘, liko izdatelj, ni mogoče določiti. Prestrogo seveda takih knjig, zlasti če so posmrtne, ne smemo soditi. Miklosich je večkrat rekel, da je „vsak leksikograf velik grešnik 11 , toda taki „grešniki“ so znanosti potrebni, in pohvaliti jih je že zato, da so imeli toliko poguma in vstrajnosti, „gre- šiti“ za znanost. Tudi navedena knjiga bo torej dobro došla vsem pre- iskovavcem, in to ne samo nemškim filologom, — doslej nimajo ti niti enega dijalektološkega spisa o kteremkoli nemškoštajerskem narečju, kar je več ko čudno znamenje „živega“ zanimanja za domači jezik pri naših sosedih! — ampak tudi slavistom, ki najdejo v njem mnogo prelepe tva¬ rine v razjasnilo svojega jezikovnega zaklada. Nedavno je vprašal Gart¬ ner v spisu „Fremdes im Wortschatz der Wiener Mundart“ (Zeitsch. f. hochd. Mundarten III, 1902, 151), ko je obravnaval besedo promintsn: „welche Sprache hat die Lautform pro- geliefert?“ Št.-n. oblika Braun- rninze mu da odgovor na to vprašanje. Schuchardt (Slawod. 61) je sma¬ tral brennte v imenu Brennte Gasse (spalena ulice) za nekak čehizem, toda št.-n. Hausbrennter (scil. Schnaps, Unger 332) in enake tvorbe kažejo, da že Nemci sami delajo ta particip brez^e-, ki odpada pač po fonetičnem potu. Tudi za primerjajočo semazijologijo bo našel filolog tu mnogo tva¬ rine. Prim. n. p. Ansprechen (3. „der Vaterbemuhte sich dem Kind die Gesundheit zu erlangen mit Ansprechen und Wahrsagen“ 24), slov. urok, zagovor; Vermeiset ,Schmalz‘ (228, bolj knjižno Vervveifiet , prim. Lexer 254), se strinja z našim zabela, obela, ker se je belilo z mle¬ kom; Hackert ,in Kiibeln oder kleinen Bottichen oder grofien Geschir- ren eingelegter, zerschnittener Speck‘ (318), slov. zaseka; begasten ,als Gast aufnehmen, mit Speise und Trank versehen 1 (60, že Grimm D\V. I. 1278), slov. pogostiti; Pfaffenhode ,Euonymus europaeus 1 (73), sbh. po¬ pova muda, č. popovo moudi ,Aristolochia clematitis, Colchicum, Pla- tanthera bifolia 1 ; pirchig ,schmutzig‘(85), slov. brezast. breškast, breza ,ime kravi 1 ; Arschkitzel ,Hagebutte‘ (29), slov. srbevka , srboritka, frc. gratecul: Bettseichel ,Lowenzahn‘ (58), frc. pissenlit itd. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 45 Ansenwagen, Ansmagen ,einspanniger, (oft) Schmalspuriger Wagen mit Anzdeichsel £ ; Anshaken ,der die Anzen verbindende Haken‘ (Unger 26). Mimo Anse je kot štajersko-nemški za¬ beleženo tudi še Janše ,einfaches Wagengespann, bei dem das Zugtier in einer Gabel und nicht an der Deichsel lauft 1 (Unger 363) in Ainetsen („die Ainetzen oder Gabel £! , Unger 193 sub Einetzen.) Druge sestavljenke so: Ro s s anse, Ros sjanse (Unger 510) in Ochsenanse (Unger 481). — Nemca Schmeller in Lexer sta hotela razlagati besedo iz nemškega ans ,Balken £ . Da je pa nemška beseda iz slovanščine, so spoznali že drugi: Jarnik glede kor.-tirolske Ansen, Anase (v koroščini po Lexerju 7, 8 anuse, v listinah anitsen) (Kres IV. 266); obeh besed skupnost je znana tudi Castelliju, Worterbuch der Mundart unter der Enns 52 in 56, kjer piše: „Anis m n, Ans-n, wend. ojnise“, resp. r ojnisa u ; to hoče spraviti v zvezo s staron. einnis ,mitten £ , kar pa je prevzel iz Popoviča (Unters. v. Meere 297: „wend. woinsa Ll ); to je omenil potem tudi Schmeller v ,Bayrisches Worterbuch £ I. 117: Ansen, Ans (Ans, Ens ) ,Gabeldeichsel fiir ein einzelnes Zugvieh; eigentlich jede der beiden Stangen einer Deichsel 1 . Tudi Schuchardt (Slawodeutsches 68) in Miklo- sich (Et. Wtb. 220) mislita enako, toda iz njunih besed se ne da določiti, menita li, da je beseda iz slovenščine ali da je iz češčine, kjer imamo v istem pomenu prav tako ojnice f. sg. Štajerska fraza ilber die Ansen schlagen ,untreu in der Ehe werden £ in slovenska is ojnic skočiti, čres ojnice skakati, is ojnic stopati, ojnice prestopati kaže vsaj za alpske Nemce na slovenski izvir; v bavarščino je mogla beseda priti kajpada tudi iz Čehov. V bavarskem lesu se govori tudi Gei~s'n ,ein- fache Deichsel fiir ein’ Pferd £ (Schmeller I. 928) in Tirolci po¬ znajo amse ,Deichsel 1 (Pustertal, Schopf, Tirol. Idiot. 13), Švabi pa ans. K slovanskemu ojnice vtegne spadati tudi temna nem¬ ška beseda, ki jo nahajamo v staropruskem slovarčku elbin- škem (Berneker, Die altpreuss. Sprache 239) 311 „Eunitze scaydy“, kar popravlja izdatelj v staydy; Kluge (Indogerm. Forsch. XXI. 359) misli sicer, da je za Eunitse brati Emmicc 46 Časopis za zgodovino in narodopisje. (Emefi, Emits, Emefi Jochring 1 , Grimm III. 419), kar je pak težko odločiti. Asperl n. ,kleinste tiirkische Silbermtinze (16. und 17. Jahrh.) £ (Unger 29). — Besedo so Nemcem posredovali pač južni Slovani: sbh. aspra, asprica ,tiirkisches Silbergeld‘, nemam aspre ,ich habe kein Geld‘; slov. j aspra f. in jašper ,der Asper' iz turšk. aspre od grškega žortpov ,weifies Geld, Silbergeld‘ (Miklosich, Turk. II. 77); primerjaj slov. belič, ki je sprva tudi bil le srebrn denar. Auer m ,Ahorn' (Unt- u. Ostst.), tudi v obliki Jauer (Unger 30, 303). — Beseda je, kakor spričuje au, iz slovan- ščine in to iz našega jezika; tudi pri slovenskih .Štajercih se je končnica or prevrgla v ar, er : javer (prim. Enu mala besediše 19), odtod ime Javer ni k za 'Javornik. Mi sami imamo seveda besedo iz nemščine in staj. Nemec jo je torej od nas vzel le nazaj. V našem javor ne stoji v za nemški h (iz k, prim. lat. acer), ampak zapira le zev med a in o, ker je iz ahor- (ngn. ahorn) nastalo pri nas najprej ' : - aor —. Lit. ja~voras, jo~varas, o" v ar as jeizslovanščine(Briickner, Die slav. Fremdw. 87), aornas pa naravnost iz nemščine. Knjižni nemški Ahorn se glasi v štaj. nemščini Achen, adj. achern (Unger 11). Fabian m. (st. j.) ,Uberdecke fur Betten' (v inv. 16. stol., Unger 42). — To stoji pač za Pablan; s tem je primerjati gr. ,Baumwolldecke, Bettdecke mit Baumvvolle gestopft‘ iz VfdnloM.v., kar je po posredovanju Hrvatov ali Srbov (pa- plan, pablon, poplun), morda kajkavcev (poplun, paplan, pablon), prešlo tudi k Nemcem, od prvih tudi k Madžarjem in dalje celo v češčino (Miklosich, Turk., Nachtr. II. 15 papla). Patschen, Potschen f. pl. ,Schuhe aus Zeug oder Filz‘, Patschenstiefel ,Filzstiefel‘ (Unger 44). — Iz romanščine (ital. pappuccia, babbuccia, frc. babouches) nemška beseda ne more biti, ker ima nemščina od tam le svoje Paputsche, ka¬ kor kaže akcent. Posredovati so jim morali besedo le Srbi ali Hrvatje ali pa Čehi ali Madžarji, ker se le iz naglaševanja teh Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 47 narodov da razložiti haplologična skrajšba brez sile: Pd- putschen (prim. bav. Pcipotschen, v bav. lesu Pawotschen ,Stubenschuhe ohne Absatze und ohne Band oder Schnallen‘, Schmeller I. 399), Patschen; prim č. papuče, sbh. papuč in pa- puča, madž. papucs. Beseda sama je tudi v teh jezikih tujka, pri¬ šla iz turšk.-perz. papuš, papudš. Koštial (Slovanski življi v nemškem besednem zakladu, program II. gimn. v Ljubljani 1901, str. 24) izvaja nemško besedo iz č. bac, bačkory ter se sklicuje na Schuchardta (Sld. 65); toda te češke in podobne druge besede (kakor p. bacsmag) so pač le pospeševale razvoj haplologije, če so sploh tu prihajale v poštev in ni mariveč vplival na to bolj nemški onomatopoetični glagol patschen. Št.-n. Botschger ,Opanken‘ (Unger 99) je naravnost iz madž. bocskor ,Bundschuh, Riemenschuh‘ in ne iz slovanščine (č. bačkory). bager, Pager m. ,der Pfeilenriickstand 4 (Ostst., Unger 45). — Beseda je gotovo madž. bago ,der Polak, Philister, der Uberrest in einer nicht ausgerauchten Tabakspfeife‘. Prememba madž. končnice v er, če se res tako govori, pa more sloneti samo na slov., iz madžarščine izposojenem baga .Tabakspfeifen- saft‘ (na Štaj., Dol.). Ločiti pa je nasproti Pleteršniku s. v. naš baga od sbh. baga ,eine Pferdekrankheit: Mauke, Fufigalle, Struppe 4 , tudi ,Skrofeln‘, ker je to iz turšk. baga ,Frosch‘; take bolezni se namreč pogostoma imenujejo z imenom ,žabe‘ ali ,krote 4 (prim. slov. č. saba, n. Prosek .. .). Iz tega baga je izpeljan sbh. bagav ,claudus 4 , bagljav in bagljizr. Paisen, Paijien pl. t. ,1—l 1 / 2 Schuh dicke Hanf- und Flachsbiischel 4 ; dim. Paisel in Paissel (Obst., Unger 46); lcor.-n. Paasn ,ein Bund Flachses 4 ; prim. tudi Pisn, Bissen ,Biischel, Biindel, Bund meist aus Garben ausgedroschenem Strohes bestehend 4 (Uberfelder 56, 45; ločiti pak je a Poisl ,ein ve¬ ni g. ein Bisschen 4 iz ital. posa). — Beseda je slov. po¬ vesmo n. ,der zusammengedrehte Bund gehechelten Spinn- haares, die Reiste 4 , povesmo detelje ,ein Biindel Klee 4 ; po- vesma f. ,povesmo 4 . Končnico -ma zamenjuje rada končnica 48 Časopis za zgodovino in narodopisje. n h (prim. pesma in pesen, basma in basen); tako se je isto zgodilo pač tudi tukaj. Češčina pozna namreč poleg povesmo tudi povešen ,Handvoll Flachs oder Hanf, die Ristej prim. dalje tudi bolg. veslo ,Bund‘. Iz zloga ve (vej se je razvil, ko je intervokalni v onemel, najprej i, potem i; za o imamo kakor sicer mnogokrat a. 0 slovanskih besedah prim. Miklosich, Et. Wtb. 56 d. Bal da f. ,Stock mit eisernem Hammer‘ (Unger 46). — Slov. balta (Valvasor pripoveduje, da so jo vselej nosili Čiči), sbh. balta itd. v vseh slovanskih jezikih, ki imajo to besedo od Turkov (Miklosich, Tiirk. I. 20). Že ta svari v rečenem delu (Nachtr. II. 82 s. barta), da se naša beseda ne sme po- mešavati z n. Barte, kar se je zgodilo tudi v Ungerju 50, kjer se št.-n. Balte (Palte) razlaga kot postranska oblika besede n. Barte (Parschtn) ,Haclce, Haue‘. Turščina ima namreč be¬ sedo iz orijentalnih jezikov in kot podstava se navaja babil.- asir. pilakku, sum. balag ,Beil £ , g. rJXr/.nc ,Axt £ (Prelhvitz, Etym. Wtb. 3 358). Panterbrucken f. ,die auf den Bodenraum der Scheune fiihrende Rampe £ (ok. Ljubigosta [Ligist]). Koroški Nemci poznajo „Pater ,der obere Teil in Scheunen, vohin das Getreide schich- temveise gelegt wird (im Molltate Praterf (Uberfclder 35); das Gepatter ,Tenndecke £ Jarnik 234, kar hoče Schmeller I. 300 spravljati v zvezo z battern ,oft schlagen, schlageln, priigehr: pa če bi to bilo res, potem bi bila beseda italijanska, ker .je battern iz ital. battere. — Koroški Pater ni nič drugega kot naš slov. peter ,der Dachboden in der Scheune oder Getreide- harpfe; der Oberboden; der Seitenboden im Weinprefigebaude; eine Stellage, ein Geriist im Stalle oder auf der Tenneg na petni ,auf dem Boden £ . Da je Panterbrilcke v zvezi s tem, je spoznal samostojno kolega Murko, ki mi jo je prijavil. Slo¬ venščina ima še druge oblike petre ,ein Brettergeriist zum Auf- bevahren von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen 4 ; stcsl. petro ,lacunar £ , sbh. pet ar, -tra, u Crnoj gori: gore pod krovom u svake zgrade, gdje nema tavana od dasaka, nego je n. p. od Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 49 ljese (dolje je pod, više poda petro, a pod podom konoba, a u Brdima izba); č. patro, patro ,Grindel, Geriist, Scheuerge- riist, Biihne, Dečke, Stock, Stockwerk 4 ; p. pietro, piatro ,Stock- werk, Stube‘; mir. pjatro poleg pVontro, ki je vzeto iz polj¬ ščine, vr. p j at er ^ pjatra ,Balkon 4 . Zgodaj, ker je razširjen na več kajpada zapadnoslovanskih narečij, je nastopil po asi¬ milaciji na nastopni r nov r za začetnim p: č. pratra —patra ,Dachgeschofi, Hiihnersteige, Gefliigelstange 4 ; gs. pratr ,Balken in der Scheune 4 , p. sprzetr ,Scheune‘, kaš. przeter; iz polj¬ ščine je mir. przanter ,nebo vo rtu‘. Koroška druga oblika Frater kaže, da je tudi slovenščina imela kedaj poleg peter tudi X: preter. Taka oblika se je govorila tudi v polabščini: pr o ''trii' in poleg te z obširnejšo asimilacijo pfo^tprii' ,Gebalke in der Scheune, Heuboden 4 (Schleicher, Polabisch 162). Ker na¬ hajamo r za začetnim p zlasti v tistih jezikih, ki poznajo bratr-h , bi vtegnil kdo pripisovati asimilacijo vplivu te besede, toda temu nasprotuje polabščina s svojim brot. Na vpliv n. Breten, Breden m. ,grofier Balken, Raum iiber der Tenne zum Auflegen der Garben 4 (Unger 112) tudi ni misliti, ker ta beseda menda ni znana nemškim sosedom nekdanjih Polabanov (spada pa k n. Brett, prim. Osen, Asen, Dieten in Tafel, ki se ra¬ bijo v pomenu ,Balken 4 , oz. ,Brett 4 , [v pluraluj pa v pomenu ,Raum iiber der Scheune 4 : prvotne deske so bile le obsekani ali obtesani hlodi). Fanzen v. ,liegend schlafen, ruhen, ausruhen 4 (Obst., Unger 49); heidelpanzen ,in der Wiege liegen 4 (Obst., Unger 335 ), — Beseda vtegne pač biti naš spanec ,Schlaf, spancati, spančkati ,schlafen 4 (v otročjem govoru); začetni 5 je izgubila pač vsled sestave z aus-: sich * ausspanzen ,sich ausschlafen, satt schlafen 4 . Sestavljenka heidelpanzen izraža pomen spanja dvojno, ako je heideln, heidel res grški soSstv, kakor se večkrat trdi. Faripel pl. Unger 51 ne ve, kaj naj bi beseda pome- njala. Dotično mesto v listini slove: „zwei Paripel werden ne¬ ben den Pferden im Stalle des Stiftes Reun gehalten (1544) 44 . Očividno imamo tu opraviti z besedo parip, ki se nahaja v 50 Časopis za zgodovino in narodopisje. nekterih slovanskih jezikih: slov. kajk. parip ,equus communis equitabilis‘, paripec ,equellus £ (Habdelis); sbh. parip ,Wallach‘, zdaj pa tudi .navaden konj‘ nasproti at ,arabski konju slovaški parip, enako rum. parip, madž. paripa ,Reitpferd, Wallach, (iz zadnjega mir. paripa, p. parepa); ng. jraputt .kleines Pferd, Klepper £ iz g. jrapunto;, pravzaprav ,Nebenpferd £ , v pozni lat. parhippus, narejeno enako kakor paraveredus .Nebenrolk iz česar je n. Pferd, ital. palafreno itd. Torej je n. Paripel raz¬ lagati z ,Reitpferd, Klepper £ . Bassel n. ,einstrophiges Liedchen, beim Tanze erfunden und gesungen £ (Unger 53); tudi na Gorenjem Avstrijskem v Miihlkreisu Basseln ,Liedchen beim Tanz £ (Schmeller I. 286). Beseda je v zvezi s slovanskim basiih , ,Fabel, Gedicht, Lied £ ; slov. basen, basma, sbh. basan, basma, c. basefi ,Er- dichtung, Fabel, Gedicht 4 ; prim. še slov. basen ,erdichtete Er- ziihlung, etwas Erdichtetes £ Tako so te pesmi imenovane, ker se zmišljujejo sproti. Kakor so iz brustta (sc. jagoda) napra¬ vili Nemci Preissel- beere, tako se je isto zgodilo z besedo basn-; posredujoča oblika je bila bržkone bassnl iz bassenlin, kar je dalo dalje bassll, bassl. Pa.ss f. ,die Lauer, Envartung 4 : auf der Pass sein ,auf der Lauer liegen £ ; Passer m. ,Scherge £ (Unger 53.), pri Schmel- lerju Passerer (I. 409); passen Jauern, erwarten, achthaben £ . Kluge hoče razlagati zadnjo besedo iz nizoz. passen, toda kako jo je razložiti v nizozemščini? Tje je vendar prišla iz nem¬ ščine in ne iz frc. passer ,voriibcrgehen, vorbeilassen, durch- lassen £ : kdor preži, ta vendar ne gre sam mimo, niti ne pušča mimo, ampak je njegovo dejanje ravno nasprotno. Dalje ni pozabiti, da je passen v nemščini prvotno, Pass pa še le iz tega izpeljano. Če bi to bil izprva res francoski izraz, bi ven¬ dar tudi v francoščini že pričakovali pomen ,lauern £ , in če tega ne, vsaj ,erwarten £ . Vsem težavam pridemo v okom, ako iz¬ vajamo besedo iz slovanskih jezikov ter jo enačimo slovan¬ skemu pasti ,spahen £ , kar je namignil že nemški filolog, ki mu ga ni kmalu para, Schmeller I. 409. Prim. zastran pomena: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 51 slov. pasti ,auszuspahen suchen, belauern, beobachten 1 : tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel ,er gab so lange Obacht auf ihn, bis er ihn ertappte‘, zajca pasti ,auf einen Hasen lauern 1 ; gs. pase' nekoho .jemangen hiiten, beobachten, bespionieren‘, paser ,Hiiter, Hirt £ ; č. pasti, pasati ,acht geben, hiiten, schiitzen‘, pasti po kom ,čihati, cikati nah, aufpassen: po mne pasou, tof vim ,man lauert mir auf (pri Komenskem); mir. pasty očima ,sich scharf umsehen 1 ; r. zapasatb .vorsehen 1 . Slovanske be¬ sede so sorodne z latinskim specio, gr. ,spahen‘, axo- ~oc, (z metatezo konsonantov), stind. spagati, pagyati ,er sieht‘, alb. past ,ich sah‘. Zadnji samoglasnik korena se more glasiti v slovanščini tudi z (iz g'): paziti ,achtgeben‘. — Beseda passen ,achtgeben ; se je razširila daleč v Nemce in je prešla v knjižno nemščino. Na Pruskem poznajo passen popolnoma v slov. pomenu ,merken, aufmerken 1 in rabijo v opozarjanje zvezo: Pass Achtnng! To je kakor heidelpanzen ali Untwiirm čisto navadni sv Sta Sootv. V pomenu ,beim Spiele passen 1 pak je beseda res francoska, ker ima pomen ,das Spiel an sich vorbei lassen 1 ; poljščina in ruščina sta tu prevzeli tujko pasowač , češčina in gorenja srbščina pa sta tujko naslonili na domači glagol pasti (pase), kakor da bi hoteli videti v nji le pomen ,gledati, toda ne igrati 1 . PastucU m. ,Wallachpferd, Wallaclf. — Da je beseda „aus dem Windischen a , je opazil že Unger-Khull 53; slov. pa¬ stah ,Hengst‘ ( pajstuh ,hartnackiger Mensch 1 ), stcsl. pastuc/n, 'h/jAouavy]c\ kar spravlja Miklosich v zvezo s sbh. pase se ,coi- tum appetit (de equa)‘, opasti ,bespringen‘ p. pastwič si§ ,furere‘ vse pod navadno besedo pasti ,weiden, hiiten, lauern 1 (Et. Wtb. 233 a). Toda naše pastuch-b je ločiti od pastneh-b ,pastor 1 in beseda je pač v zvezi z lat. penis (iz pesnis), g. tršo;, trooibj ,membrum virile 1 , stind. pas as, stgn. fasel .foetus, proles 1 , faselt ,penis 1 , sgn. vaselrint ,Zuchtstier‘ od idg. korena ~ : - pes : pos, s kterim je paralelen istega pomena koren *peis-: č. ope- ska ,praeputium‘, peski/, opesli/ ,schandlich, schamlos 1 , pichovi/ ,Hengst‘, pichur jUterus 1 (Walde 458). 52 Časopis za zgodovino in narodopisje. Petak m. ,Name einer alten venetianischen Miinze im Werte von 1 Kreuzer; das Patent von 1578 verbot sie; doppelte Petaken erwahnt das Patent von 1638, schwarze Petak en das von 1606‘ (Unger 57). — Najsi je tudi bil denar benečanski, ime petak je dobil še le v Slovencih, kjer je pač bil v obhodu ali je zamenil drugi domač denar; znano je, da Slovenci in Slovani sploh s končnico ak delajo imena za denar iz števnikov. Habdelič ima petak ,quinarius‘ in tudi pozneje še pomenja to ime ,Fiinfer, Fiinfkreuzerstiick £ , in celo ,Funfguldenstuck £ . Prim. še petak ,die Abgabe von dem am Kirchtore verkauften Ge- back £ (Časopis za zgod. IV. 224), ker je ta davščina znašala en ,petak £ . Petsche f. 1. ,Kopftuch der Weiber, Frauenhut, Haube, Schleier £ . Že Unger-Khull 59 kaže na slovenski izvir: „In Krain heifit das Haupttuch der Frauen pesha LL . V slovenščino je prišla peča iz ital. pessa (Miklosich, Fdw.) Neposredno iz italijanščine imajo koroški Nemci svoj pessen ,ein grofies Stiick, Pack £ , pes,•se ,gefiillter Getreide- oder Mehlsack'. — 2. ,getrocknete Birne' (Unger 59); Petscheten ,gebratene Riiben £ , (Lexer 23, ki prim. bav. Befilein, srgn. bio’/,a, lat. beta). Iz slov. pečena (sc. hruška), pečka ,gebratene Riibe 4 (prim. Trste¬ njak Kres III. 113: pečetina, kor.-n. Petschetn). „Literarno ££ nemško obliko „Petsche L \ ki sta jo besedi dala še le izda- telja štaj.-n. slovarja, je presojati enako, kakor obliko 'Jause iz jušina namesto Jausen; končnico en sta namreč izda- telja štela za končnico slabe deklinacije, v tem ko je v res¬ nici delsufiksa (-ena). Češčina pozna pečen ,hruška' (Kott VII. 210). PetschnUjg fem.? „ V 3 tel theile Sackhzehend oder soge- nannte Petschnigg in Golldorf bei Pettau“ (1757, Unger 59). — Oblika ne kaže, da bi to bil femininum, toda sicer tvorba ni jasna, ker ni naveden pomen. Če je to res „Sackhzehend“, more biti v zvezi s pesse ,ein gefiillter Getreide- oder Mehl- sack £ , o čemer glej besedo Petsche 1, pa tudi z beč ,Pfennig £ . Petschier f. ,Siegelabdruck, Siegel, Petschalt'; odtod Petscliiergraber in Petschierstecher (Unger 59). — Beseda Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 53 je slovanskega korena in sicer deverbativ, izveden iz n. gla¬ gola petschieren ,pečatiti 1 . Da bi bil v tem nemškem glagolu izpal at a slovanske besede pečat b, na to ni misliti. Tu je go¬ tovo bila vmes narodna etimologija. Naše pečath (iz * pek-eti-[s] izprva ,Brandzeichen £ , prim. v.ž/.r^ gen. zš/.-tjt-oc ,Renner, Renn- pferd 1 , ,Ressel, Becken 1 , Brugmann VG. II. 368) je prešlo v nemščino kot Peschat, iz česar je dalje nastalo Petscheit in Petschscha/t (to nastavljam zavoljo izgovora petšaft z „dolgim“ /j, Petschaft. Petschschaft se je seveda štelo za zloženko z Schaft, in kot podstava določevalnici se je potem izluščilo Petsch, h čemur se je naredil nov glagol petschieren. JPeitscJie f. ,Geisel‘; Teufelspeitsche ,Silene acaulis 1 (Un- ger 152). — Iz č. slov. bič, p. bics itd., kar je že Schmeller spoznal (I. 416); „das wesentlich im Osten iibliche, in Schwa- ben und dem deutschen Westen nicht volkstiimliche Peitsche, schon bei Lutherbezeugt, istim 15.Jhdt. eingedrungen 11 , Kluge 6 293. Poljaki so svoj pejcs v istem pomenu sprejeli od Nem¬ cev nazaj. Pri Schindlerju na rečenem mestu navedeno švab- sko Feitschen ,Hure‘ pač nima z bičem nič opraviti; na Kar- batsche v istem pomenu se ne moremo sklicevati, ker je. to pač le iz kurbača , kurvača, naslonjeno na bolj znano Nem¬ cem slovansko besedo; na pica, pička Teminale 1 bi se dalo le misliti, če bi se dalo dokazati, da je beseda v nemščini stara. Peier, Peierich m. ,Quicke, Triticum repens; der ge- streifte Peier ist Phalaris Canariensis 1 ; peierig ,voll Peier 1 , Peierianrs (Unger 61); Paier (Quecke): „Die Felder sind von der Quecke (dem Paier) so verunreinigt, dati die Frucht halb erstickt wird“, Is. Bauer v „Grazer Volksbl." 1904, Nr. 432, str. 8; „durch das fleifiige Eggen wird auch viel Wurzelunkraut und vid Samenunkraut vertilgt, besonders die Quecke (hier [t. j. in Mittelsteiermark] Paier genannt), eines der schadliehsten und lastigsten Unkrauter 11 , id., ibid. 1904, Nr. 572, str. 7. — Iz slo¬ venskega pir m. jDinkel 1 , pira ,Dinkelweizen (Triticum spelta 11 , pirje ,Queckengras \ pirika ,gemeine Quecke (Triticum repens) 1 pirjevica, pirih ,Quccke ! (prim. nemško obliko Peierich ), 54 Časopis za zgodovino in narodopisje. stcsl. pyro .far, miliunT, č- Pili', py>'i itd., gr. so po? ,Weizen £ (Mi- klosich, Et. Wtb. 269 b) Beseda je prešla iz hrvaščine tudi v krško romanščino (veljotščino): perik, jarba perika .Triticum repens‘ iz hrv. pirika (Bartoli, das Dalmatische II. 212). Bei%(fer, Beitzker m. ,Schlambeifier, Cobitis fossilis, (Unger 64). — Nemški Beifiker, kteremu sta štajerski obliki na strani, je po Klugeju 6 38 iz slovanščine (č. piskor, gs. pi- skofp. besedo so si Nemci izposodili okoli 1. 1500 v ozemlju sleškem in ob Labi. Slov. piškur ,Flusspricke (petromyzon fluviatilik)' in ,Schlammbeisser (Cobitis forsilis)‘ pak je v pod¬ stavo nemški, na Bavarskem, Avstrijskem in Štajerskem na¬ vadni obliki Bifigurre, ki se je prislonila po narodni etimolo¬ giji na Bijigurre ,zankisches Weib‘, pravzaprav ,bissige alte Stutek Slovanska beseda, ki jo je hotel Grimm razlagati iz nemščine {Beitzker iz biseri, ,beifien‘, ker se v nemščini ime¬ nuje tudi Steinbeijier ), spada pač h korenu pisk- piskati ,pfeifen. floten £ (idg. * speis- ,blasen £ , lat. sptrare , stind. pic- chord ,Pfeife, Flote 4 , sgn. msen, m(i)sten. vist, gl. Walde 589). Potemtakem se beseda ne sme ločiti z Miklosichem (VG. II. 92) od č. piškot' ,Sackpfeife‘; Cobitis fossilis spada namreč med tiste ribe, ki puščajo od sebe nekako piskanje. Sufiks orb nahajamo tudi še pri drugem ribjem imenu: agorb ,A1‘ Ker žive piškur in njegovi sorodniki v blatu, se je beseda piskor b pomešala z besedo pes r tako pozna ruščina poleg navadnega piskarb (z navadnejšim sufiksom arh za orb) tudi obliko peskarb kot oznamenilo za ribo Cyprinus gobio (Griind- ling), zvano r. tudi peskosobb t. j. ,Sandesser £ , ime, ki se popolnoma strinja z nemškim S c htammb e ifi e r (čegar drugi del seveda ni naš piskor ); Ammodites, neka druga ribica, se ime¬ nuje ruski peskoroj, to je ,Sandwiihler £ . Penken m. .Klotz, Strunk, Holztrumm‘; Penkwerk, Pen- kenwerk ,knorriges Holzgetriimmer (Unger 66). Tudi Bieng . Pieng, Pienk ,Knuttel, Priigel, Klotz, tappischer Geselle, Tol- pel, verwachsener, zvverghafter Mensch £ , potem Biengen, Pien- ken ,Kriippel‘ z izvajankami vred {bienget, biengen, pienken, Časopis. 4 Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 55 Biengenholz) Unger 82) spada sem; bavarščina pozna Pilnken (bayr. Wald) ,Astwurzel im Stamm £ , Piinkenloch ,Astloeh\ p-ilnket ,knollig, knotig £ , von Menschen: ,klein, hockericht, kurz und dick £ (Schmeller I. 395). — Teh besed, kterih so se neke pač naslonile na domače nemške tvorbe [Bunke, pun- ken itd.), ni zavoljo pomena in konsonantičnega ogrodja mogoče ločiti od slovanskih, s stcsl. phhb zvezanih besed: slov. (št.) penj, penjek, panj ,Baumstock, Riegelholz £ , panjač ,Baum- klotz £ ; č. pefi ,Stamm, Stock, Klotz, Rumpf, Tolpel £ , dim. p ni k ; gs. pjenk [pjeh ni več v rabi) ,Stock, Wurzelstock des Baumes, Hackeklotz, Absatz des Stiefels £ , winowy pjeiik ,Weinstock £ . pjehkaty ,voll von Stocken 1 , pjehkojty ,dickkopfig £ .“ Pernikel n. ,buntes Steinkiigelchen, Knabenspielzeug; das Pernikelspiel besteht im Fortschnellen eines Pernikels mit dem Daumen, damit es ein anderes treffe £ (Unger 69). — O tej be¬ sedi, ki se glasi v slovenščini frnikola, sem pisal v spisu „Zur slav. Lehnworterkunde“ 18; Vidossich (Archeografo trie- stino s. III, vol. II [XXX] str. 157) jo izvaja bolj prav iz rom. ital. farfiokola; p za f kaže posredovanje Slovencev, ker „premmocca“ (prnikola bi bila potem preminoccola ) je pač samo ad hoc naredil Vidossich. Perwak m. ,Zuname oder Spitzname rvindischer Volks- aufhetžer £ (Unger 70) je moderna psovka nemških časnikarjev za naše rodoljube. Beseda ni pri nas še le prikrojena nalašč za nasprotnike tako zvanih „mladoslovencev ££ v letih sedem¬ desetih, ampak je že starejša, ker jo rabijo že Ravnikar, pa tudi Burger in Veriti. Pestak m. ,cannabis sativa mask „ausgemachte Pe- stackhen, das Pfundt per 173“ (Unger 71). Besede ni smeti ločiti od bav. Pastnis (Besnis) (Niirnb., Ansb.), der Pastling, Pasteck (AB.) ,die sogenannte tvcibliche, eigentlich aber mann- liche Hanfpflanze, cannabis sativa mas £ , Schmeller I. 412. kjer se po pravici že primerja č. poskonna konope, poskonnice, p. ploskoh. Slovanska beseda ima isti pomen kakor nemška. Tudi bav. Bosmits ,stupa £ : „Den Flachs und bosmits zeuh 56 Časopis za zgodovino in narodopisje. auch aus, riffel jn vnd mach piischel draufi ££ (Hans Sachs, prim. Schmeller I. 294) spada pač sem. Za Pastnis nam je izhajati iz fiaskoiihnica, za Bosmits iz poskočnica. Po posredovalnih oblikah * Pasknise, * Posknise je nastalo Pdstnise, Post - niše. Pastnis, Postnis (prim. kor.-n. Pistoute za Biskotten ,Biscuit £ j; iz zadnje oblike se je razvilo po kaki narodni etimo¬ logiji Bosmits. Za Pastling pak nam je izhajati iz pcisko(nh)- nik iz česar je nastalo Pdstnik. ki je že vsled disimilacije moralo dati Pdstnik in dalje Pastling. Zastran Pasteck prim. č. poskonek. Beseda je prešla tudi v madžarščino: pass- koncsa. Ker ima Unger svojo besedo iz računa iz 1. 1607, v kterem se piše v pluralu pestackhen, smemo pač dvojiti, je-li iz te pisave prav izluščeno Pestak in se li v drugem zlogu res govori a. Pickerl n. ,kleines Holzpfeifchen £ (Sulmtal, Unger 81). — Beseda je nastala iz Pipkerl in to iz pipka ,Pfeifchen £ od slov. pipa, kar je iz ital. pipa, srlat. pipa, srgn. pfifa. Labijal se je priličil guturalu kakor v Lekkuchen iz Lebkuchen, iz česar je potem narodna etimologija napravila Leckknchen; primerjaj tudi izpad labijala pred dentali v Leselt iz Lebselt, od koder je naš leceljt. Pikez m. ,Brandflecke an Weinbeeren, die durch Son- nenschein nach Regen hervorgerufen verdeiv (Unger 83). — Iz slov. pikec ,Traubenrost, Traubensenge, ven n die Trauben in- folge der Senge dunkle Punkte bekommen‘, hrv. pikac ,Rost (Traubenkrankheit) £ od piknoti, pikati ,punktieren, tiipfeln, stechen £ , pika ,Tupf, I J unkt £ . O izviru teh besed sem pisal v spisu „Zur slav. Lehnw.“ 47. Pischgerz, Pischgrits m. ,Name eines alten Getreide- mafies, das fast nur in Unterst. im Gebrauche war £ (Unger 86). — Iz slov. piskrec od pisker ,Topf‘. O izviru te besede sem pisal v ravnokar omenjenem spisu str. 47 — 48 ter izrekel mne¬ nje, da ona ni drugega ko srgn. phister iz lat. pistrina (ben. pistoria ) ,Backerei, Ofen zum Brotbackene Za prehajanje pomena ,Topf=Tiegel zum Brotbacken £ (slov. črepnja, črepa, 4 “ Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 57 čepa) v pomen ,Ofen zum Brotbacken 1 primerjaj mimo tam na¬ vedenih primerov še arom. tšireap (= črep-b) poleg fiir(n)n za rum. cuptor ,Backofen £ , (lat. coctorium ). Za stran me¬ njave skupine str v skr, skr primerjaj pak še slov. mojškra ,Stubenmagd, Zofe, Nahterin 1 iz magistra, maistra. Bisscičk in JVisag f. Unger 636). Pri prvi besedi (str. 87) dvoji Unger o ženskem spolu te besede ter ne navaja nje pomena ,Quersack £ . Iz starih računov navaja le to: ,Ein Bishakh machen lassen dar fiir 8 Fl.‘ £ in „ain neue Bisackhen auf ein pferth 4 fl ££ . Iz zadnjega stavka je vendar očitno, da je beseda ženskega spola, kar je važno zastran določbe_ kod je prišla beseda v štaj. Nemce. —.Moški spol tre. bis- sac in pa to, da Nemci sicer ne poznajo te oblike, go¬ vori za to, da so jo štaj. Nemcem dali Slovani, kterim je znana vsem, razen Velikorusom (Miklosich, Fd\v. 5, 6). Naj¬ prej prihajata seveda v poštev slovenščina in srbohrvaščina; tu imamo bisaga f., plur. bisage ,Quersack £ in poleg tega v srbohrvaščini še bisak m., plur. bisaci, gen. bisdka. Ti jeziki je ne morejo imeti iz francoščine ali severno z a p a d nih ital. narečij, kjer se končuje na — sac (frc. bissac; pijem, bersac, bersacca ); v bližnjih romanskih jezikih pak ne nahajamo podstave r bisaccus, ampak le bisaccium. Misliti si torej mo¬ ramo, ali da so jo ta romanska narečja izgubila (kar bi ne bilo prav verojetno, ker je mlajša od te zadnje), ali pa da je na oblike slovanskih jezikov vplival kak drugi jezik, ker iz * bi¬ saccus samega (z dvojnim k) more nastati v njih le ob l ika bisak, ne pa tudi bisaga. Na veljotsko obliko bisuk, bisuog se ne moremo sklicevati, ker se Bartoliju samemu (Das Dalm. II. § 374, 1) zdi izposojena iz srbohrvaščine. Da bi bila tu vplivala grščina, ki pozna Sisduuov, Stcvoou in (3wdfri, tudi ne mo¬ remo reči, ker bi grški 7 , ostal pri nas k ; mogoče pak je posre¬ dovanje Rumunov, ki so iz gr. Swaxxi, Sramov ,Quersack £ nare¬ dili najprej pl. desdgi (beri desddš i, prim. Miklosich, Beitrage zur Lautl. der rum. Dial., Cons. II. 68), k temu pluralu pa po¬ tem sg. desdgž ,eine der beiden Taschen des Zwerchsackes £ . 58 Časopis za zgodovino in narodopisje. Iz križanja ital. oblike bisaccia in rumunske desaga je po¬ tem, najbrž na balkanskem polotoku, lehko nastala oblika bi¬ saga, ki se je od Srbohrvatov in Bolgarov razširila k Sloven¬ cem, in dalje tudi na sever k Poljakom, Malorusom in dolenje- lužiškim Srbom. Sbh. bi sak m. bi pač lehko bilo iz * bisaccus; ker pa je ta oblika med slovanskimi jeziki znana le v Dubrov¬ niku in Hercegovini, kakor vse kaže, je tudi to mogoče, da je na bisaga, bisage (dokazano že iz 1. 1390) vplivala ali be¬ seda sak ,Art Heutrage; Garnsack‘ ali pa srg. {3iaa ,Zaun‘, č. sabradli ,Gitter 4 , stgn. bara ,Schranke, Balken 4 (Gl. Walde 240: forus). — K slov. bor spada pač tudi gorenješt. Badling ,kleiner verkriippelter Nadelholzbaum 4 (Unger 44). Ko je pristopil su- fiks -ing na Bor-l (kar da v nemščini lehko tudi Bari), je potem -rl- prešlo v -dl-, prim. Kerl- Kedl, Mauerling — Meidling, Adling — Arling. Bosniak m. ,der aus Bosnien kommende, Bosnier; klei- nes Brotlaibchen aus Schtvarzmehl 4 (Unger 105). Iz slov. Časopis za zgodovino in narodopisje. 66 sbh. Bošnjak; v drugi vrsti omenjeno pecivo se je svoj čas imenovalo na Dunaju Hadži Loja-brod, -wecken; baje se je začelo v obliki malih štručic iz ržene moke peči še le okoli 1. 1878, ko so naši zaseli Bosno in zajeli voditelja ustašev hadži Lojo. JPosteln ob. ,hin und herschicken' (Oberst. Unger 105). — Prim, slov. poslati ,schicken‘; če beseda ni naravnost nem¬ ška tvorba iz Post, Postel, Postlein ,Botschaft, Nachricht' (Schmeller I. 412 d.), kar ne kaže, ker bi bil potem pomen nekoliko drugačen (,benachrichtigen‘ in ne ,schicken‘) in bi tudi o moral biti preglašen ( posteln ), imamo pač opraviti s slovansko tujko (posedati). Med sl je vrinjen t tako, kakor v Brennestel za Nessel, Astel za Assel (.Aissel ,Geschwiir). Od istega glagola pos^lati ali pravzaprav od substantiva, ki je iž njega izpeljan, se mi zdi primerno izvajati nekaj dru¬ gih nemških besed, ki jih hočem navesti v takem redu, da bo njih zveza s slovanskim glagolom bolj očitna. V slovanščini imamo namreč od pos-blati substantiv pos-bh, ki pomenja ne samo ,Gesandter, Abgeordneter, Legat', ampak (kakor bav. Bote- Bott) tudi ,Laufbursche, Dienstbote, Diener'. To vidimo n. p. v poljščini, kjer je posel ne samo ,poslanice' ampak tudi ,chlopak do posylek, sluga miejski, sluga'; prav enako imamo v slovenščini posel ,Dienstbote', posli ,Gesinde, Dienerschaft'. Iz pos-bh, ,Bote, Diener' pa se je razvil tudi pomen .Geschaft, Verrichtung, Arbeit': slov. brez posla biti ,miifiig sein', zimski posel ,Winterarbeit‘. Te pomene zasledujemo tudi v nemščini: pr. Pdslack, Passlack je ,freiwilliger Diener, Dienstbeflisse- ner, dessen Hilfe andere gern und viel beanspruchen, Pack- esel', Paslackerei ,beschwerliche Arbeit ohne Entgelt', potem .Lumpenvirtschaft, Schlunzerei'; Pdslack so Nemcih iz poljskega posel razširili sami s poljskim sufiksom za deterijoracijo -ak; iz nemščine je Pdslack prešlo potem v lužiško gorenjo srb¬ ščino ( paslak .Pastler'). Odtod je n. pdslacken , ki pomenja ,um- sonst und ohne eigenen Nutzen sich fiir andere abmuhen, anderen ohne Dank und oft Gefalligkeiten enveisen, fiir andere gern Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 57 und meist ohne geniigende Belohrung kleine Arbeiten ver- richten‘ (in Pommern paseln, poseln, Frischbier II. 124). Tudi ta pomen je iz posel razumljiv: posel zdanje kakor prejšnje dobe, ko še ni bila odpravljena tlaka in nesamosvojnost, misli, da se zastonj trudi, zastonj posluje za gospodarja. Ua tako poslovanje, večkrat zelo težavno, prava tlaka, ni posebno navdu¬ šeno, ampak počasno, nespretno, navidezno, češ, „kakor se mi streže, tako mi kosa reže 44 , in da je vsled nespretnosti in ne¬ marnosti slabo, kakor delovanje mojstra^skaze, kdo se bo temu čudil? Zato nahajamo v nemščini pasteln v pomenu ,tandeln, ein Spiehverk machen, etwas Unniitzes machen 4 ; pn. basteln Jangsam, ungeschickt, gerauschvoll arbeiten 4 (Frischbier I. 57); št.-n. basteln, baseln ,allerlei kleine Arbeit verrichten 4 , Bastel- arbeit , Baselarbeit ,Beschaftigung mit kleinen Arbeiten, die Zeit und Geduld erfordern 4 , Bastler, Basler ,Faulpelz, Zeit- vergeuder 4 (Unger 42), kor.-n. baseln , basteln ,mit allerlei kleinen Handarbeiten umzugehen wissen, ohne sie handwerks- mafiig gelernt zu haben, als schnitzeln, drechseln 4 (Uberfelder 34); bav. p o j tein, pojteln, poscheln ,kleine Arbeiten verrich¬ ten 4 , Poji el-Arbeit, die in allerlei Kleinigkeiten besteht, der Pojtel, Pojiler, Postler ,der sich zu allerlei geringen Arbei¬ ten gebrauchen lafit 4 ; die Pojtel ,Magd 4 , poleg tega bdscheln ( bdschln, bastln ) ,kleine Schnitz- oder Schreiner- und Dreher- Arbeiten machen, ohne eben ein dergleichen Hand\verker zu sein 4 (Schmeller I. 410, 297). Iz zadnjega je posneto gs. pas- lič ,pasteln, Kiinsteleien machen 4 in pasler ,Pastler‘. Zoper razlago iz slovanskega pos-hh, govori sicer bav. Poji m. ,Muhl- knecht, welcher geringere Arbeiten verrichtet 4 (samo v Norim- bergu); toda to je, če sploh spada sem, iz Pojtel še le abstra¬ hirano, ker se je zadnje štelo za diminutiv; da pa to naša beseda ni, kaže že manjkanje preglasa, ker bi pričakovali * Pd/tel. Na ital. putto, putta Junge, Knabe, Madchen 4 (Schmeller I. 410) tudi ni misliti, ker bi to dalo v nemščini vse kaj dru¬ gega. Z ozirom na to, da ima basteln nekod tudi pomen ,aus- bessern, flicken 4 , je mislil Grimm I. 1152 na n. besten ,flicken 4 63 Časopis za zgodovino in narodopisje. in na rom. bastire, bati ,bauen, zimmenr; toda pozabiti ni, kakšna je „bastlerija“ takega „bastlerja“. Frischbier pristavlja k pomenu ,flicken‘ (I. 57) opomnjo: „namentlich Sachen, deren Teile nicht mehr zusammenhalten wollen“. Tako delo pa je res nepotrebno, potrata časa. Z ags. bysen, angl. busy ,ge- schaftig 4 , got. ana-busns od biudan ,Befehl‘ (Schmeller I. 410) se tudi ne da zvezati beseda brez sile. — Ločiti je od nave¬ denih besed št.-n. Bastlitdn ,der gerne bastelt, Bastelarbeit ver- richtet‘, ki je prav tako kakor Bdseltang (Bdssltan ) (st. j.) ,Zeitvertreib‘ nastalo iz frc. passer le temps (Unger 53). Poganze f. ,flacher Kuchen aus einer Art Butterteig, mit Mus von Apfeln und anderen Friichten gefiillt; Bezeichnung fur eine Art gebackener Nudeln‘; Boga n s en pfa n n e, Pogan- senblech (Unger 100). — Iz slov. buganica (v prvem delu z z naslombo na pogača) in to iz gubanica od gubana, o ka¬ terem glej moje opomnje v spisu „Zur slaw. Lehnw.“ 7. Ka¬ kor druge besede za velikonočni kruh se rabi tudi begunca v pomenu ,Palmbusch £ , potem ,Rutenbiirdchen‘ (Jarnik, Etym. 51). Pratsche, Bratsche f. ,breites und flaches Werkzeug zum Schlagen; Schlag, Wurf, Stoik (Unger 107). — Iz slov. perača ,Waschblauel‘, kjer je e vrinjen za b iz sedanjikove ob¬ like perem; pravilno bi bilo prača, prim. č. prač ,Schlager, Wascher‘, pračka ,Schlagerin, Priiglerin, Rauferin, Wascherin‘; p .pracsyk ,Waschblauel‘, pracs, pracska ,Wascher‘i.t.d. Glede drugega pomena n. besede je primerjati slov. prača ,Schleuder‘, prača, pračati, pračnuti ,prellen‘. V tretjem pomenu, ki ga na¬ vaja Unger (,Elle‘) je Pratsche iz ital. braccio, pl. braccia. — Vendar vse kaže na to, da je beseda Pračke, Bračke ,Wasch- blauel 1 nemškega izvira, in to iz glagola bav. brčicken (brdckd") Jdopfen, schlagen mit et\vas breitem, z. B. mit der breiten Hand‘. Iz Pračke moramo naše praka ,perača 1 izvajati za¬ tegadelj, ker noben drugi slovanski narod ne pozna take tvorbe. Prag f. Unger 107 ne ve pravega pomena ter citira le iz „Ost. AlpenzeitgG 19, 136 (iz Frischaufovega spisa): „Bei Strafien wird die unter Prag und die ober, die rechte und die Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 69 linke Prag erwahnt“. — Iz slov. prag ,die Strafienschwelle £ ; prim. sbh. prag ,Gefahrt, Spur‘, c. prah ,Schwelle, Wasserfall £ . Bragu.se/ie f. .Bezeichnung fiir eine leinene Hose‘; IVraguschen pl. ,Bez. fiir eine Art Unterhosen 4 (Unterst., Unger 107, 639). — Na poslednjem mestu je že opozorjeno na slov. obliko braguše, ki je kakor breguše izpeljana iz ital. braghesse od braghe (lat. bracae), kar se je v sufiksu na¬ slonilo na mnoge slovanske tvorbe na -uša. V Ungerju 107 navedeni Bragoni („drey Paar Pragoni") so pak naravnost iz ben. bragoni , ital. braconi ,Pumphosen £ . Pralaz, Pralis, Priles, Pralitsen f. ,kleine, flache Schaufel von Handgrofie zum Jaten‘ (Unger 107). — Iz slov. prdlica Jathacke, Jateisen; in der Sagemiihle der Haken, wel- cher das Steigrad fortschiebt'; praljka ,der Hebel in der Miihle‘; sbh. pralica ,Brecheisen, Hebeisen, Brechstange‘, praljak ,šilo, Pfrieme £ . Izvir slovanske besede je težko določiti, ker manjka ruske in poljske oblike. Pomen kaže na koren per -, ki ga imamo v g. repaw ,dringe durch‘, ~sipw ,durchbohrc £ , stcsl. na¬ periti ,confodere‘, pera-pbrati ,trete, fliege 1 (Et. Wtb. per- 4, 8), do kterega je Miklosichevo gnezdo per-3 (Et. Wtb. 240) v pomenu ,stofien, drangen £ v takem razmerju, kakor dera-db- rati do dtrg-dreti. Podstava bo torej * p^ra -dl- ica in ne * por-dl-ica. Bramflechten v. ,drei Haarstranchen zu einem Zopfe flechten £ (Unger 107). — Iz slov. pramen (cf. Miklosich, Et. Wtb. 259: pormenu) ,der einzelne Bestandteil eines geflochte- nen oder gedrehten langen Gegenstandes; Flechtreis, Zopfteil: kita na tri pramne) hrv. pramik ,capillorum floccus) pram ,cirrus‘ itd. Pi •ansen v. ,1. zaudern, sich zieren; 2. bei Hochzeiten als ungeladener Gast (Schmarotzer) mitessen £ ; Prans, Prans f. ,Schmarotzerei‘; Pransterer ,1. Ziigerer, 2. ungeladener Hochzeitsgast, 3. beim Liebesbesuch ztveier Burschen bei einem Madchen ist der zuwartende der Pr. £ ; pranstern ,zaudern, zo- gern, viele Umstande machen £ ; Pransengehen: „sogenanntes 70 Časopis za zgodovino in narodopisje. Pransengehen oder Tanzschauen ist verboten"; „In mehreren Orten, nam. im Ennsthal bestehen die Mifibrauche, dali a) le- dige Bursche und Dirnen sich bey dem Tanzschauen oder so- genannten Pransengehen einflnden und b) die Madchen zur Nachtzeit in ihren Kammern denen Purschen Brandwein aus- schanken“ (Unger 109). Miklosich navaja nemško besedo Pranser v Et. Wtb. 263 a, pa se ne peča dalje ž njo. „Gra- zer Volksbl.“ (30. I. 1906) pa piše „ Branzder beirn Hoch- zeitsmahle“, „das sind jene Bekannten und Freunde, welche nicht zur Hochzeitstafel geladen wurden, aber immerhin will- kommen sind, wenn sie auch als umvillkommene Gaste in das betreflende Gasthaus kommen, wo die Hochzeitstafel und meist auch ein Tanz abgehalten werden“. — To je vse iz slov. prežati ,miissig zuschauen, aufpassen (z. B. einem Hochzeitschmause)‘; prezalica ,das schmarotzerische Gaffen und Lauern bei Hoch- zeiten und anderen Gastereien‘. Podstava slov. besedi je preng-, stcsl. oprezati ,attentum esse, intendereh strelami oprezahomb; slov. oprezovati ,lauern, gaffen, anstarren, siiumen, zogern‘; oprezno ,umsichtig‘. Besede ni ločiti od drugih, ki pomenjajo ,napreči, naprezati — tendere, adiungere, coniungere‘ (Miklosich Et. Wtb. 262 a), kar je prav učil že Matzenauer (Listy fil. XIV 190—191); prežati je torej ,animum, oculos intendere‘. — Sem spada še druga štaj.-n. beseda, namreč prassen ,mtissig da stehen und mit offenem Munde gaffen £ (Unger 110), samo da nima nazala. Premen, Premeti pl. (st. j.) ,Brombergestrauch‘ (Unger 114 iz Weist. Gloss. 632). — Daši se pomen ne strinja, drznem si vendar razlagati to besedo iz slov. brin m., brinje, sbh. brine ,Iuniperus communis‘, č. brinka ,Iuniperus Sabina‘; ker brinje zbada kakor kopina (rubida), se je namreč lehko v nem¬ ščini začelo to zadnje imenovati z besedo za prvo. Izvir slov. besede še ni najden. Misliti bi se dalo na sorodnost z lat. ferio ,stechen, schlagen‘, tako da bi bilo za našo besedo iz¬ hajati iz razširjenega korena bherei-, ki ga imamo tudi v stind. bhriiia ti ,versehrt, trifft‘ (Walde 217). Časopis. 5 Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 71 Prescherleute pl. ,ungeladene Hochzeitsgaste 4 (Mittel- u. Unterst.); Preschischaim ,Leute, die bei einer Hochzeit nicht geladen sind, erscheinen doch beim Schmaus und Tanz, dh. sie gehen „preschischauen ££ und werden nicht zuriickge- wiesen, sondern auch bewirtet £ (Unger 115). — Ta beseda je po svojem izviru ista, kakor zgoraj navedene pransen, pran- sengehen itd., razloček je le ta, da je izposojena v nemščino v novejšem času in iz oblike, ki je nekoliko drugačna v slo¬ venščini, ker ima š za s iz sj: preša ,Lauer, Anstand der Jager, das schmarotzerische Lauern bei HochzeitenJ prešati ,lauern; ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen) 1 prešar ,Hochzeitsschmarotzer‘. — Štaj.-n. beseda preschern ,rasch und eilig davonlaufen‘ ima težko kaj opraviti z našimi prežarji (prim. v mojih Slov. nar. pesmih III. št. 5382, pesem pod črto), ampak vtegne biti iz ital. pressa ,Eile, Drang‘. Pri back m. ,Uberlaufer, Fliichtling; alte Bez. fiir Partei- ganger der Tiirken (??); Oberhaupt, Dorfrichter, Anfiihrer 1 : „Der Willenstainersche Hof zu Marburg wird von der Landschaft zur vndterbringung der Priweken, so von den Tiirkhen aus vrsachen, das sy der chriftenhait lange zeit zum gueten ge- dient heriibergefallen, in ir R. kon. Majest. dition und gebiet angekauft‘“ Unger 116, kjer je beseda že zaznamovana za hrvaško. Kajkavec Habdelič pozna pribeg ,Austreter, Aus- reifier, UberlauferJ stcsl. prebeg-h. Med Slovenci se nahaja beseda le še kot priimek. Prit seli m. ,Narrheit, geistiges Gestortsein, Verriicktheit in gelindem Masse; verriickter Mensch‘; Pritschling ,geistig gestorter Mensch, Verriickter, Tor £ ; pritsch adv. ,weg, fort £ (Unger 116); du bist pritscht ,verriickt £ (v Gradcu). Beseda pritsch je znana po vsi Nemčiji (Schuchardt 67). — Da je pritsch v liaidi pritsch ,fort, pack dich £ iz slovanščine, so spoznali že Castelli 94, Schmeller I, 473 in Grimm II. 392 (č. hajdy prve), pa tudi zgoranje so slovanske, kar je spoznal že Schuchardt (Sld. 67); č. pryč adv. ,weg, fort £ , jsem pryc ,ich 72 Časopis za zgodovino in narodopisje. bin ganz hin‘. Ta češka raba je vendar nemškega izvira: ,weg sein £ = ,hin, fort sein‘, ,ganz weg sein‘ = ,aufier sich sein‘. Iz pomena ,weg sein‘ se je namreč razvil pomen .abvvesend, geistesabwesend sein, verriickt sein £ . Na Slovaškem je prijč jetika, Auszehrung, Schwindsucht‘. [Protin m. ,Muskelschmerz: „den Protin, das ist Vergicht, konne sie auch vertreiben, gebrauche dazu ein Kraut, genannt Protinkraut, miisse auch angesprochen werden“ (Unger 113). — Isto besedo nahajamo v slovenščini: protin ,Gicht‘, prti in proti f. ,Gliederreisen, Arthritis: prti so' ga zvlekle, zlomile 1 ; prtij m., prtija f. pl. ,englische Krankheit, Rhachitis 1 . protin- ščinci ,gelbweifie Scabiose (scabiosa ochroleuca) 1 , tudi ,der kleine Sumpfhahnenfufi (Ranunculus flammula) - , protinovec ,die Tollkirsche (Atropa belladonna)‘. Etimologija besede mi je nejasna, zategadelj ne morem določiti, kdo jo je prej izposo¬ dil, ker ne kaže biti ne nemška ne slovenska.] Bukarageschirr ,Geschirr von Buccari in Dalmatien (Isicl); Bukaraerde f. Tonerde aus Buccari(?): „Theegeschirr von B.“ 1759) (Unger 127). — Da bi se v Bakru kopala kaka posebna zemlja za boljšo posodo, nisem mogel zaslediti. Meni se zdi, da je Bukara tu isto, kar sbh. bokara, biikara , ki je nastalo iz ital. boccale ,Mafi, Krug‘; / je prešel v r ka¬ kor n. p. v slov. pišnar iz pisinale (v št.-n. Pesenal), ko se je beseda naslonila na navadnejše tvorbe s končnico ar, ara. Potemtakem bi se moral prvi nemški besedi določiti pomen z ,Geschirr aus einer Tonerde, wie sie fiir die Bukare (Por- zellankriige) gebraucht ward £ , drugi pa s ,Tonerde fiir Bukare- fabrikation £ . Puran m. Truthahn, Meleagris 1 (Ostst., Unger 130). — Iz slov. sbh. puran ,Truthahn £ od pura (Miklosich Et\v. 267, kjer beseda ni razložena in je pristaviti gs. puron ,Auerhahn £ \on = Hahn]; najbrž bo v zvezi s puriti, zapiriti se ,rot werden £ . Buri m. ,vom Ivarst kommender Wind, Bora 1 (Unger 131). — Iz slov. burja ,Nordwind £ (gl. Čas. za zgod. III. 101); Šta¬ jercem torej to ne more biti ,Bora £ in, če jo res imenujejo tako, 5 ” Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 73 je to pač le tako nastalo, da se je začel z imenom slovenske burje imenovati sploh vsak močan veter. Druga v Nemce pre¬ šla slovenska imena vetrov so Jauk (= jug, gl. spodaj) in na Koroškem tudi Wicher ,der starke, scharfe Wind‘ (Uberfelder 245, iz viher, vihar). JPusikan m. ,Streitkolben, wie er in Ungarn einst ge- brauchlich war‘; Pusikanhammer ,id\ Unger 132 primerja madž. busgany ; Madžarji imajo tudi obliko busogdny, ki bi bolj vstrezala, toda vprašanje je, so li res oni širili to iz tur- ščine (bosdogan ,Keube, Streitkolben £ ) prevzeto besedo, ki se y čagatajščini glasi bosdurgan ,Totschlager‘ (Miklosich, Tiirk. I. 30). Beseda je namreč znana tudi južnim in severnim Slo¬ vanom: slov. busdihan, busdahan, sbh. buzdovan, bolg. bu- sdogan, budsogan itd., r. busdychan, p. busdygan, č. bu- sdygan, bysygan, busykdn itd. Za slovansko posredovanje govori pač toliko razlogov, kolikor za madžarsko. Taber, Taber, Tabor m. ,Schutzbau aus einer die Kirche umschliellenden Gebaudereihe bestehend, rvelche nach aufien mit Schiefischarten versehen sind‘; Tdbergeld ,eine Geldleistung zur Herstellung eines T;ibers £ (Unger 134). „In oesterr. Stadten der Name verschiedener Gebaude, die gemeiniglich am Ende des Hauptortes oder in kleiner Entfernung davon liegen ££ (Schmeller I. 578 d.); srgn. se že rabi taber, teber m. ,Refestigung, befestigter Ort, besonders befestigtes Lager u. dgl. £ (Lexer, Mhd. Wtb.). Že Schmeller na navedenem mestu, potem Grimm DW. II. 7 in Lexer o. c. primerjajo prav č. tabor ,Lager, Wa- genburg, also in jedem Fali eine Art Befestigung £ . Beseda je znana dandanes vsem slovanskim jezikom, stara slovanščina pa je ni imela; tudi srgn. spominki, ki se v njih rabi, so iz konca petnajstega stoletja. Miklosich jo hoče izvajati iz turščine, pa ravno nje pomen vtem jeziku (,christliches Feldlager £ ) go¬ vori zoper njegovo razlago. Najprimerneje je izhajati iz če¬ ščine. Gradišče gore Tabor, mesta v južnih Čehih, je povod temu oznamenilu: „Dle hebr. Thabor, hora v Galilei, nazvala jedna strana Husitu r. 1419 horu Tabor a potom r. 1420 Hra- 74 Časopis za zgodovino in narodopisje. dište hory Tabor“ (Kott IV. 5). Od Čehov se je to pozname- novanje širilo dalje na vzhod in jug k Slovanom in Neslova- nom, pa tudi med Nemce, v južne Nemce zlasti vsled turških vojsk, ko se je bil husitski način utaborjevanja udomačil že tudi pri južnih Slovanih. O razširjenosti besede gl. Miklosich, Turk. II. 65, Nachtr. II. 44, 185. Tapolkabaum ,Eberesche, Sorbush „das landgericht fecht sich an von der Strassen enhalb eines grossen Topolkha paumb“ (1577, Stockurb. Wind. Feistr., Unger 134). — Iz slov. topolka ,Pappelbaum‘; pomen ,Eberesche‘ je pač napačno iz¬ luščil iz listine sestavitelj štaj.-n. slovarja. Slov. topolka iz to¬ pola in topola f. Zastran razlage slovanske besede spominja Schuchardt (ZfrPh. XV. 111)'na furl .talpon in gor.-ital. topon (,alber ( , Mussafia, Beitrag, Denkschr. WA. XXII. 215) in izvaja iz topolka tudi n. Tabelke pri Nemnichu; slovansko topol h je po njem do lat. populus v istem razmerju kakor perigourd- ski tible k limous. pible ,Pappel‘. Tafernitz f. „so die welischen Wein in Dafernitzen oder halben Ampern“ (Leob. Maut-Tarif 1568, Unger 138); pri Schmellerju I. 588: die Ta f črnit s tabernitium: „So er- lauben wir einem erberen man, der sein \verd (Wirt) ist, ein tafernits nur zu vier iim“ (Wiener StdtR. Privil, v. 1369), „der sein wirt ist, ein tafern“, „Fiirt er herauz welhischen wein, von einer thafernits geit er XXIIII dn“ (ibid. 35 a). Na vseh teh mestih imamo očividno opraviti z vinsko posodo, ne pa s krčmo (taberno), zlasti kaže to zveza „in Dafernitzen oder halben Ampern“ (—Eimern), „tafernitz zu vier urn“, „von einer ta- fernitz geit er 24 kr.“; tudi v primeru 2. pri Schmellerju je tafern pač le okrajšana pisava za tafernitz , če sploh spada sem. Ker je to tedaj posoda, potem sufiks -itium, -itz ne more biti lat. -icius, ampak naš -ica in zato mislim, da vtegne biti beseda slovenska, zlasti če pomislimo, da se je v prejšnih sto¬ letjih spečalo mnogo goriškega in vipavskega vina med južne Nemce na Koroško, Štajersko in Avstrijsko. Tako bi se dalo misliti na * čubrnica, sbh. čabrenica, ki je isto kar čabrica Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 75 (od čbbhrt ,posoda in mera za vino, Zuber 1 ): „dok pomuzem iljadu ovaca i namuzem dvadest čabrenica“ (nar. ps. pri Vuku); tudi čabrica je najbrž iz čhbrnica, čabrenica okrajšano. Po¬ men sbh. čabrenica je ,Kiibel, Bottich', prim. tudi č. dčbernice (t.j. džbernice) ,Kiibel‘; v nemščini se je slovenska beseda, ker ji je dšb- neprijetna skupina, naslonila na Taberne, Taferne ter se prestrojila v Tafernitze. Dalken, Talken pl. ,eine in ganz Steiermark gern ge- nossene Speise: Hafer oder Korn wird in warmes Wasser ge- schiittet und dieses sodann zum Sieden gebracht (in iilterer Zeit durch heisse Steine), dann werden die Korner abgeschopft, im Backofen gedorrt, auf der Miihle zu Griitze geschroten und die Spreu entfernt; das Mehi wird sodann zu einer Art Teig venvandelt, der sowohl roh wie abgeschmalzen oder gesotten gegessen wird‘, Unger 139, kjer nahajaš še sestavljenke: Dal- kenbrein, - blech, - dorre, - eisen, 140 Dalkenhafer, - haber, - mehi, - reiter, - sieb in Dalk korn. V Bavarcih je Dalken m. ,teigige, klebrige Materie: d‘Nudln san eMautorcf Dalkmg worn‘ (Schmel- ler I. 505); isto tudi v Tirolcih (Schopf, Id. 74); iz subst. je narejen glagol dalken ,mit oder in teigiger, klebiger Materie arbeiten, kneten, schlecht, unsauber schreiben, klecksek, nar- dalken ,verschmieren, beflecken, durch Ungeschicklichkeit ver- derben 1 ; dalkend, dalket ,teigig, klebrig, zahe, ungeschickt; der Dalk (des Dalken) ,ungeschickte Person £ (prim. slov. cmok), ,Klecks von Tinte oder Farbe‘ (Grimm DW. II. 699, 916, Schopf Id. 74, Schmeller I. 505 Tu se uže primerja č. n dol ek; staroč. ndulek. Navadno se govori zdaj dolck ,der Dal¬ ken; Kuchen, Fladen = kolač £ . Čehinje so v peki vdolkov prave umetnice in č. slovarji naštevajo dolgo vrsto različnih sort. Po Avstrijskem so povsod znani „bdhmišche Dalken ££ . Češka beseda vdolek, ndulek pa po izviru ni prav jasna; naj¬ brž spada k substantivom, ki jih Miklosich v VG. II. 255 pri suffiksu -i.ki, navaja pod št. 6: ,,-hk'h ist das oft an den zveiten Teil der comp. Subst. gefiigte Suffix, wodurch die Wortver- bindungals eine Composition gekennzeichnet wird: V7.ZT>glav’r.ltT.- £ , 76 Časopis za zgodovino in narodopisje. torej je m,doKki, to, ježe vh dole (,Vertiefung, Loch, Grube 1 ) jesti ili gotovi ti s?. Vsaj vdolek litij se lije v pripravljene za to doly ali jamice v pločevini, na kteri se peko. K besedi Dcilken pak ne spada bav. dalken, dolken , didken, dolkesen, dolkesen v pomenu ,.fehlerhaft sprechen, indem man von Zeit zu Zeit ein Wort nur nach grofier An- strengung der Organe hervorzubringen vermag; im Sprechen den Speichel von sich spritzen, mit vollem Munde sprechen, (verachtlich) sprechen iiberhaupt: „so lang s - deutsch redt, so stofit s- mit keiner Zungen an; aber sobald s- franzosisch redt, so dalkt s - , vielleicht ist aber das so ein dalkete Sprach 11 (Ei- peldauer Briefe); „Er hat dalckhezt und die Worte iiber ein- ander geworfen wie ein Garnhaspel“ (Abrahama a St. Clara); ,.auch sey dermalen seine Zung gar zu schwar und dalcket 11 (id.) pri Schmellerju I. 505. Primerjaj č. tiku, tluku, tlouci ,schlagen, stofien 1 , hubou tlouci ,Maul machen, das Maul dre- schen‘; slov. tolči nemški ,deutsch radebrechen‘, natolkniti ,andeuten, fliichtig ervvahnen, auf etwas anspielen‘, natolcati, natolcevati ,anspielen £ ; sbh. natucati (iz natukcati? u = l ) ,andeuten, mit Miihe herausbringen, stammelnd, gebrochen spre¬ chen, schwatzen, radebrechen: tko hoče govoriti mora natu¬ cati ,wer es zum Sprechen bringen will, mufi zuerst radebrechen 1 ; r. tolk i ,Gesprach‘ (stcsl. tfokil), tolkovdtb ,erklaren, erlautem, auslegen, andeuten, explicieren‘. Tampel m. Tamperl n. ,dummer Mensch, einfaltiger Tropf 1 ; tampelt ,einfaltig, beschrankt 1 (Unger 140). — Beseda vtegne biti slov. top, stcsl. tapu ,stumpf, stumpfsinnig, unem- pfindlich, dumm 1 , topeč ,Schwachkopf‘, topa f. ,neumna deklica 1 . Tudi kor.-n. tumpat, tumpet ,abgestumpft‘: a~ tumpets messer ,ein an der Spitze abgerundetes Tischmesser 1 je iz slovenščine (Trstenjak, Kres III. 114, Schuchardt, Sld. 69). Št.-n. tumpe ,blodsinnige Weibsperson, untergeordnete Magd im Range nach der Hiihnerdirn 1 (Unger 182) Spada pač tudi sem, prim. slov. topa; na tumpe je vplival najbrže nemški dumm, srgn. dumb, dumbes. Slovaskin elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 77 Tamdoli m. ,Tolpel £ : „Mit dem Sehimpftvorte T. von Luttenberg bezeichnete man die windischen Weinfuhrleute, die, wenn man sie fragte, woher sie seien, mit T. (tam doli da unten her) antworteten (Puff) ££ (Unger 140). — Skrajšano pač iz tam doli od Lotmerka. Kdo je bil pri takem odgovoru pa¬ metnejši, kdo bolj trapast, tisti ki je vprašal ali ki je odgo¬ voril, o tem odloči lehko vsak bravec sam. [Tamer m. ,Viehhof im Gebirge £ (Unterst., Unger 140). — Staj.-n. slovar sam pristavlja „aus dem Windischen“; jeli pak beseda tdmar, tam or res slovenska, o tem je vsakakor dvo- jiti (prim. Mat. Murko, Zur Geschichte des volkstiimlichen Hauses bei den Siidslaven, Mitteilungen AG. XXXVI. 28 d. in moje opomnje v spisu „Zur slav. Lehnworterk.“ 65). Jaz se drznem predložiti zdaj to le domnevo: Ker je tabor ,befestigtes Lager £ , je lehko prevzel, zlasti na planinah, tudi pomen ,einge- friedetes Lager £ , ,eingefriedetes Tierlager, Viehhof. Pred labijali pa rad nastopa „parasitični ££ m; tako dobimo * tambor. Toda mb se kesneje v nekterih jezikih asimiluje v mm. To se godi (cf. Mever-Liibke, RG. I. § 447) v južni Italiji, vshodni Franciji itd.; to ozemlje pa je za nas preveč oddaljeno in poiskati nam je bližega, kjer se godi isto. Take primere nahajamo res v nemščini, n. p. Amt iz ambet; dumm, dumme iz dumb, dumbe; Emmer, Emer iz Ember — Eimber, einbar, krumm iz krumb, Trommel stgn. trumba ... (prim. Wilmanns DG. I 2 § 80). Tako bi torej tudi iz * tambor, * tamber lehko nastalo tam(m)or, tam(m)er, ki je potem prešlo v furlanščino in slovenščino.] Tantotvinatraube f. blaue, ,Urbanitraube‘ (Unger 611); po Trummerju (Rebensorten) se tako imenuje ,weifier \Vip- pacher £ in pa ,Mehlweinbeer, weiser Griinhaincr (Šulek, Ime¬ nik bilja 401). Končnica dokazuje, da je tvorba slovenska, ali pak tudi podstava, o tem je pač dvojiti. Drugi Slovani ni¬ majo nič podobnega. Tar kes, Targes, Terkus m. ,verschnittener ZiegenboclC; Tarkeshaut, Tarkesinslit ,Haut, Unschlitt eines solchen‘ (Un¬ ger 143). — Iz slov. č. trkdč ,Sto8\vidder, Widder £ ; slov. trk 78 Časopis za zgodovino in narodopisje. ,Bockstofi‘: kozel je nastavljal roge in se pripravljal na trk; trkati ,mit den Hornern stofien 4 : ovni, kozli se trkajo. Tarrafi = Tarrasbuchse, Unger 143, kjer se razlaga z ,Wallbiichse £ , ker se misli, da je beseda v zvezi s Ter- rasse. — Nemška beseda je kajk.-madž. taraska, tarack, v kteri je končnica -ka, ki se je v nemščini glasila -ke, od- pala ravno vsled naslombe na Tarras (Terrasse): Tarras- skebiichse se je Nemcu in bi se vsakemu glasila prečudno zavoljo sorodnih skupin sk-ks v prvem in zadnjem delu. Iz tega Tarass je dalje postalo taraks (Darax); o postanku kajk.-madžarskega taraska itd. sem pisal v spisu „Zur slaw. Lwk. 65, 66, kjer sem dokazal, da je beseda nastala iz big. tresk ,Kracher‘, rum. treasc, madž. tarack. Terrant, Terrantmein m. ,Name einer roten Wein- gattung aus dem Gorzischen 1 (16. Jahrh., Unger 151). — Slov. teran, čak. teran iz ital. terrano (prvotno ,vino, ki diši po zemlji': terra ). Iz slovenščine nam je izhajati zategadelj, ker se teran prideluje edino v slovenskih in hrvaških krajih. Glede menjave sufiksa -an z - ant prim. slov. skribant iz ital. scrivano. Tujke iz romanskih participov praes. I. lat. kon- jugacije (a-debel) so uvele to končnico -ant tudi v domače besede; prim. č. drab — drabant itd., ter primerjaj, kar je rečeno o tej prikazni pod besedo Trabant. TersohinJee f. (st. j.) ,Feuerwaffe, Flinte 1 : „3 eingelegte altvatterische Terschinken", „ein Terschinken mit doppeltem Rohr“; Terschinkenrohr (Unger 151). — Strelno orožje je večkrat imenovano z izrazi, ki pomenjajo ,Rohr, canna, Pfeife', prim. ital. bombarda, cannone, turški qaval ,Pfeife, Flinte', n. Pfeife, r. piščalb (gl. o tem moje opomnje v Archivu XXVI. 41). Taka beseda je tudi Terschinke, ki odgovarja č. tre- stinka ,Hirtenpfeife, Hirtenflote, Bin sen flote' od trestina ,Schilf, Rohr, sbh. trstina ,Rotang, Gartenrohr, slov. trstina, trstika ,Schilfrohr, stcsl. TfrtcTi. Testen , Test m. ,dicke, zahe, zu Quark zermalmte Mafie, eingesottene Friichte'; Testscherben, Testsulse (Unger 151); Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 79 bav. Dest ,Rob, bis zur Robdicke Eingesottenes von Friichten, Marmelade*; Quittendest (Schmeller I. 556); dol.-avstr. Dest jede dicke zahe Materie etc.‘; der Destaling ,Geifer‘ (Castelli Wtb. 109). — Prim. slov. testo ,Teig, dicker Brei*. Dese, Deste f. ,Gefafi, Kiibel, Biichse‘; Desenteig; De- senscharrer ,Werkzeug zum Auskratzen einer Dese‘; dim. De¬ set (Unger 151); tudi Taste f. (st. j.) ,Wassergefass‘ (Unger 144) spada pač semkaj; prim. bav. destn, destl ,holzernes Ge- fafi zu Wasser, Salz, Mehi, Schmalz, Kaše etc. £ (Schmeller I. 550), pri Adelungu Doste, v knjižni nemščini Dose in Dose (Grimm DW. II. 1028, 1030). V knjižni nemščini nastopa be¬ seda precej pozno (1663) v obliki Doos; iz nemščine je pre¬ šla v dol. nemščino in nizozemščino ter danščino (dose, resp. doos, daase). Nemški filologi je ne morejo razložiti. — Če pomislimo, da imajo razen Bolgarov vsi slovanski jeziki be¬ sedo, ki ji odgovarja, namreč diša (slov. deša .Kiibel, Bienen- korb, Maltertruhe‘, hrv. diša, dišva ,Gelte, Melkeimer*, č. dtša, diš ,Backtrog, Melkkiibeb; p. dsieša ,Teigmulde‘, gs. dšeša ,Backtrog‘, das Fafi um den Miihlstein, dšeška ,Kuhfafi‘, ds. šeša ,Backfass‘, mir. d'iša, br. dsiša, str. diša i. t. d., Mi- klosich, Et. Wtb. 45 b), smemo pač soditi, da jo imajo Nemci od nas. Toda kako jo razložiti? Zubaty (Archiv XVI. 389) in za njim Walde 225 spravljata besedo v zvezo z lat. fingo ,bilden, formen, kneten‘, got. deigan n. Tei g, češ, ker služi diša tudi kot ,Backtrog, Backfafi, Teigmuldeh Toda to je le en, in sicer današnji pomen besede diša, pa nikakor se ne da dokazati, da je služila diša že sprva le za mešenje ter bi to¬ rej bila nazvana po tem delu: „das zum Formen, Kneten die- nende“. Testo se ne gnete vedno v kotlinah in tako gnetenje tudi ne more biti prvotno; po mestih rabijo povsod posebno trugo za mešanje malte, na kmetih tega še ni, vsaj ne povsod; tako se je začela morda torej tudi diša še le ščasoma rabiti za mešenje, v tem ko se je prej to opravljalo na ploski deski ali enaki pripravi, kakor še to vidimo pri današnjih kuharicah, kadar pripravljajo testo za rezance: potrebna kotlina za vodo 80 Časopis za zgodovino in narodopisje. ali mleko se naredi iz moke same, ki se potem omoči in po- mesi ter ugnete. Pri južnih Slovanih, na primer v slavonskih gozdih, privzdigne baba, ko je testo vmesila, kar krilo in začne — kajpada ne zelo ukusno delo — ugnetati testo ob bedru proti kolenu. Potemtakem mislim, da deša ni ,das zum Kneten dienende‘, ampak ,das ausgehohlte, ausgegrabene, der Trog, Kiibek od kor. * dhig u ~, ki ga nahajamo v lat. f igo, trans- figere, lit. de'gia, de'ge, de'gti ,er stichb, daigan, daigyti ,stechen £ , angl. dig ,graben, bohren' itd. in da imamo torej na¬ staviti kot praobliko *dhaig u -ia, praslov. '"doigja. V podporo morem navesti tudi besedo kopanja ,Trog, Mulde £ od kopati ,graben, hauen‘ (prim. lit. kapoju ,Hacke‘, ka'pas ,Grab‘). Slovenska beseda je prešla tudi v litovščino in madžarščino, nasprotno pak so si od Nemcev izposodili Kašubi (Slovinci) svojo desa (gl. Lorentz, Slovinz. Grammatik 130: a ,But- terbiichse £ ), gluž. Srbi svojo tysa, tyska ,Schachtel £ in dluž. svojo tejsa ,Dose, Schachtel, Biichse £ . Kako je razmerje med slov. deša (diša) ,kvas, drožice, umešeno testo £ in med srgn. deisme, dosn ,Sauerteig £ , ne vem. Svojčas sem mislil, ker imamo samo mi to besedo, da smo jo izposodili od Nemcev. Tidelteitscheg, m. ,Holzstofiel oder Quirl zum Spru- deln des Gemisches von Wasser eines Sauerbrunns und Wein £ (Unger 153). — Slov. dideldajček ,motič, s katerim se meša kisla voda z vinom £ . Podstavo tej besedi je iskal Trstenjak v „Glasniku“ 1868, str. 24 v korenu * didh (!) ,igrati £ , didlati ,spielen, kreiseln £ ; toda vsa tvorba kaže, da od nje ne moremo izhajati; zato jo bolj prav izvaja Levstik v „Novicah ££ 1866, 460 iz dideldaj ,zmes, zlasti zmes jarega žita z ječmenom", kar je kakor naš direndaj ,larmendes Umhertoben £ (Kopitar pri Schmellerju) iz bav. Dirdendey, Diradey, Dirledey, Dir- madey, Dilmedey itd. ,grober Zeug, halb aus Flachs, halb aus Wolle; Gemisch aus Sommerkorn und Gerste; jedes Ge- misch £ (Schmeller 2 I. 537); dideldajček je torej ,mešalce 4 . Titscheln, tiitscheln sv. ,mit Steinkiigelchen spielen: wer mit seinem Kiigelchen ein anderes trifft, dem gehoren Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. gl beide £ (Unger 153, 181); tutschen ,zusammenstofien £ aneinander- schlagen, aneinanderprallen 4 Unger 181); Eiertutschen (Eier- leutschen): ,man stofit mit den Spitzen die roten Ostereier zusammen, und der, dessen Ei ganz blieb, ge\vinnt das Ei des anderen, oder: einer halt das gefarbte Osterei, und der andere wirft einen Kreuzer mit der Kante darauf, dafi der Kreuzer stecken bleibt' (Unger 190). Tudi obliko turtschen nahajamo na Štajerskem, posebno znana pa je ta na Koroškem: Turtsch m. ,der Zusammenstofi von z\vei Gegenstanden, wobei gewohn- lich der eine bricht £ , turtsclrn ,zusammenstofien, das Spielen mit Ostereiern, was man in Osterreich Eier pecken nennt‘; an- turtsch n .anstofien an einen harten Korper, besonders mit dem Kopfe, sammeturtsckn ,zusammenstofien, zusammenschla- gen, so dati ein Teil bricht‘, turtschar m. ,nom. ag. und ein einmaliges Stofien 1 . Ali je te besede ločiti od dutsen ,Stofien (mit einem Kopf an den anderen), arietare £ , D ut s ,Stoli, Beule £ (v Švabih, Frankih), je težavno reči; zadnje bi se dale izvajati tudi iz rom.: ital. intussare, r intussare ,an-, abstofien (* tudi- tiare od tunder e, Korting 2 9799). Oblike z r-om pa odgovarjajo pač slovenskemu trčiti, trkati ,anstofien, klop fen; trčati ,s pirihom ob pirih tolči za igro £ , trcljati, trčljati isto; trcati ,klopfen, stampfen; beuteln, ausschvingen £ ; trčkati ,sanft stofien £ . Prve pak spadajo k slov. tiči, tolči; v poljanskem tilčati ,tr¬ kati s pirihom 4 se je pač ohranil zlogotvorni l dalje časa in je zamudil prehod v ol; beseda je bila rabljena pač le v nave¬ denem omejenem pomenu in zato se ni podvrgla pričakova¬ nim premembam, zlasti ko se je v končnici naslonila na tr¬ čati, prav tako z zlogotvornim r. Posamezne primere za zlo¬ gotvorni / imamo celo še iz Truberja. Za to razlago govori zlasti n. oblika Eierkutschen s k za t, kar je iz štaj. di- jalektičnega kuči, kučem, kjer je t pred (še zlogotvornim) l prešel v k (prim klaka, knalo, dekla iz detla); na nemški pre¬ hod t v k tu ni misliti, ker so pogoji zanj drugačni, kakor je razvidno iz teh-le primerov: a) nt, tn: Asant-Asank ,Assa foe- tida £ , Brente-Brenke... Hiasinth-Hiasink (346), Tinte-Tinke 82 Časopis za zgodovino in narodopisje. 155 Grante-Granke ,Preisselbeere‘. . . . Schlund- Schlung, Sclilunk, Zant ,Zahn‘ -Zankerl, Zbit, Zintel-Zinkchen . . . Rinde-Rinke . . . b) tl, It: Biittling- Pikling; Multe-Mul- ge . . c) tt: Plack (Blagg), če je to Blatta orientalis in ne Polak, Platte- Plečke, Pldtte- Plogge, gestotten-gestocken (288); d) t: Kamat-Kamak, Worat-Worak (618). Iz tega se da posneti, da v nemških Štajercih začetni / ne prehaja v k. Tutschen je lehko naravnost slov. tiči, tolči, tuči poleg kuči, ki je v nemškem diminutivu dalo tiitscheln in pozneje titscheln; če bi hoteli te nemške oblike izvajati iz gore na¬ vedenih romanskih (ital. in tuzzare . . .), bi se moralo najprej dokazati, da se ta beseda v romanščini rabi za omenjene igre. Tilis m. (st. j.), ,langes Messer, Dolch 1 (Unger 154); srgn. tilis ,langes Messer 1 , poleg tega tilniz (Lexer); Grimm DW. II. 150: „er nam zum ersten sein swert und hieb dar-da nam er sein dilits — — und wolt im die hant in dem glied herab hauen 11 , ..\velche hacken, mezzer, tilnitz und stecher zum wein tragen 11 (14—15 Jhdt.); bav. Diglitz „Degen, Hammer, digliz, pleykugel, wurfhacken“, „Degen, Tiliz 11 (Schmeller I. 493). — Iz č. tijlec ,der Hackennacken, Messer-, Schwertrii- cken; das Schwert £ od tyh, ,Nacken‘, kar je v sorodu z grškim vj/.Tj ,Wulst‘, lat. tumere ,geschwollen sein 1 (Walde 641). Dirnlbaum m. , K or nelkir sohenb a u m 1 , Dirnlbeere ,Kor- nelkirsche, Prunus mascula 1 , Dirnlholz (Ostst., Unger 155). Iz slov. dr mulja od dreni,, kar je pač iz derzmi, torej so¬ rodno z drevo, o čemer gl. Walde 325 pod larix: baza * dereu. Prim. tudi opomnje Koštialove v spisu „Slovanski življi 11 , program. II. drž. g. 1900/1 v Ljublj. str. 15. Kar piše Miklosich (Et. Wtb. 42 dern-2), to je premalo določeno, ker navaja brez vsake opomnje le stgn. tirnpauma, ngn. dernlein, diernlein in terling. Nemška narečja poznajo še druge oblike, n. p. bav. Dirnlein (Diani, Didl), Dirnleinbeer (Dis Iber), tudi Dirliz, Direnzen, direnzenpaum (Schmeller I. 541), to iz slov. drenu- Ijica. Tudi nemški Dorlenbaum za isto rastlino je postalo pač po vplivu naše besede. Če bi naša beseda bila prvotno nem- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 83 ška, bi se morala, ker je znana vsem Slovanom, glasiti * trm, * trenulja, ako vpoštevamo stgn. tirnpauma. Tober, adj. in adv. ,tuchtig £ (Oberst., Unger 157). — Drugim Nemcem nepoznana beseda je očividno naš dober ,gut, tiichtig, brauchbar, kar je v zvezi z lat. faber, n. tapfer itd. (Walde 201). Točk m. ,Geflecht von schmalen Streifen aus diin- nem Gold- oder Silberblatt, die mit Seidenfaden durch- zogen sind‘ (Unger 157); bav. der Dock id., n. p.: „Mit golden piinden von Dockh ££ , „Zwey von guldem Dokh gemachte Stern- hiet mit langen spizen und radiis, 1 von guldem Stukh ausge- schnites vnderschirzl, mit Silbern dokh eingefafit und guet Silbern dokh gestikhten rosln“ (1580); „die Kron von Tag (von Dock?) und dazu den grofien Palast (Balas)“, Schmeller 2 II. 489, ki primerja Špan. toča ,Miitze £ , Šved. dok, v tem ko misli Grimm na nizoz. duck ,Tuch £ . — Prim. sbh. toke ,Art silber- nen Kurati, der zur Zierde angeschnallt wird; knopfartige langliche Platten, die v orne an die Dolama genaht \verden: „dao bih mu toke na prsima“; alb. toka ,Giirtelschlie6e der Weiber £ iz turšk. toka, doka ,Schnalle £ (Miklosich, Et. Wt. II. 76). Tollam f. ,Name eines Kleidungsstiickes fiir Manner 1 (16. Jhdt., Unger 160). — Iz slov. kajk. dolama ,vestis infe- rior, tunika 4 (Habdelič), sbh. dolama ,Mantelkleid, Dolman 1 , kar je zopet iz turšk. dolama, doloman, doliman ,Ceremo- nienkleid der Janitscharen 1 (Miklosich, Turk. I. 50 itd.). Dblfie, Delse f. ,missratene, speckig gewordene Mehl- speise £ ; dohig ,speckig, zu fest gediegen, dicht, teigig (von nicht ausgebackenen Mehlspeisen) £ (Unger 160); na Koroškem Teh m., na dol. Koroškem der Tels-n ,unausgebackene Mafie‘ (Lexer 56), tehn jeder weiche, teigige, nicht ganz durchge- backene Gegenstand, in Oesterr. dolsten ,weich, teigig 1 , telsig ,die speckige Eigenschaft des nicht gut ausgebackenen Brotes 1 (tberf. 70); srgn. teh adj. ,unausgebacken £ ; dol. avstr, dol- stan ,weich, teigig sein‘; der Ddlstdling ,weicher, gefrorener 84 Časopis za zgodovino in narodopisje. Apfel 1 , dolstardt ,\veich‘ (Castelli 111), Delsterling ,geistloser Faulpelz, Zeitvertrodler (Unger 149). — Prim. slov. tolsti adj. ,feist, fett, speckig, schmierig 1 , č. tlustij iz tlst-. Neka češka vas pri Jablonnem se zove Tlustec, nemški Tolzeldorf. Da bi bil n. dijalektični dostig, dostig, tostig, Dost .aufgedunsen; schlaff, welk; allzufett, weich, teigig, schmutzig 1 (Unger 163, Schmeller I. 550, Grimm II. 1311, Schopf 87) istega izvira, pak se mi ne zdi verojetno. Trabant m. ,Begleiter, Leibwachter; Mensch, der sich einem an die Fersen heftet und den man iiberall trifft, wo man ihn nicht zu sehen wiinscht, unablassiger Begleiter 1 (Un¬ ger 163). — Že Kluyver je (Zeitsgh. t. d. Wortf. IV. 153 d.) to daleč po svetu razširjeno besedo spravil v zvezo s češkim drdb, poljskim drab, ki je pomenjala najprej raztrganca, raz- drapanca, potem vojaka mezdnika (Žolnirja) in dalje sodnega slugo, biriča, žandarja, stražnika. K besedi drdb je pristopil lehko sufiks -ant, kakor tudi - an: prim. č. suchan - suchant, moudry-mudrlant ,Sophist‘, cukr- cukrant, trula- trulant, pa paziti je tudi n. besed kakor schergant poleg frc. ser- geant ki je pomenjala skorajda isto. — V pomenu ,plumpe Weibsperson, dann Schimpfvort fiir veibliche Dienstboten 1 se je št.-n. Trabant gotovo naslonil na trappen ,plump einher- schreiten und dabei stark auftreten 1 (Unger 163), prim. avstr.-n. Trampel ,nerodna dekla 1 . Tragatscli m. ,Schubkarren‘ (Unger 164); bav. Trd- gddsch ,'jestellschubkarren 1 (Schmeller I. 674). - Iz č. tra- kač, trakar, na Moravskem tudi tragač in tu pa tam trakdč ,der Schieb-, Schubkarren 1 . Češki besedi podstava je trakati, trakovati ,ziehen, schieben 1 , slovaš. tragat'sa ,langsam gehen 1 kar je vzeto iz nemškega: prim. bav. Radltrdgng ,Schubkar¬ ren 1 in trackeln, trdckln .herumzichen 1 (Schmeller I. 646), srgn. trechen, trecken ,ziehen, schieben, stofien 1 , kar je zopet v zvezi s tragen, ags. dragan ,ziehen‘ in z lat. traho ,ziehen‘, tra- gula ,kleine Schleife 1 , trdgum ,Schleppnetz‘. — Naš slov. vtragati se, vtragljiv ne kaže biti naravnost iz srgn. trdge Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 85 adv. ,mit Langsamkeit 4 , ampak je prefiks w- samo refleks nem¬ škega be-: mich betraget eines dinges ,ich bin zu triig dazu‘. Trischack ,Name eines alten, jetzt ungebrauchlichen Kartenspieles £ , trischacken ,das Trischackspiel spielen 4 , Tri- schackkarte (Unger 174). — Tudi č. je trišak ,hra v karty 4 ; toda vprašanje je, ali je to res od začetka bila češka igra. Za pomen ,losschlagen, hauen, priigeln 4 (Unger 174, Schmeller I. 570, 676) bi se moglo izhajati iz č. treštiti, tUštiti ,schla- gen, dafi es kracht 4 , slov. treščiti, treskati ,krachend einschla- gen 4 ; toda pri tem bi ostala končnica nejasna, ker bi iz res starega č. -ak za palatalom morali imeti -iek, zdaj -tk. Be¬ seda je kakor vsa druga oznamenila za igre v karte go¬ tovo zelo predrugačena, in zato domnevam, da tiči v nji srgn. drle ,Dreizahl, drei Augen im Wiirfelspiel 4 ali dries ,dreimal 4 , iz česar je z naslombo na domače tri postalo trišak tako, kakor iz tonš (srgn. dus, stfrc. dous, iz česar je Čeh slišal svoje „ucho“) nšdk, navadno oznamenilo za želodov as (prim. Černy, Prispevky k češke etymologie lidove 77). Ker kvarto¬ pirec bije s pestjo ob mizo, ko izigrava, zato je mogel z ozi¬ rom na tHskdm ,schlagen, schmettern 4 iz besede trišak izpe¬ ljan glagol zadobiti tudi pomen ,losschlagen 4 , ki se je mogel potem v nemščini (drischaken) nasloniti na dreschen-drischt, Drischel, drischeln. Trobenka f. ,Name eines Getreidemafles a. Z. (= 4 „Mafiel“) (Untst., Unger 174). — Iz slov. drevenka ,ein Ge- treidemafi oder Metzen (Habdelič, Belostenec, vzh. Št., Beli Kr.), cin grofier Korb 4 , drvenka ,der Metzen (eig. holzernčs Mafi) 4 (Miklošič), ,pol vagana 4 (v Ormožu, gl. Pleteršnik s. v.); sbh. drevenka, drevenjka ,mensura frumentaria 4 (Voltiggi); slovaški drevienka, drevianka ,merice, drevena misa, Metzen, Holz- schiissel 4 (Kott VI. 140). Drosger, Droskher, Trofiger m. ,Arbeiter beim Hoch- ofen 4 (Unger 176). — Beseda je narejena iz slovanskega troska ,Schlacke, Schlacloverk, Gekratz, Kratze 4 , ki jo nahajamo v slov., sbh., češč., ruščini itd. Drosger je torej delavec, ki 86 Časopis za zgodovino in narodopisje. ima opraviti s čiščenjem rude: ,,Der Trosger soli das Graglach saubern, Stain, Sant vnd andern Unlafi daraufi khlauben und das Graglach zusammentragen“ (1541); v drugem rudarskem redu mora tudi še ,.den Laimb zeitlich zuerichten, das Arczt khlein pleuen, den Ankiibl recht vnd voli fiihln, das Khol hinzukheren, das Arzt dorren vnd nicht Graglach daraufi ma- chen 44 (1541) in podobno 1567: „Die Trofiger in Plaheiiser (iz tega je naš plavž) das Arczt khlain genueg geschlagen 44 , dalje „drofiger das Erz thut doren, legt die Grametel an 44 (Unger 1. c.). Da izhaja n. beseda iz našega jezika spričujeta soglas¬ nika g, k, nasproti pak bodo besede Dros, Drosel, Droslach, Droslat izvirno nemške, prim. Schmeller 2 I. 568. Tvudnen sv. ,1. langsam und gemachlieh einherschlen- dern, 2. sich abmiihen, abmatten 4 (Untst., Unger 177). — Iz slov. adj. truden, -dna, -o, ,miide, miihsam, ermudend 4 ; truditi se ,sich abmiihen, sich bemiihen 1 . Pomen n. glagola ,langsam und gemachlieh einherschlenderir je lehko razviti iz truden ,mude‘; beseda trud je v zvezi z lat. trudo (Walde 639). Tschapeu, tschappen sv. ,(Kinderspr.) mit der Rute hauen, strafend schlagen 4 (Untst., Unger 178); na Koroškem tschap'n ,mit einer Rute schlagen; am Tage der unschuldigen Kindlein gehen arme Kinder von Haus zu Haus, schlagen mit einer Rute unter dem Rufe ..tschap, tschap, frisch und gesunt“ auf die Bervohner los, wofiir sie kleine Gaben erhalten 4 (Lexer 214). Iz slov. š apniti ,schlagen mit der Hand, iibh. schla- gen‘, šap ati ,sanft schlagen, am Tage der unschuldigen Kinder schlagen, aufkindeln, Rutenstreiche gebeni Beseda je izpeljana iz šapa, šap .Hand. Pfote : (gl. moje opomnje v Archivu f. SPh. XXVII. 67 d.). Prim. tudi Trstenjak, Kres III. 114 kjer se pak piše tudi napačna oblika ščap ščapec) in Schuchardt Sld. 69. Pri Gutsmannu je šapauca ,unschuldiger Kindleintag‘ (489, 543). Tschaper, Tschapra, Zapra f. ,Schabracke‘ (Unger 178). — Iz sbh. čaprag ,Dečke fiir Pferde, Schabracke 1 , to iz turšk. čaprak ,Pferdedecke, Schabracke 4 (Miklosich, Turk. I. 36, Nachtr. I. 20, II. 93). Zakaj je v nemščini izpal končni k? 6 Časopis. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 87 Najbrž se je smatrala beseda v slovanščini za diminutiv in se je iz nje posnela nova beseda * čapra, ktere vendar ne smemo enačiti z besedo hrv. čapra ,Fell, Haut £ , ker je ta znana le v Črni gori, kamor je najbrž prišla iz albanščine (ne iz turšk. ččvre ,Umschl agtuch 4 ); v albanščini imamo k'eprt iz lat. c apr a ali * capria, kajpada zdaj le v pomenu .Dachsparrcn' (prim. frc. Chevron, furl. ghavri isto). Kakor sta kosa in koša v zvezi, tako je iz te albanske besede v pomenu ,koza £ pač izpeljano čapra v pomenu ,koža\ Tschatsch m. ,Kleinigkeit, unbedeutendes Ding, Plunder, Trodel, kleines Kinderspielzeug, Anhangsel aus Gold und Silber‘; Kindertschatsch ,Kinderklapper mit Feigehvurzel und allerlei Anhangseln, ein Amulet gegen „Verschreien“ und ,.Venveinen‘‘ (Unger 178, 387); kor.-n. Tschatsch m., Tschatschele n. ,schlechtes Zeug, Spielzeug‘ (Lexer 214), ,ein unbedeutender, nichts werter Gegenstand, eine Sache, an der nichts gelegen ist, Pofel, Plunder, Bettel 4 (Uberf. 81), Tschatschlach n. ,Spiel- zeug der Kinder 4 (ib.); kor.-n. tschatscheln, tschantscheln ,sich mit Tschatsch (Spielzeug, allerhand Kleinigkeiten) beschaftigen, Kindereien treibend die Zeit todten 4 (Unger 178), na Koroškem nach Kinderweise spielcn' (Uberf. 81), tam tudi tschandern, Ts c h and erw e rek ,das Spielzeug fiir Kinder aller Art, iiber- haupt etwas kleines, unbedeutendes, auch die Scheidemiinze 1 (Uberf. 81); št.-n. Tschatschpfennig , Zatschsilber ,Gold- und Silber- pfennig als Anhangsel 4 (Unger 178, 642); tschentscheln = tschatscheln, tschantscheln (Unger 178); Tschentscher m. ,Mensch, der in fauler Weise die Zeit vertrodelt und nichts fertig bringt 4 (Unger 179), na Koroškem Tscheatsche ,ein trager, fauler, feiger, langsamer Mensch 4 (Uberf. 82). — Beseda je, ka¬ kor sta spoznala že Trstenjak v Kresu lil. 114 in Schuchardt Sld. 68, slov. čača ,Spielzeug, Kindertand 1 , čeča ,das Madchen, die Puppe, Točke 4 , čačljati ,tandeln, spielen 4 ; čenča, čenčura ,človek, ki se povsod zamoti in zamudi ter nič ne dokonča 4 . Besedo čača poznajo tudi Slovani na severju: č. čač, čača f. čačka, čačička ,Spielzeug, Plunder, etvvas Kostbares, Schatz 4 88 Časopis za zgodovino in narodopisje. (seveda le relativno), čačati, cacati ,spielen, tandeln 1 ; poljščina pozna csads, csacs, csac ,Geschenke (Niisse, Schaustiicke, Geld), die unter das Volk geworlen werden £ , csaciso , czacsek, caco, cacko. cacka, cacunio, cacuchno ,Kinderspielzeug, Kinderspiel 1 , cacka .kleiner verzartelter Weichling. kleine ver- zartelte Person‘, cacanek ,pieszczoch £ , cacač, cackač , ceckač, cieckač, cackač sie ,karesowač sic, liebkosen £ ; r. ca ca, cjacja ,Kinderspielzeug, Schmuck, Verzierung £ ; artiges, gehorsames Kind, Piipplein £ . Besede s c slone očividno na dentalizaciji (mazuriranju). Zavrnivši izpeljavo iz nemškega Schats (v vseh navedenih primerih je ,Schatz, Schmuck 1 še le sekundaren po¬ jem), hoče KarloAvicz izvajati poljske izraze iz turšk. čač, čadš ,Kornerhaufen £ . Toda, kako je to mogoče, mi je nedoumno. Jaz mislim, da je pri teh besedah podstavni pojem ,Kinder- spielzeug 1 . Kaj pa je najnavadnejša igrača otrok? Po moji misli pupica, pupka (Docke). In ta pomen je pač imela sprva beseda čača. Iz te se lehko razvijejo drugi pomeni: ,Docke — Kinder- spielzeug — Spielzeug — Sache von geringen Wert — Plunder 1 . Za otroka ima pupica edino veljavo in navadno mu jo lepo zalšajo: zato se iz ,Spielzeug 1 razvije dalje ,Schmuck — Schatz Anhangsel — Geld 1 ; na drugi strani pa je igranje s pupico potrata dragega časa, zlasti če se bavi ž njo odrastel človek, zatorej: ,tandeln — Zeit vergeuden — faulenzen 1 . Kadar otrok igra s pupico, jo poljublja, se nedolžno pogovarja ž njo, ji kaj poklepeta, torej: ,spielen — sich unterreden plaudern — plappern 1 . Na to zadnjo vejo pa se da obesiti č. cdcal ,Plau- derer 1 , madž. csacska ,plauderhaft, Gesch\vatz‘, slov. čenča , čenčati ,Gesch\vatz. plaudern 1 , ki se srečuje z zgornjim čenča , čenčura: kdor mnogo klepeta, se ne more ločiti od sobesednikov, torej se povsod zamudi. Ali spada sem ital. ciancia ,Gesch\vatz. Possen 1 , cianciare ,schakenr, rtr. cioncia ,Geplapper‘, span. ptg. cliansa ,Scherz £ si ne upam določiti; mogoče je to pač; Korting 2 na str. 934 misli sicer na n. sanseln, srgn. senselen, sinselen ,košen 1 , toda tudi te besede se strinjajo s slovanskimi. Za nje ima Schmeller II. 1138—1141 te-le glagole, ki kažejo Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 89 slovanskim popolnoma sorodne pomene: senseln, senseln, sinseln ,zart, zartlich, empfindsam tun; blandiri 1 , sanseln ,lieb- kosen; zieren, schmiicken 1 , saunscheln, sauntscheln ,zartlich tun, hatscheln 1 ; sunseln ,sich langsam, bedachtig, verlegen be- nehmen; zaudern 1 . — Če pak je prvotni pomen teh besed ju¬ nica. pupica £ , kako si je razložiti potem besedo ? Da bi bila po izviru slovanska, na to ne mislim, ampak le, da so jo Slovani razširili v Nemce. Oni sami so jo pač v obliki čečd, odtod čeča, čača itd., sprejeli z Jutrovega, kjer nahajamo turšč. dšidše .Tante, Kinderspielzeug 1 , dšidši ,Kinderspielzeug‘ in Čiče ,Tante, altere Sch\vester‘, iz česar je sbh. dšidša, dšadša, dšidšali ‘Kiederspielzeug 1 , bolg. čičjo, Čiča ,Oheim‘, sbh. Čič, Čiča ,Ya- tersbruder 1 , magy. csicsa ,senex £ (Miklosich, Turk. I. 40, 55, Nachtr. I. 23, 33, II. 96). Toda vpraša se, kako more pomen ,teta‘ preiti v pomen ,pupica, igrača 6 . V dokaz tega moram navesti še druge besede, kjer vidimo isto: bolg. Ulja, /e/e,Tante 1 , lellk ,Oheim £ , slov. lila ,Puppe, Docke‘, p. lala, laika ,Puppe‘ in sploh ,jeder Mann, jede Frau, Amme, Kindermadchen- (da pa je tudi tam beseda nekdaj pomenjala ,Tante, Grofimutter 1 , se da soditi iz uklon sie lali ,mach dem Herrn [oder der Frau] dein Kompliment! 6 ), lit. lele' ,Puppe £ ; dalje slov. donda .Puppe 6 iz donda ,amita, Tante £ v istrski italijanščini; slov. baba ,Puppe c in ,Oroiomutter. Kako morejo besede za ,altere Schwester, Tante 1 preiti semazijologično v pomene ,Grofimutter, Oheim, Greis 1 itd., to sem razložil v spisu „Zur slaw. Lehnworterk. ££ pod besedo njanja str. 42. Tschcikan, Tschikan, Zakan, Zikan m. ,Stock, der in einen Hammer endigt 1 (Unger 178). — Slov. čakan, čekan ,Streithammer; Hauer der Schweine £ ; sbh. čakanac ,Dengel- hammer 1 , č. čekan, p. czakan ,Streitkolben £ ; kar se navaja kot stcsl. čekam,, tega ni najti v starih cerkvenih tekstih, ampak le v zelo mladih; zategadelj ni staviti besede z IValdejem 154 k lat. cucumis, av. cakuš- ,Schleuderkeule £ , ampak z Miklo- sichem (Turk. 1. 38, Nachtr. I. 22, II. 94)) k turšk. ček‘an ,Ham¬ mer 1 (cf. čekfič ,Hammer 1 ). 90 Časopis za zgodovino in narodopisje. Tsehaltar m. „ein rother Tschaltar oder Handpfertdokhen 6 fl“ (Unger 178). — Iz sbh. čoltar ,Pferdedecke‘; p. csoldar, csotdak, madž. csoltdr, csotdr ,Satteldecke, Schabracke £ , kar je vse iz turškega coltar, ki pomenja isto (pr. cul ,Pferde- decke‘, Miklosich, Tiirk. Nachtr. I. 25, II. 97, 189). Tschartak m., Tschartaks f. (?) ,holzernes Blockhaus an bedrohten Punkten der Landesgrenze gegen Ungarn und Kroatien' (Unger 178). Tschartaks je pač le nom. pl. — Iz sbh. bolg. čardak ,Pfahlhauschen, Blockhauschen, Soller 1 , slov. čerddk (Habdelič), kar je iz turšk. čar tak, čardak ,Gerust auf dem Dache, Holzgerust fiir Wachposten, Altan 1 (Miklosich. Tiirk. I. 37, Nachtr. I. 21, II. 94). Tscharleer m. (?) .Moljschnepfe, Scolopav gallinago 1 (Unger 178). — Slov. šarka, ki je sicer po Pleteršniku ime le šarasti ovci, pa se more tako nazvati sploh vsaka šara ali šarasta žival. Prim. šara ,ime šarasti kravi 1 , Šarec ,Schecke, scheckiges Pferd 1 , šarenjdk (Danihirsch 1 , sbh. šaran ,Karpfen £ , šariti ,Cobitis barbatula 1 , šarim ,ein rotes Insekt mit sch\varzen Punkten, Kohhvanze 1 , šaruga ,buntes Tier 1 ; sbh. šarka ,sche- ckige Kuh; bunte Schlange; bunte Henne; bunte Flinte 1 ; tudi kozica ,Scolopax gallinago 1 je šarasta: „zgoraj zagorelo rjava, po hrbtu rjasto progasta in pisana in tudi po sredi glave ima jasno rjasto progo; spodaj je belkasta, na prsih in po bokih rjavo pegasta 11 (Erjavec, Živali v pod. III. 2. str. 241 d.). Šarka je izpeljano iz šar% ,Farbe‘, kar spada najbrž k lat. serenus ,heiter, hell, klar 1 , seresco ,trocken werden £ , g. čr^or ,trocken £ , stind. kšards ,brennend, atzend 1 (Walde 564); iz kseros mora nastati v slovanščini šari, ; potemtakem bi to pomenjalo pri nas prvotno ,brennend, rot 1 , potem še le ,bunt‘; prim. mir. zašaryty ša ,rot werden‘. — V vshodni friščini se imenuje scherke ,eine Schnepfenart, welche nach ihrem hin und h er schwebenden Pfluge ihren Namen hat 1 ; beseda se spravlja v zvezo s stgn. scari ,Schere £ , torej ,die Scherende 1 , kar bi se v knjižni nemščini glasilo * Scherchen. Jeli taka tvorba sploh v nemščini mogoča? Tudi v friščino, ld ni tako Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 91 daleč od nekdanjih slovanskih bivališč, je potemtakem pač prišla slovanska šarka. Končnico n. Tscharker za a slov. besede je presojati tako, kakor er v Bager in v nastopni besedi. Tschetter m. (!) .Haufe, Anzahl von bestimmter Grofie 1 ; „ein Tschetta Soldaten ££ , „drey Tschotta tiirkhen ££ (Ungerl79). — Tu je obliko Tschetta premenil v Tschetter še le Unger ali izdatelj njegovega gradiva. Ta prememba ima ravno toliko vrednosti, kolikor pisava nekega neukega Dunajčana, ki je za¬ pisal na svoj izvesek Sodermasser za Sodawasser. Da je beseda iz slov. sbh. četa ,Truppe, Schar 1 , torej ženskega spola, je očividno. Naša beseda se spravlja v zvezo s lat. caterva (Walde 103 d.). Tseliederlpfelfe f. ,holzerne Tabakspfeife mit kurzem Rohre‘; Tscherterpfeife id. (Unger 179); tudi koroški Nemci poznajo Tschedra ,die Tabakspfeife fiir das Landvolk £ ; na Tirolskem je tscheder f. ,der Mund 1 (Schopf 766), tako tudi na Koroškem v prezirljivem pomenu (Lexer 339), tschederweit ,offen, angefvveit offen 1 (Schiipf 766). — V slov. se imenuje taka pipa cedra ,die holzerne, mit einem turmartigen Deckel versehene Nationaltabakpfeife, kranjščica 1 , po Valjavcu čadora ,kurze Tabakspfeife 1 . O tej stvari in besedi je pisal Meringer v IF. XVI. 164, ki jo razlaga iz n. keder (kedere kopfl) ,bauchig £ , to iz * qisqdi> ,dolium, vas, situla‘, stcsl. tudi že sqd%; posuda je v ruščini celo ,navis‘, torej je tudi s^sadi, prav lehko ,Trog‘; opozarjam na čolne iz enega debla, in take so tudi posode za parjenje zaklanih prašičev in njih soljenje. Unger navaja pri nemški besedi, da je moškega spola, kar pa je pri končnici -el več ko sumljivo, ker si je nemško besedo, če je slovenska, pač razlagati kot diminutiv. Isto velja o nastopni besedi. Tschunkel, Tschungel ,Schleiereule (pri Lipnici), tudi Z\vergeule, Kauzchen 1 (Unger 179); kor.-n. tschugg ,die kleine Ohreule £ (Lexer 267). Iz slov. čuk ,Nachteule‘; sbh. čuk ,Name einer Nachteuleh V slovenščini in sbh. je beseda pač onomato- poetična, od cukati ,den Laut čuk ertonen lassen‘, čuknuti, cu¬ kati p vi e der čuk schreien £ , izpeljana enako kakor češki, madž. čuvik od čuvikati, prim. komkati, kumkati; furl. fhuss ,cuco‘, iz tega kor. n. tschusch (Lexer 249). TschurtsrJie f. ,Zapfen des Zirbenbaumes: entkornter Maiskolben 1 (Unger 179); kor.-n. Tschurtschn ,Kolbengevvachse von Mais, Tannen, Fichten 1 (Uberf. 83), Zorkeln ,die Zapfchen der Eichen‘ (Lexer 278); tir.-n. tschutsch f. ,Fruchtzapfen der Nadelbaume; Tannenzapfen 1 (Schopf 770), koč. tschurtschken (pri Schroerju 46); na Bav. Ziischen, Zutschen, Ziitsen, Schmeller II. 1158, 1166, 1168, kjer se še navaja 1158 Zeisch- gen ,Zapfen im Zirbelbiischeh in Tschurschken ,Fichtenzapfen, vvelche im Winter zum Einheizen gebraucht \verden ! s Salc- burškega in pa Surtschen ,Siirchbuschel, pannochi di sorgo - iz VII. Comuni. — Schmeller misli na slovansko šiška, toda iz te besede, ki je najbrž sama že izprevržena, ne pridemo k nem¬ škim oblikam z r-om. Primerneje se mi zdi. izhajati iz slov. čvrš, ,Knorren‘, črš, čršje ,die Zapfen von \adelholz; ki se glasi v slov. tudi storž m. ,Zapfen am Nadelholz; Maiskolben, der entkornte Maiskolben; Kohlstrunlč; druge oblike so še strš, starš, skorš, sztrg in sz>rš ,Ast im Holz, Zapfen am Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 95 Baum 4 (Gutsmann 21, 189, 316, 553, 563); tudi cvrk se baje govori na Dravskem polju. Koren slovenskim besedam je najbrž sterk- (Miklosich, Et. Wtb. 322); strčati ,emporragen, steif sein, starren, strotzen 4 . Samo n. besede brez r-a morejo biti iz slovanskega č. šiška ,galla‘, v češčini tudi ,Baum- zapfen; Strobel; Klo8‘; slov. šiška ,Gallapfel‘ in na nogi ,Kno- chel‘. Prim. tudi s. čvor ,Knotten, Ivnollen 4 (Trstenjak na¬ vaja tudi slov. čvorkelj, ki pa je vsem slovarjem neznan). Kor.-slov. čurčel ,Tannenzapfen‘ (Gutsmann 189, 316) in go¬ renjski čurčelj (Kranjska gora) je iz kor.-n. tschurtschel izposojen nazaj. Tschuri m. ,mensis der Pranem (Unger 179). — Pač od slov. cureti, curati , curljati ,tropfeln, schvach rinnen‘, sbh. curiti manare‘, prim. Miklosich, Et. Wtb. 38, kjer je pri¬ staviti še madž. csurogni in csurrenni. Beseda cureti je pač onomatopoetična tvorba. Tschurimuri, tudi skrajšano Tschuri m. ,uniiberlegter Mensch, der ohne viel zu denken handelt, Sprudelkopf, Unbe- sonnener 4 (Unger 179); ba v. Schurimuri ,gah auffahrende Per- son‘, že 1618 „ Schurimuri hat Leufi im Beltz“, der Schuri- muri ,Spottname fiir einen Menschen, der uberall ist und nir- gends aus weifi“ (iz Castelli 251), „ Schuri-Muri ,Sprudel- kopfchen, kleiner Polster, ein Scherzausdruck zur Bezeichnung eines kleinen Kindes 444 (Seidl, Flinserln III. 33, 331), švabski der Schuri, schurig ,iibereilt‘: vse to v Schmellerju II. 461, kjer se že kaže na slov. šurimuri; o tem je prav razvidel že Schuchardt (Sld. 68), da je prišla v nemščino po slovanskem posredništvu iz turščine, v turščino pa iz perzijščine. V zad¬ njem jeziku pomenja šurimuri po Hammerju ,res agitata nul- lius momenti 4 . Beseda je prešla v turščino v obliki šurmur ,wertloses Ding; Venvirung 4 . Od tam je šla na eni strani k Albancem širi-miri ,Durcheinander‘, rum. čiri-miri ,isto‘, na drugi stran k Srbom šuri-buri ,hin und her 4 (Popovič), šuru- muru ,Interjektion in der Venvirrung des Schreckens 4 (Ka- radžič), k Slovencem čuri-muri ,Ausdruck bei einem Kinder- 96 Časopis za zgodovino in narodopisje. spiel' (Jarnik), v Čehe šury-mury ,Gekritzel‘, šury-bury ,un- verstandliche Reden‘, na drugi strani v Ruse šury-mury ,ge- heime Intriguen £ , in dalje iz slovanščine v nemščino, iz ktere smo neke izraze že naveli; pa tudi v dolenji nemšč. nahajamo Schurre-murre, Schurr-murr, Schorr-morr ,Geriimpel £ , holl. schorre-morrie ,Pobel £ ; Schuchardt (1. c.) sluti celo, da je tudi frc. charivari, dasi je starejša oblika chalivali, v zvezi z našo besedo. Druge zveze iz nove grščine glej v G. Meyer- jevem Et. Wtb. der alb. Spr. 406. — Trstenjak piše v Glas¬ niku 1860, I. 111, da perz. čurmur pomenja po poročilu zgo¬ raj imenovanega Hammerja ,Grille £ ; že zgoranji citat iz Schu- chardta pa kaže, da je to izmišljeno v prid mnenja, da je slov. šurimuri to kar ,muren 1 . Zgoraj navedena J arniko va opomnja o otroški igri (Etvmologikon 64) obsega namreč te igre besedilo v tej obliki: čuri muri pojdi ven. Po Jarniku je dalje muri, murna ,sch\varzer Ochs £ , pa mur, muranc muranč ,schwarze Erdgrillek Prešeren poje o Ahacljevih pesmih: „Ne čudi se, neslane * De pesmi bodo brane, * Lej pure vabi: puri, puri! =:;: In božje volke šuri, muri!“ (Poezije 112). Vse kaže, da je izraz šuri-muri slovenske otroške igre na tujko šuri-muri ,Dureheinander £ le naslonjen: kadar otrok išče božjega volka ali pa murna, brska v njegovo ja¬ mico ali luknjo in dela tam zmešnjavo. Prvotno, tako se mi zdi, pa so se te besede glasile slovenski črni muren, pojdi min! Še le tujka šuri-muri bi bila torej, tako sodim, premenila črni v čuri. Tschurl f. Jeichtlebige Weibsperson £ (Unger 179); tir. tschurl, tschorl (Schnals) ,entehrtes Madchen £ , tschurlkind ,uneheliches Kind £ (Schopf 770). — Beseda je slov. curla ,Mad- chen £ v zaničljivem pomenu, sbh. cura ,Madchen £ , kar je oboje curati ,pissen £ ; zastran semazijologičnega prehoda primerjaj slov. ščijca ,Madchen £ od scati (sbcati) ,harnen £ , v praes. ščim in ščijem. Slov. č. curati je prešlo v nemščino tudi sicer: kor.-n. Tschurln, surln, surkn ,pissen £ in sudeln ,Urin lassen 1 (Uberf. 83, 258); tschurln, a~ tschurl mdchn ,pissen £ , Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev 97 tschuddn ,pissen‘, tchudele n. (Kindspr.) ,penis und vulva', Lexer 227, ki navaja še sleški schurlen, severnoč. tschureln, tschoreln in spominja sam že na izvir iz slovanščine. Dutich, Dutteck, Dudeck m. ,Name einer (polnischen) Miinze im 16. und 17. Jahrh.‘ (Unger 181). — Poln. dutek, dudek, dytek, dydek, detek, detk ,eine Miinze, velche 6 pol- nische Groschen galt‘. Poljska beseda je iz dol.-n. diittke, dittke — Diittchen, holl. duit (Karlovicz, Slovnik wyr. obe. poch. 139); prim tudi Kluge 6 75. Tudeln, dudeln sv. einfache, einformige Melodien oder Triller singen; jodeln, almerisch singcir (Unger 181); dudeln (< duln ) ,auf einer Flote, Pfeife, einem Horn (schlecht) blasen', Dudel ,Pfeife, Flote 1 (Schmeller I. 490, 491); št.-n. tudletsen, dudletsen = tudeln (Unger 181). — Iz sbh. č. dudliti, dud - lati, p. dudlič .dudeln 1 od dudy ,Dudelsack, Bock-, Sack- pfeife 1 . Besedo duda, duditi pozna skoraj ves slovanski svet in tudi vshodnoevropski neslovanski narodi (Miklosich, Turk. I. 51, Nachtr. I. 31, 106). Da bi pa bila beseda iz turščine (i diidiik' ,Pfeife, Flote 1 ), kakor misli na ravnokar navedenih mestih Miklosich, ni verojetno; šteti nam jo je mariveč za ono- matopoetično domačo tvorbo iz du-du, glasu, ki si ga človek domišlja slišati iz dud; prim. n. duten, tuten in dud ,upupa epops 1 („A dud dobrak honem se ozyva: Už du, du du du /", Kott VI. 166). Glej tudi Serci, Z oboru jazykozpytu 135. Tullen sv. ,laut weinen, schreien, heulen 1 , tulletšen ,laut jauchzen; = tullen 1 (Unger 182). Enako je na Koroškem tuln ,laut, ungestiim weinen, heulen 1 (Uberf. 84), tulen ,laut \veinen 1 (Lexer 75, kjer stoji napak namesto ,Uk. = Unterkarnten 1 v oklepih ,Urk. = Urkunden 1 ). — Iz slov. tuliti .heulen, laut weinen‘, sbh. tuliti ,heulen, tuten 1 . Turbitz, Turbitse f. (st. j.) ,Tasche, Satteltasche, Reise- tasche, grofiere Seitentasche 1 (Unger 183). Slov. torbica, di- min. besede torba ,Riementasche, Seitentasche 1 od turškega torba ,Sack', kar je prešlo v vse vshodnoevropske jezike (Miklosich, Turk. II. 76, Nachtr. II. 57). 98 Časopis za zgodovino in narodopisje. Duruitz f. ,fur besondere Zwecke bestimmtes Gemach, z. B. Badestube, auch Gastzimmer' (Unger 184). Srgn. durnits, diirnitse .ein heizbares Zimmer, meist eine geheizte Bade¬ stube, auch \Vohn-, Gast-, Speisezimmer, Ratsstube' (Lexer). Schmeller I. 542—544 piše: „die Dilrnis, (a. S.) an Hofen, in Schlossern und Klostern: Speisesaal, Tafelzimmer, Gaststube, Dimiš ,triclinium palatinum, aulicum, coenatio pala- tina seu a ulica‘ (Prompt. v. 1618). Beym Miinchner Hof- silberkammeramt wurden ehemals unter den Bedienten .Schnel- ler auf der Dirnis‘, ,Abspiiler bey der Dirnis‘ aiifgefiihrt. .. Die Erzbischofe von Salzburg hatten in ihrem Obersthofmar- schallstab einen Tiirnismaister. Im Landshuter Wochenblatt von 1815 ist die Rede von Hofdiensten mit der Hofpfriinde ,aus dem Zehrgaden der Diernitsi Die Dilrnitsgasse in Anspach . . . ,Die Tyrnisen seven vol (von Holbedienten), heillt es am Miinchner Landtag von 1514. Bey dem Leichen- mahl des a°. 1508 verstorbenen Herzog Albert IV. wird ,in der Tiirnits auf XXIV Tisch gesetzt der gemain Adeh. Fiir die Gesandten werden am Hofe zu Landshut a° 1503 im der untern Tiirnits 67 Tische zugerichtet. A°. 1326 erbauten die Pfalzgrafen in Amberg auch ein neues Schlofi und ,ein grofie gewobte Tiirnits, velche auf 5 steinenen Saulen stunde'. ,Ge- schehen a°. 1490 zu Amberg im Schlosse, der Stuben darin Herzog Georg die Zeit war, ob der Tiirnits‘. ,Die konigl. Commiasarien \varen 1498 versammelt im grofien Tiirnits im Bischofhof zu Regensburg'. ,Z\ven Briider, die sich einander gelaidiget haben zu Wald in der Thiirnits ,Die 4 Jung- frauen (welche bey der Fronleichnams-Procession in Miinchen heilige Personen vorstellen sollen) berueft man alzeit am Ant- lasabent zum Nachtmal hinein in die Neufest und sie ligen dieselbige Nacht drinnen im Dimiš- oder Frauensimmer 1 . ,In der dnrncsen''. Im Levi k on von Bayern ist die Rede von einer Tiirnisstube mit 11 Betten fiir mehrere Soldaten in einem Thurm von Hohen-Salzburg . . . ,item von der neuen Tilmis- oder Mirabell-Caserne'. Auch ein Teil des Schlosses Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 99 zu Burghausen ist unter dem Namen der Durnits bekannt. ,In die Tiirnis des Schlofi 1 . Eine neue TUr ni s und eine alte Titrnis in dem Schloli von Freising. ,In maiorem stubam castri vulgariter turnits 1 . ,In dem gr o t) en Ratszimmer I) ur¬ ni ta genannt 1 . ,Zu dischen auf der Turnits 1 . ,Ernhold geh in die thurniits nein, und lati ali drometer kummen‘. ,Will mit dir in die thiirnits gehen, das friimal nemen alle zween‘. ,Geh vetzt hinab in die hoffstuben und durnits ,Des (weil es rvieder Friihling) mag ich auch zu Hof nit bleiben, mein zeit in der thurnits vertreiben, sondern ich wil ein weil spa- zieren' sagt der Neidhardt bei H. Sachs 1560. Der reuterische Edelmam spricht: ,Ich wil nauf . in die thornits und na uti schauen auf alle Itrali, ob ich nicht seh fiir uns etwas‘. ,Da lag er in seinem steinen gemach bei der Dortsen (auf der Wartburg). ,Von stehin ymme gegettir vor der dortzen 1 ( dom- sen Rathsstube). A°. 1510 fiihrten sie ,Er Heinrich KellneFs Knecht in die neue Dorntsen vor die Rathe‘, ,Giengen die- jenigen so Er Heinrich Kellnern zuvor ersucht (peinlich ex- aminiert) hatten zu ihm in die schmartse Dornitse‘ (Es sind drei verschiedene Abschriften; nur in der letzten, neuesten steht Dornitse, \vo in den friiheren stobe oder stube.) Die Vocab. 1429 u. 1455 haben estuarium durnits oder padstu- ben; Voc. 1445, 1468: durnits aestuarium turnisa. .Estua¬ rium stuba £ turnics, padstuben 1 (Cim. 5877, 1449), ,Aestuarium durnicsen‘ (Fiirstenzell 44 f. 21), ,Ein thurneets zeelt 1 (Te- gernseer 1617). Vom Dornen des Flachses ,auf Dorncsen oder beym Feuer 1 spricht Anton in seiner Geschichte der. d. Landwirtsch. III. 284.“ Iz teh zanimivih Schmellerjevih po¬ datkov je razvideti, da je durnits imela nestalen pomen. Le¬ žala je pač v pritličnih prostorih zgradbe, od koder se je vendar, zlasti z gradov, moglo videti na okoli. Poleg nje, ki je bila največa izba. so bile še druge izbe; pazi zlasti na iz¬ raz „geh hinab in die hoffstuben und durnits Dala se je kuriti, od tod ,aestuarium 1 . Da pa to ni bila prava prav¬ cata jBadstube 1 v pomenu vročega kopališča, to je oči vidno, 100 Časopis za zgodovino in narodopisje. ker so v njej ljudje spali in se zlasti po zimi v njej ves dan bavili. Ako se torej diirnitz prelaga z .aestuarium. padstube 4 , ima to le ta pomen, da se je dala dobro kuriti. Saj velja o badstube isto: „Heutzutage ist die Badstuben im Oberlande ein zu einem Hofe gehoriges Nebenhauschen, worin sich der Backofen, die Anstalt zum Flachsdorren und -brechen &c. be- finden oder welches nicht selten von dem Taglohner bevohnt wird, der dem Hofe vertragsmaflig um einen festgesetzten Tag- lohn zu arbeiten hat“ (Schmeller I. 209, Unger 44; št,-n. Pari je isto: „Fast jedes Bauernhaus hat noch ein kleines Neben- haus. Zuhausel oder Pari genannt, nahe bei sich stehen [Unger 51] t. j. Badl). Iz ,aestuarium‘ je torej diirnitz postala le ,caminata maior‘. S tem pa nikakor še ni rečeno, da bi bila morala biti tudi imenovana po namenu, ki mu je služila; lehko je bila nazvana tudi le po leži ali pripadnosti. Schmeller 1. c. je še domneval, da je morda v zvezi z gorili ,brenncn £ , češ, g se je izgovarjal kot h in na to je stopil pred ta h ženski člen, kar je dalo potem t ali d. Na zvezo z goreti je mislil tudi Meringer (ZfoG. 1903, V. str. 5—6 pos. odt.); gor^nica po njem ni drugega kakor lat. furnus, torej bi bila že od po- četka ,das geheizte zimmer (caminata, keminate, slov. čemndta, čumnata) Tudi Diefenbach je že mislil na slovansko gor¬ nica, ki je v ruščini in bolg. ,poletna izba‘, kar se pač nika¬ kor ne more spraviti v zvezo z goreti, saj se poleti vendar ne kuri. Temu nasproti je tudi opomniti, da v slovanskih spome¬ nikih gorbnica nikjer ne pomenja tega, kar misli prej omenjeni bistroumni preiskovavec reči in besed Meringer, ampak vedno in povsod je s tem imenom označena le ,izba ali prostor kje zgo¬ raj v hiši 4 , kar pa diirnitz ni bila, kakor smo videli; edino slovenska gornjica bi se mogla navesti v prid Meringerjevega mnenja, pa ta pomenja ,Rauchloch, Luftloch des Zimmers 4 in se ne more vpoštevati, ker je tqk odušnik vedno zgoraj. Dokazati bi tudi morali v primeri z lat. furnus ki daje pri nas gmvh, gr%m,cb — kako tvorbo * gor- ,peč‘, od ktere bi mogli izvajati gorbnica v pomenu, ki ga zahteva Meringer Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. ]Q1 s ,kurjena izba, vroča kopel 1 . Toda zastonj stikamo za njo. Tudi z dnvo, drevo, kar navaja 1. c. Schmeller kot domnevo nekega Lischa v Meklenb. Jahrb. V. 34, kjer se navaja slovan¬ ski drewonice ,Herdstatte‘, nima beseda gotovo nič opraviti, ker je sploh ni v slovanščini ni v tej obliki ni v tem pomenu; č. drevnice je ,Holzkammer, Holzstube 1 ; ravno dur nit2 pa se je ,kakor vse kaže 1 kurila od zunaj, ker ni schzoarse Diirnitz, ki je navedena gori, očrnela od gorečih polen; zakadile so jo lehko luči in sveče, zlasti pa treske, s kterimi so svetili. Po moji misli se je torej Briickner (Die slavischen Ansied- lungen in der Altmarkt und im Alagdeburgischen, Preisschriften Jablonowski XXII. 20) upravičeno uprl tem razlagam in izhaja iz dvoranica .aula 1 . Ko so Slovani, zlasti njih vojevode in knezi, spoznali kulturo tujih dežel, kjer so videli lepše in ugodneje vrejena stanovališča, so si začeli tudi sami staviti podobna, če tudi neenako bliščeča poslopja, ki jih je narod po¬ snemal potem dalje. Že vsled tega, da se hiša ali dom, zlasti velmož, imenuje dvor ali dvori (v Istri in po Krasu je dvor še dandanes le ,stabulum £ , t. j. stan ovac, in to je pač najbliže prvotnemu pomenu ,das Geschlossene, Eingefriedete 1 ) ,se da sklepati na vpliv sosedov, kjer nahajamo enaka oznamenila: corte, hof, aula (VArj). Tako se je rabil pri Srbih dvor le za veče hiše, pozneje tudi za vsako hišo sploh; pri večini Slovencev pa je dvor le ograjen prostor okoli hiše. V avli so bili gostje sprejemani in pogoščevani; zoper mraz je pla¬ polal velik ogenj ali se je kurila velika peč. Zato je avla—dvor postala pravo bivališče gostom, dokler so se mu¬ dili v hiši, in ker so se domačini družili z gosti, je moral to biti največi prostor v hiši. Prav se je torej ta prostor, po zimi lepo kurjen, po tujem vplivu imenoval dvor v ožem smislu ali dvorna isba, kar se slovanski more izraziti s sufiksom -ica: dvornica. In popolnoma primerno je, da se je pozneje ta beseda ohranila v oznamenilo izbe za go¬ ste. Dvornica pa je bila lehko tudi vsaka manjša hišica na dvoru, torej tudi to, kar se danes imenuje pajštva in kjer so Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 102 prav tako mogli biti nastanjeni gostje-tujci, zlasti dlje časa se mudeči, kakor žive dandanes v njih delavci (Schmeller I. 209, Unger 44) in pa naši moderni gostje, to je gostači in gostinje (Imvohner, Gastleute ali Gaste na Štajerskem, Unger 268). Be¬ sedo dvornica v pomenu ,sala, stanza principale e maggiore della casa‘ pozna srbščina in hrvaščina; to pa se lepo strinja z ,maior stuba castrh ,triclinium a u 1 i c u m, coenatio palatina seu aulica‘. Tudi poljščina pozna še dwornica in poleg tega dornica, enako imajo kašubski Slovinci duorhiča ,Stube £ ; Berka (Biskupski) navaja tudi obliko dourna ,izba £ (Prače fil. III. 378); kot polabski izraz navaja Vokabular der Liineburger Slawen (Leib- nitz, Collect. etym. 1.351) Dwarneis ,Stube (Dornisen, Ddrnsse alicubi)‘, kar prepisuje Schleicher, Polabisch 182 v dvčtr- naiča. Ta beseda, kakor poljski dvornica (to pač po vplivu nemške oblike), ni bila več etimologično umljiva za pomen ,Stube‘, češ, saj ni treba, da je na dvorišču ali da gleda nanje. Zato je Polaban svojo prvotno *dornaiča (od ddr = dvort ,Hof, Meierei 1 ) premenil v izbo, ki ima duri (dvar = dvhrh); najbrže tu že vplivala nemška oblika dornits, Diirnits, ker se je spravljala beseda v zvezo s Tur, dol.-n. dor. Druge dolenjenemške oblike: ddrnse (brem.-niedersachsisches Wor- terbuch), Ddrnsse, potem donns imajo za slovanski c soglas¬ nik 5 in so se razvile iz dvornica popolnoma fonetično. Dusak, Dussack m. (st. j.) ,Name einer im 16. Jhdt. in der Bauernschaft viel verbreiteten Hiebwaffe, Art Sabel ohne Stichblatt £ , bav. der die Dusacken, Dussak, Tissek, Disack ,ehemals iibliche Art Waffen £ (Schmeller I. 549) (Unger 185); Thiesack ,Hirschfanger, Waidmesser £ (Gopfert, Sarepta 95; Grimm DW. II. 1189, 1756). Ta nemška beseda je znana tudi našemu Hipolitu (Duseck) in Vodniku (Dusack). Glede ko¬ renskega vokala je naslonjena najbrž na Duft ,Schall, Ge- rausclk, sicer pak je že spoznana za slovansko. Slovenci na Ogrskem poznajo tesak ,nekak meč £ , če smemo verojeti Cafu ali bolje njegovemu poročevavcu (gl. Pleteršnikov Slovar); v 103 Časopis za zgodovino in narodopisje. češčini je tesak sprva le ,Hau-, Zimmeraxt‘, potem tudi .Hau-, Waidmesser, Haudegen, Hirschfanger: dlouhy široky nuž, jehož misto kordu uživati lze; meč; krmi/ tesak = turecka Šavle; češki/ tesak po jedne Strane broušeny‘ (Kott, IV. 67). (Časopis VI.) 1 Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 1 Epel, Eppel (Opel) n. ,Teil des Vordergestelles von Wagen und Schlitten, an dem die Deichsel mit einem Nagel befestigt ist‘; Epehiagel ,Nagel zur Befestigung der Deichsel im Epel‘, Epelring ,eiserner Ring beim Epel, wo der Nagel durchgesteckt wird‘ (Unger 186). Poleg navedenih oblik se rabi tudi oblika Nepel n., kar se razlaga (Unger 475) z ,Be- zeiohnung fiir einen Bestandteil der sog. Wage am Wagen‘, kar bo pač krivo, če pomislimo, da je Nepelnaber m. ,Bohrer fiir das Nepel 4 , na vagi pa ni nobene luknje, ki bi se zanjo potreboval tak sveder, in ker se v starem ustavu za vozarje piše ,ein vorderes Weinnepel‘ (kar je gotovo=Wagenepel) mit kurtzen Kippffen 36 kr. 4 (Unger 627), vaga pa nima nikakih ročic (Wagenkipfe). Potemtakem je v zgoranji razlagi za ,Wage‘ brati ,Schale‘ in je torej Nepel isto, kar Epel z začetkoma pristavljenim n- om (kakor v Nigel-Igel in pod.), ki izvira iz končnega n v členku (den, einen). Tudi ta druga oblika z začetnim n se rabi v zloženkah: Nepelkappe ,eiserner Beschlag fiir das Nepel 4 , Nepelstiick ,Nepel 4 (Unger 465). Pa tudi Napel m. v pomenu ,Setznagel, der die beiden Wagen- teile eines Lastivagens verbindet 4 (Unger 470) spada sem ; po¬ men op le ni k a ,Kipfstocknagel 4 se je prenesel na somi k ,Spannagel‘, kar vidimo tudi v češčini (prim. Bartoš, Dialekt. II. 444), kjer je svornik ,Kipfstocknagel 4 , ker gre ta klin tako skozi oplen, kakor skozi soro. — Od vseh Nemcev poznajo besedo le Štajerci. Razložiti se da lepo kot tujka iz slovan- ščine: slov. oplen, oplen, oplin ,pri vozu na prednji in zadnji premi tisti les, v kteri sta vtaknjeni ročici, Kipfstock, Wende- schemmel; tudi prednji in zadnji del voza pri žagi 4 , na Ogrskem oplenci, tako tudi na Hrvaškem, sbh. opij en, oplen, oplin ,na saonicama ona gredica, što odozgo drži stupcc ili češljeve, l Časopis VI. 2 Časopis za zgodovino in narodopisje. (Karadžic), čak. oplen ,transtrum currus £ (Nemanič I. 47), č. o plen, oplin, oplinek ,prični drevo u vozu ležici na šarnici (Wagenschale) (naprave podle delky), v nemž klanice na kon- cich kolmo stoji, misty slove obrtlik, Rung-, Kipf-, Kopfstock, Kipfen: pfedni a zadni o. Na oplen klade se korba £ ; opleny ,4 pričky v rebrinach, Stockel 1 ; oplen ,jedna ze dvou priček, ktere sanice spojuji, Querholz bei dem Schlitten 1 (Kott s. vv.); mir. oplin ; dols. hoplon ,der Schirm, die Schale am Wagen £ . Beseda je prešla tudi v madžarščino: epleny ,Querbalken, Last- balken iiber dem Schlitten'. Etimologija dozdaj ni jasna. Csl. bi se glasila beseda* oplini, ; kaj pa je izpalo pred «-om, ali k (q) ali t, je težavno povedati: idg. * ob-pVek-nos in * ob-plet- nos bi dalo oplen-b in primerjati bi smeli v prvem primeru g. 7tXayig ,Sitzbank‘, tir. kor.-n. Flecken ,Brett, Bohle £ , lat. planca ,Bohle, Planke, Brett', v drugem pa g. ,Kiichenbrett £ , tc\ ott] ,Ruderschau.fel £ , tako da bi imeli tam koren pleg, pleq , ,schlagen, flachschlagen‘, tu pa * plet ,breit, flach‘ (prim. Walde, Et. Wtb. d. lat. Spr. 471—472). Končni n slovenske besede se je v nemščini štel za končnico slabe deklinacije ter se je za¬ tegadelj opustil, zlasti se je to zgodilo tudi vsled tega, ker so na besedo vplivale mnoge tvorbe na -el. JElen- v sestavljenkah Elenklciu (st. j.) ,Klaue des Elen- tieres, ein in alter Zeit gewohnliches Amulet gegen Fallsucht', Elengoller, Ellentgoller ,Koller aus Elentierhaut' (Unger 199). — Da beseda ni nemška, je znano že davno, toda vpra¬ šanje je, ali je iz slovanščine (stcsl. jelerih itd.) ali pa iz lit. elnis. Slovanski/ lehko odpade na začetku, prim. zgoraj Auer poleg J auer ; to vidimo tudi pri mnogih krajevnih imenih: Aflens- Jablanec, Andrits- J^drica, Auerling- Javornik, Edlach- v Jedlah, Afiling- Jesenik (v Jesenice), Amlach- v Jamljah itd. Ker je beseda v končnici izpremenjena, ni misliti izlepa na to, da je vzeta iz litavščine, ker bi bila v takem primeru še ohranila končni 5, kakor vidimo to iz pri¬ merov, kakor so pruskon. A hi s ,Art Bier‘, Bukkis ,Fischreuse £ , Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 3 Da/kis ,Art Angel 4 , Dubus ,Art Kahn 4 in podobni. Da se je v slovanskih krajih prej tudi los (Eloh) zaznamoval večkrat z besedami za jelena in košuto, vidimo med drugim iz poro¬ čila mniha Bartolomeja Anglika (iz XIII. stol.), ki v svoji realni enciklopediji „De proprietatibus rerum 44 v poglavju o Češki piše med drugim: „et inter has feras est quedam habens magnitudinem bovis. hec bestia ferox est et seva et habet magna cornua et ampla, cum quibus se defendit, sed habens sub mento amplum folliculum, in ipso aquas recolligit, et currendo aquam miro modo in illo folliculo calefacit, quam super venatores seu canes šibi nimis appropinquantes projicit et, quicquid tetigerit, depilat horribiliter et exurit. et hoc animal lingua bohemica Ioni nuncupatur 44 . (Schonbach, Des Bartholo- maeus Anglicus Beschreibung Deutschlands gegen 1240, Mit- teilungen d. Instit. f. ost. Geschichtsf. XXVII.) Navzlic vrinjeni pravljici o čudovitem mehu te živali je vendar misliti le na losa, in res stavi neki rokopis za Ioni, Ion, loth drugih ro¬ kopisov naravnost elhent (Schonbach, 1. c. 82), kar je zveri- ženo iz elch in elent (= elen). Če pa se ta žival zaznamuje z imenom za košuto, mogel se je pri nekterih Slovanih tudi samec vrste Cervus alces imenovati z imenom za samca vrste Cervus elaphus. Beseda kaže torej na to, da je prevzeta iz slovanščine, najbrž iz češčine ali lužiške srbščine. V naših krajih losa v historični dobi ni več bilo. Več gl. Kluge, Et. IVb. 14 93, Koštial, II. gimn. ljublj. program 1901, 16. j Engerz m. f., ,gedeckte Futterstelle der Sch\veine, Schweinehiitte mit langem Trog 4 - (Mittelst., Untst., Unger 202.) — Beseda je pač slovenska ; prim. slov. jadrna ,izreza, skozi ktero prašeč vtakne glavo,; da more do korita, das Fress- loch 4 ; jadrne ,razdelki pri jaslih 4 . Engers bi torej odgovar¬ jalo slov. ^jadrnica ,prostor, kjer so jadrne 4 ; misliti moramo le, da je n iz tretjega zloga preskočil v prvega; jandrica, * jangrica. Mogoče je vplivala vsled kake narodne etimologije tudi naslomba na n. adj. enge. 4 Časopis za zgodovino in narodopisje. Valen&e f. v sestavljenki Rofivalense ,Pferdedecke‘ (Unger 510) je moglo priti v nemško štajerščino tako iz slo- vanščine (sbh. velenac ,bunter Teppich‘), kakor iz madžarščine (velence ,Barchent‘). Da ni to iz madž. nazivala Benetek Velence, ampak iz imena katalonskega mesta Valencia , to sta spoznala že H. Schuchardt (Literaturbl. f. germ. u. rom. Phil. 1893, 5) in G. Mever (Neugr. Stud. II. 17). K Si'bom in Madžarom je prišla beseda po mnenju Meyerjevem iz turščine: velence ,Valencia-Barchent £ (pri Bianchi-Kifferju 11.1197 naravnost ,couverture de laine blanche a longs poils, dite de Cata- 1 o g n e‘); toda potem bi se v srbščini in madžarščini pač gla¬ sila s “ : velenač,*velencsz. Niso je li dali Srbom Grki ((3eXsvi:aa), Grkom pa Italijani (Benečani), dasi imajo ti danes le valessio ,una specie di tela di canapa e cotone a guisa di frustagno 4 ? Verschnig in Verschnik m. (st. j.) ,Benennung eines gegupften Mafies, nach dem an der windischen Grenze Grund- leistungen zu geben waren‘ (Unger 227); Hirschverschnik m. ,Name eines Zehents: „Die Herrschaft den Garbmzechendt als von Waicz, Khorn, Haber, auch H. vnnd die Zehendt Kreizer einzunehmen hat“; „1648 ist an H. in Gelt eingenomben wor- den 10 Gerz 10 fl‘“ (Unger 349, Hirsch = Hirse). — Iz slov. vršnik ,Getreideabgabe an die Grundherrschaft, Getreidezins 4 . Slov. beseda pač ni od vršiti ,Getreide austreten 4 ampak od vrh: z vrhom ,gehauft voli 4 , torej vršnik=v rhan mernik, uvr- šeni mernik nasproti raženemu (štrihanemu) merniku. Fesslitz f. jholzernes Gesperre an bauerlichen Wohn- und Wirtschaftsgebauden 4 (Oberst., Unger 229). Z besedo ,Gesperre 4 razumeva Nemec : a) Gesparre = Sparremverk, Ge- balk, to je lemeze ali škarnice, in b) Vorrichtung zum Ver- sperren, pri čemer velja za najvažnejši del zavornica ali za- suvka (Riegel, Querholz). To zadnje, zdi se mi, hoče izdatelj staj. slovarja oznameniti z izrazom ,holzernes Gesperre 4 . — Od slovanskih besed je nemški najbliža naša veslica, kar se tiče glasov; v pomenu se kajpada loči od nje, vendar ne Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 5 tako, da bi je ne bilo moči spraviti v genetično zvezo ž njo. Če je n. Riegel ne samo ,repagulum £ , ampak tudi ,vectis, Hebel 1 in ,zu einem getvissen Gebrauch zugerichtetes Holz von massiger Lange und wenigstens geringerer Dicke als der Balken £ , in potemtakem tudi ,Brett, Bohle von geringerer Breite £ , potem se je naša veslica (dim. od vesla t.= veslo n. ,Ruder, Ruderstange, Fischerstange £ ) mogla v pomenu enako pretvoriti v ,repagulum £ . Tako se je mogel dalje pri nas iz pomena ,Ruderstange, Rudersch aufek raz¬ viti dalje pomen ,Ofenschaufel £ , v češčini (veslo, veselko, ve- selce) ,Riihrschaufel, Schiebschaufel 1 poleg ,Maischschait Maischk r ti c k e £ , v ruščini ( Veselka , veselbco) ,Riihrstock, Spatel 1 . Pri nas je na Notranjskem vesla celo ,velika žlica 1 . Ti zadnji pomeni so se razvili, ker je taka lopata ali mešalo podobna veslu, ki je izprva bilo le navaden, bolj ali menj obtesan drog. Iz nemškega Fessel f. se Fefllitz ne da razlo¬ žiti, ampak je beseda ž njo v zvezi le po narodni etimologiji. Tudi na sl. vezčla ,Bindbast £ ali vezilce ni misliti, ker ,hol- zernes Gesperre 1 ne veže, ampak zapira. Fleien, Fleiden in Fleigen pl. f., ,Getreidespreu, Kleie, Spreu, Ohm 1 ; Fleienbett ,Bett mit Einsatzen, die mit Kleie und Ohm gefiillt sind 1 ; Fleienpolster, Fleienmatratze ,Polster, Matratze mit Kleie gefiillt 1 ; Fleiensack ,mit Spreu gefiillter Sack fiirs Bett 1 (Unger 239, 240); kor.-n. Fleidn ,die feinste vom Getreide mittelst einer Windmiihle gesonderte Spreu 1 (Ueberf. 97); bav. Flaen, Flae-w-en (flam, flaje~, flaiwn, flam) ,die leichten Einfafiungen der Haberkorner, die beim Dreschen mit abfallen und durch die Handtvindmiihle von denselben gesondert werden ; hie und da dienen sie als Fiillung von Polstern und Betten; iibnliche in der Luft tvehende, sich gerne an Kleider ansetzende kleine Kdrperchen 1 ; Fleibm ,Am, Spreu 1 : „die fleiden vom Prein, die fleuden vom habern, Khorn, waiczen“ zum Anbriihen fiir Schiveine; das AngnpflčTl ,die Augemvimper 1 (Inn, Salzb.) 11 , Schmeller-From- 6 Časopis za zgodovino in narodopisje. mann I. 783, ki misli, da je beseda iz gn. Jiaum (to iz lat. pluma), pa vendar primerja tudi že slov. pleve, č. pleva ,Spreu‘. In v resnici ni izvajanje nemške besede iz slovanščine nemogoče, ker se natančno strinja pomen in pa glasoslovno ogrodje: slov. pleva ,Samenbalg des Getreidekernes £ , nav. pl. pleve ,die Spreu; Schote; Augenlied £ ; plivnica, plevnik, plevnjak ,Spreusack als Unterbett, der mit .Spreu gefiillte PolsteP; č. pleva, pliva ,ausgewiirfelte Spreu, Balgklappen, Hiilsen £ ; gs. pluva, ds. plova itd. (Miklosich, Et. Wtb. 237). Tudi prehod našega e v nemški ei (iz tega ai, a) ni presenetljiv če pomislimo, da daje krajno ime Preseka, Stenica v nemščini Preisseck, S temi ta ; glej tudi spodaj besede greichen. Vochnitze f. (st. j.) ,eine Art Kuchen oder Weissbrot, £ (Unger 244). O tej besedi sem pisal že v spisu „Zur slarv. Lehnworterk.“ 7. Prvotno romanska beseda (focatia) je prešla najprej v nemščino (fochensa), iz nemščine v češčino (bochnec , gen. bochence). V češčini se je premenila v boch- nice ter je odpotovala zopet med Nemce v obliki bochnis , h čemur je zgoranja Vochnitze le postranska oblika, naslo¬ njena na starejšo: Fochensa, Fochens (bav.), Fochanze (kor.-n.). Fredeln in freddeln (froddln), pa tudi freggeln vb., ,langsam krankeln, langsam hinsiechen £ (Unger 252). Glede zadnje oblike z g prim. Gewenge in Gewende ,Einfassungs- stein bci Tiiren und Fenstern £ in pa zgoraj (Čas. V. str. 81 in 82) opomnjo o sličnem prehajanju soglasnika t v k. Misliti se da pri fredeln na slovanski izvir: vred, slov. vred ,Leib- schaden, Verletzung, Geschrviir, Eiterbeule 1 , vrediti ,verletzen, wehe tun £ ; vredan otrok ,an einer bestimmten Krankheit leidend 1 . Fratschler m. ,Zwischenhandler mit verschiedenen Wa- ren £ ; Fratschenhandel: „ein F. alfi mit Griefi, Mell, Spokh £ Schmer, Pradt, Khafi, Khorzen und Dabag erlauben ££ ; Fratsch- lerei ,Z\vischenhandel mit Waren, Waren eines Zwischenhand- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 7 lers, daher Fratschlerei kaufen 4 ; Fratscheln ,mit verschie- denen Waren Zwischenhandel treiben 4 ; Fratschelweib ,Fratsch- Icrin 4 (Unger 249). V bavarščini Fratschler ,Zwischenhandler, Makler (mit Efhvaren 4 ) (Schmeller-Frommann II. 837). Navadno se imenuje Fratschlerin ženska, ki na drobno prodaja na trgu sadje in podobne stvari, ,die Hockerin 4 . Zgoraj iz listin navedeno mesto, kjer se naštevajo stvari, s kterimi se bavi Fratschenhandel, kaže, da je pojem precej enak tistemu, ki ga ima n. beseda Fragner ali Greijiler. Schmeller hoče izva¬ jati besedo iz n. fraischen ,erfragen, erforschen 4 , holl. vre- sken, misli pa tudi na ital. frasca ,Zweig als Zeichen einer Schenke 4 , češ, ker je na Tirolskem Fradschl ,die Bierschenke 4 , Fradschler ,Bierwiert 4 ; toda pomisliti je, da je s krčmo mno¬ gokrat združena tudi mala trgovina ali prodajalnica. Zatega¬ delj je to misel zavrniti. Pa tudi izpeljava iz fraischen ,er- fragen 4 , oziroma z navadnejšim v južnih Nemcih glagolom fratscheln ,fragen £ ni kaj verojetna. Kdo neki bo malega trgovca imenoval izpraševavca, pa naj bo ta trgovec še tako radoveden! Radovednost vendar ni značajna črta za njegov posel. Kakor imenujejo južni Nemci branjevca Greijiler po Greujie (grewsse) ,enthiilste Korner, Griefi, Griitze 4 , podobno je dobil svoje ime tudi Fratschler po stvari, ki jo je pro¬ dajal. Zato domnevam, da je beseda vzeta iz slovanščine, kjer nahajamo csl. brashno ,Speise, Nahrung 4 , slov. brašno ,Mehl, Viktualien, Wegzehrung 4 , sbh. ,Mehl, Speise 4 itd. Sloven¬ ski brašnar ,Mehlhandler, Viktualienhandler 4 je torej oče nemškemu Fratschler. Glede prehajanja skupine šn v šl velja to, kar je povedano o brusna pod Bassel v Časop. V. na str. 50. Gati , Gatje f. ,Unterziehhose 4 , navadno v sestavi Gatihose (Unger 262), na Koroškem Gattehosen (Uberf. 108). Enako v bavarščini: Gatyen, Gatihosen, Gartihosen (beim Militar, Schmeller-Frommann I. 958); na poslednjem mestu se že primerjajo slovanske besede. Natančnejše podatke gl. v 8 Časopis za zgodovino in narodopisje. Miklošičevem Et. Wtb. 60 b pod gatja. Etimologija besede ni jasna. Gantsche, Gauntsche f. ,kleines Hauschen, Keusche‘ (Ostst., Unger 266). Na Spodnjem Koroškem Katsch-n ,eine schlechte Hiitte, ldeines Haus, schlechte Bauernhiitte‘. — Beseda vtegne biti slovensko koča, v kteri je nosnik ali še ohranjen (csl. kasta) ali pa pridejan pred dentalom pozneje. V po¬ menu ,altes Weib, meist als Schimpf\vort gebrauchlich £ , tudi Ganke (Unger 266), pa spada beseda k bav. Gaunkel, Gdungel, G angl ,grofic ungeschickte Weibsperson‘ (Schmel- ler- I. 882 d., 923), prim. tudi Schuchardt, Slawod. 68. Gcmiaseln vb. ,krabbeln, langsam kriechen £ , womma- seln ,krabbeln, wimmeln, prickeln (vom Gefiihle eines ,cin- geschlafenen Gliedes) £ , wammseln in wammeseln pvammeln ; prikelndes Gefiihl in Handen oder Fiissen verspiiren £ (Ostst., Unger 264, 617, 638). — Že v štaj.-n. slovarju se pri¬ merja pri prvem glagolu prav slov. gomasiti ,kriechen‘ po Jarnikovem Etym. 219; slov. tudi gomazeti, gomizijati, gomezeti , gomzeti ,kribbeln, wibbeln, moussieren, blafi werden £ ; na drugem mestu navedeni nemški glagol ima w za g pač vsled naslombe na nemške besede sličnega pomena, kakor so wibbeln, vuimmeln (stgn. wimid6n, wimizzen, wamezzen, srgn. wimmen ,sich regen. wimmeln £ ). O drugih oblikah slovanskih besed gl. Miklosichev Et. Wtb. 82 pod gumus-. Beseda je v slovanščini pač onomatopoetična. — Z gomazeti je v zvezi tudi slov. golazen ,kriechendes Unge- ziefer £ , ki stoji nam * gomazen : go- se je smatral za nekak prefiks in v drugem zlogu se je maz- štel za koren, ter se je v njem po narodni etimologiji m premenil v l, ker je mi¬ slil narod na glagol laziti, lazim. [GanzroJ3 m. (st. j.) ,unverschnittenes Rofi, Hengsfi (Unger 267), srgn. ganze m. ,Zuchteber, bav. Ganz ,unverschnitten (von mannlichen Tieren) 1 , e^ganza ,ein Hengsfi (Schmeller 2 I 927) bi se lepo dalo izvajati iz č. kanec (že v Žalt. Wittenb.),. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 9 kaneček, ,Haksch, Eber‘, jelenitij kanec ,Hirscheber, EberhirsclT, p. kaniec ,kiernoz‘, slov. kanec ,neresec, mrjasec‘ poleg kan, kar pozna tudi slovaščina in je, dasi misli Miklosich (Magjar. št. 268) nasprotno, pač iz madž. kan ,das Mannehen, das Manntier, der Rammler‘: kanpoka , kanpulyka ,Putterhahn, vadkan ,Eber, kanca ,die Stute, das Muttcrpferd 1 , kanosni ,ranzen, sich begatten 1 . Toda misliti moramo pač tudi na res mogočo zvezo z n. ganz ; prim. slov. celjak , celak ,Hengst‘. Kajpada smatrajo nekteri germanisti besedo ganz za slo¬ vansko (iz konbCb), v tem ko jo drugi (Brugmann) izvajajo iz pragerm. * ga-mt-a-z ,mit dem (vol len) Mafi versehen‘ (IF. Anz. 5. 19, 8. 133.)] Gibitz in Kibitz m. ,Name eines geniefibaren, aber nicht sehr wohl schmeckenden Blatterschwammes mit gervolbtem Hute und weifiem Stiele‘(Unger 291).— Beseda je slovanska ; prim. čak. v Istri gubice ,Art Schwamm‘ (r. gubka ,Polyporus‘); ker pa ni misliti na izposodbo iz hrvaščine, je beseda pač iz slov. gobica ,Schwammchen‘, kjer so najbrž, ker je izposo¬ jenka še le nova, pač vplivale tudi še oblike, kakor slov. gliv ec ,efibarer Pilz‘, glivica ,geniefibarer, schwarzgrauer Stockschwamm‘. Girliz m. ,der Fink, (Obst., Unger 293); „der Grinitz, Grunitz, Krinitz, Kriinitz ,der Kreuzschnabel, loxia curvi- rostra (Nemnich); nach Weigand I. 462 wegen der griinen Farbe“ (pri Schmellerju 2 I. 1000). Gs. dubonoska se prelaga z ,Griinfink, griiner Girlitz, fringilla serinus' in Pohlin piše : „Grilc, grilček der Girlitz ein Vogel, Gryllus, Avis Certhia“ (Besediše). Č. dubonosek, dubonoska f. ,loxia chloris' se pre¬ laga z ,Griinflnk‘. Po mojem domnevanju tiči v nemški be¬ sedi slovanski adjektiv kriv ■b. Krivokljunu pravijo Cehi krivka , dolenji lužiški Srbi škrjenc, gorenji kfiwka, Poljaki krzywonos. In iz te zadnje oblike nam je izhajati; končni -os se je v nemščini spremenil v -itz, kakor je -as v stoklas prešel v - itz v kor.-n. Stocklitz ,Bromus £ ; prim. tudi Fernitz 10 Časopis za zgodovino in narodopisje. v pruski nemščini za Firnis. Ptice fringilla serinus, fringilla chloris, 1oxia chloris in loxia curvirostra se več¬ krat zamenjujejo. Zato je mogel slovanski * krivonog, ki pomenja prav zaprav le naposled navedeno ptico, prevzeti v nemščini pomen tudi prvih treh, in to tem bolj, ker so mladi krivokljuni samci zelenkasto rumeni, kakor grilček in zelenec. V nemščini je bila pozneje beseda po narodni etimologiji na¬ slonjena na griln, Grille in na girren. Slov. grilec, grilček je kajpada izposojen iz nemščine. Godeclise (st. j.) ,Weiberrock, Frauenkleid‘ (v raznih inventarjih, Unger 298); Ulrich von Lichtenstein (Frauendienst 218, 30) omenja tudi že v godehse ein windisch wibes kleit“. Beseda dozdaj še ni razložena. Domneva se mi, da tiči v nji deblo, ki je nahajamo v stsl. kotyga, kotuga ,tunica, vestis £ ; ta se spravlja v zvezo z lat. cottus , ital. cotta (dim. cottola , od koder je slov. kotla ,Weiberrock‘ na Goriškem), frc. cotte, n. Kutte, Kotte, na drugi strani stgn. chosso, ko.z so. Godehse bi bilo potemtakem torej * kotusa ali * kotiša (prim. nasprotno premembo suflksa -essa v -uša v it. besedi bra- ghcsse, kise na Štaj. glasi bregiiše). Iz s, š more nastati v nemš¬ čini -ks-. kakor kaže : č. kus-Kux, krošnja-Krachsen itd. Na zvezo s hodnik ,hodniško platno, grobe Leimvand 1 pač ni misliti pri naši besedi. Glet m. f. (st. j.) ,Hiitte, Haus‘; dim. Gletel in Glettel n.; Gleter ,Besitzer einer Glet‘; Glettstatt ,Stelle, \vo ein Glet steht oder stand‘ (Unger 294); srgn. glet ,Hiitte, Vorrats- kammer, Keller (Lexer s. v., Schindler- I. 978). — Iz slovan¬ skega klitb, ki pomenja v slovenščini ,der Keller, der ober- irdische Keller, die Vorratskammer 1 . Tudi v pruski nemščini nahajamo besedo: Klete ,Nebengebaude, Vorratskammer fiir Getreide, Kammer‘, toda tam izvajajo to iz lit. kle’tis , pa dvojim, ali po pravici; poljščina pozna tudi obliko kleta. Pri¬ merjaj, kar piše o naši besedi Meringer, IF. XVI. 123 d. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 11 Gotscheber m. ,Hausierer mit Siidfriichten (meist aus Gotsehee stammend) 4 (Unger 298). Iz slov. Hočevar, to od Hočevje. Slovenska oblika z začetnim k (Kočevar) je nastala vsled narodnoetimologične zveze naše besede s koča , češ, da so Hočevarji kočarji; spada li sem neka ulica v Gorici, zvana v uradni ital. Cocevia, ne morem presoditi. Nemško Gotsehee je, kakor kaže že povdarek, naše Hočevje. To pač ne bo iz¬ peljano iz osebnega imena Chot-hh u (prim. s. Hoča iz Ho¬ tiča), ampak (kakor leščevje iz Ičska) od hojka, hvojka ,die Weifitanne‘; iz prvega zloga je j izginil vsled disimilacije, ker imamo v zadnjem zlogu drugi j: torej hvojčevje > ho¬ čevje. Podobno vidimo pri krajnem imenu Hoče iz Hojče (Kotseh), kakor se še sliši v narodu, in to iz Hvojčbje. Gotschel n. ,trogartiges Gefafichen aus Baumrinde zum Auffangen des Larchenharzes 4 (Unger 298). — Iz slov. kosat, kosol ,posodica, narejena iz drevesnega luba, Rinderkorbchen 4 , kozolec ,korec iz smrekove kože 4 , kosulj m., kosulja ,Rinden- korbehen 4 , tudi košara f., kosor m. .Kocher, Rindenkorbchen 4 . 1. Gor z, Gurs m. (st. j.) ,Bezeichnung eines Hohlmafies fiir alle Arten von Feldfriichten ; Name eines Fliissigkeits- mafies 4 (Unger 300); Gorsschajf, March gdrs ,Mafi fiir das Marchfutter 4 (Unger 450) ; bav. der Gors ,ein Getreidemafi 4 (Schmeller I. 2 945). Beseda je slov. korec ,der Scheffel, ge- gupfter Metzen 4 , kar zopet odgovarja stcsl. korbCb, v starejših spomenikih kor-h, in to je iz grškega v.orjoc, to zopet iz hebrejskega kor ; poleg korec imamo na vzhodu tudi koruš ,Scheffel 4 , kar sloni na lat. chorus istega vira. Že v svojem spisu „Zur slaw. Lehmvorterk. 44 34 sem opozoril, da je be¬ sedo korbCb v pomenu ,Massgefafi 4 ločiti od besede korbCb jSchopfgefafi ; Vasmerju (Grekoslavj. et. II. 246) se to zdi „nepravilbno“. Kaj pa, če je naš korec iz skorje napravljena posoda, dalje če je naš korec ,Hohlziegel‘? S čim so krili prej strehe ? Ali ne tudi s drevesno skorjo, ki ima prav tako po¬ dobo žlebnjakov? In slovaški korec ,kozubek na jahody‘ je 12 Časopis za zgodovino in narodopisje. vendar le iz skorje ! Treba je torej tu res ločiti tujko od do¬ mačih besed, izvedenih od kora. 2. Gorz in Gurs m. (?) ,Name eines Weingartenmafies £ (Unger 300); Goritse f. „Die Hueben mit der Goriczen vnd Hoftstadt. Die Goriczen ist rings vmb eingereindt, guet auf an- ders halb Tag Pau grofi. Die Goriczen vnd Pambgart ist mit villen Obstpam besetzt ££ (1680) (Unger 300); Gritse f. ,um- zaunter Platz fiir Schweine £ (Mittelst., Unger 306). — Vse to je iz slov. gorica. Prvi pomen (mera vinogradska) je gorica ,Weingarten £ dobila tako, kakor se še v Furlaniji meri svet po kampih (njivah), n. p. ta in ta svet meri pet kampov. Drugi pomen ima gorica še v mariborskem okraju, kjer je gorica ,Hofplatz um das Wohngebaude und um die Stalle, mit Obstbaumen besetzt, vielfach als Schrveinetummelplatz beniitzt 1 , tako imenovana, ker jih imajo večinoma kmetje, ki bivajo vrhu goric; tretji pomen je razviden iz drugega, prim. tudi ovčja gorica ,dcr Schafhof ; včasi je gorica celo ,Markt-, Dorfplatz 1 . Najstarejša n. oblika je Gor s, najmlajša je druga, Goritse, kjer nimamo več preglasa ; Gritse si imamo razlagati po prehodnjih stopinjah: garitse, geritse , kjer je ge- bil vpošte- van za znani nemški prefiks (prim. grade za gerade). Gotscherl, Gutscherl n. ,Schweinchen £ (Unger 298); kor.-n. Gatschele ,Schwein £ (Lexer). — Zadnje je Trstenjak v Kresu III. 113 primerjal s slov. kočej; prim. še koča ,Sch\vein, kocek , kocej, kočka ,junges Schwein, Ferkel £ ; kočič ,Mauer- assel (Schweinchen) £ , besede, kterih sorodnost s španskim gocho , frc. cochon itd., madž. koca ,Mutterschwein, Sau £ , kakor pravi Schuchardt, Slawod. 68, ni prav jasna. Prim. spodaj besede Kausch itd. Gocleerlenze, Gogolanse f. ,Niefiwurz, Helleborus, niger; Kiichenschelle, Anemone pulsatilla £ (Unger 297, 248). Iz druge besede je pač tudi skrajšana št.-n. Glantsclie ,Schnee- rose, Helleborus niger £ (Unger 291). V slovanskih jezikih na¬ hajamo za ,Helleborus niger £ podobno ime: sbh. kukurnik, Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 13 kukuriek (sts. kukurekh), slov. kukurek. V drugih slovan¬ skih jezikih se s podobnimi izpeljavami zaznamujejo druge rastline: veratrum album, aristolochia, matricaria, aethusa, cyclamen itd. Iz slovanskega ‘ ;: kukurnica, kar lehko nastav¬ ljamo ob sbhrvaškem kukurnik, je le korak do Gockerlense. Goriatsche f. ,Tabakschwarzerstecken‘: „ein T., die sogenannte Goriatsche“ (1801) (Unger 133). — Iz slov. gor¬ jača ,Knotenstock £ („Gorjačarji, tatovi in cigani po svoje go- vore“, Prešeren). Naša beseda je pač iz garjača .knorriger Stock‘, prim. garjavka v istem pomenu ; besedo je torej izva¬ jati iz garati ,kratzen £ , garje ‘Kratze‘. Od kod pa to? Naj¬ brž iz romanščine: prim. lat. carere ,Wolle knimpeln' ital. cardare £ Wolle kratzen 4 , kar je dalo v narečjih, ki so blizu nas, g ar dar e; to je moglo preiti v * gadrare in iz tega na¬ stati :;: garare, prim. provens. escarrassa poleg ital. scar- dassare. Pleteršnik misli na n. haaren £ der Haare berauben £ ; ker pa je beseda znana bolj na zapadu, je prej misliti na prvo domnevo. Grad m., ,Gelander unter dem Giebel des Hauses, (Unger 301). Vse kaže,'da je tole slovanski grad ,l!mfassung £ , prim. še pl. gradi ,der Prefikufenkranz, das Prefigesimse £ in poljski pogrodka , pagrodka ,čembrowanie w studni, deski, ktoremi jest obitv otwor \ve\vnatrz i zevnatrz studni' (Stow- nik Karlowicza- Krynskiego- Niedžwiedzkiego I. s. v.) Graclielitze, Gracliaritse , Grachetse f. ,Wicke (\vird als Futterkraut gebaut)' (Unterst., Unger 301); Krachetse ,Erbse‘ (Mittelst., Unger 406); Gracherlen n. pl. ,frieselartiger Hautausschlag mit erbsengrossen roten Flecken £ (Gamlitz, Unger 301); kor.-n. Grachlasn, Grachalisn ,die Wicken £ (Ueberf. 116), Grachel, Grachelitsen, Kracherlitsen (Le.xer). — Že Jarnik, Etymol. 226, je videl v kor.-n. besedah slovansko podstavo grach-b ,Erbse £ , k čemur spada naravnost kor.-n. Kracherbse (Schmeller 2 1. 1360) in izpeljanke iz nje. Prim. slov. graholjica ,Zaunwicke, vicia sepium £ , grahorica ,die 14 Časopis za zgodovino in narodopisje. Futterwicke, vicia sativa £ , ,Vogelwicke, vicia cracca‘; gra¬ hov m., grahova f.: „koža je bila kakor z grahoro posuta 11 . Že pri Pliniju omenjena cracca vicia ne odgovarja našemu gradil, ker je to iz * gorek t. Nepovoljne domneve O. Schra- derja glej v 6. izd. Hehnovih „Kulturpflanzen u. Hausthiere 11 str. 215 - 216. Graglach in Gralach n. ,zur Bildung der .Mali iiber- schiissiges fliissiges Eisen im Stiickofen'; Graglachsug : „den Graglach mit Fleifie tut man legen zusamm, wclcher von dem Mafieisen im Plaofen kommt herdan 11 ; Gragler in Gradler m. ,Blahhausarbeiter, der den Blahofen mit Kohle und Erz fiillt‘; Gragen ,bearbeitetes Eisenstiick 1 (? pač ,unbearbeitetes l 1 ): „die Hamerleut soltcn kein verboten Eisn oder Gr. fuern 11 (Unger 301). V slovenščini imamo grodelj ,das Roheisen, das Schmelz- eisen, der Eisenklumpen 1 , sbh. grudelj ,Gufieisen, Roheisen 1 , iz česar se da s kolektivnim sufiksom -ach izvajati Grag¬ lach (nam. * Gradlach, prim. Gradler ); naša beseda je naj¬ brž izpeljana iz gruda ,Klumpcn‘. Je li morda tujka ? Gramalel n. ,Erzroststatte, in der auf eine Schiehte Holz und Kohlcn Erzstiicke gelegt werden, hierauf wieder Holz, dann wieder Erz u. s. w.; das ganze wird mit Steinen umgeben und sodann angeziindet, worauf es wochenlang fort- gliiht. Uebrigens ist diese Art des Erzrostens schon veraltet 1 ; Gramatelhols ,Holz, das fiir Gramatel zum Erdrosten dient 1 (1588) (Unger 392); kor.-n. Gramatn ,das Hitzen der Steine im Feuer, um mittelst derselben das Futter fiir die Haustiere, wie auch das Wasser zur Wasche zu hitzen 1 (Ueberfelder 116), grommet-n (Drautal) ,viel Holz zum Anziinden iibereinander legen 1 (Lexer). - Iz slov. gramada, gromada, grmada ,grofier Haufe, Holzstoli. Scheiterhaufe 1 ; grmaditi ,aufschichten‘ (prim. Let. Slov. Mat. 1896. 152). O izviru slovanske besede gl. Walde 275 d. Greichen vb. ,siindigen £ (Gamlitzer Ggd., Unger 306). že izdatelj štaj. slovarja je prav razložil besedo iz slovenš- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 15 činel greh ,Stinde £ , po nepotrebnosti pa je naš jezik „obogatil ££ s spako grecliati ,siindigen‘. Gressling m. ,Gobio fluviatilis, ein besonders in der Drau haufiger Fisch £ (Unger 306); Schmeller pozna (I. 1381) der Kressen in Kressling ,der Griindiing, cyprinus gobio £ . Beseda je pač slovanska iz * gresbnik^ od glagola greš - ; immergi £ ; češčina pozna h ris, hris, hrous ,cyprinus gobio, die Kresse £ , stara češčina lir us, hrus , hrys in h ris, narečja pa hrous, vse v pomenu ,fundulus=grundele, Grundeling, Grundel, Griindiing 1 ; Bohem. 63 pri Gebauerju (Slovnik) navaja hrus grundulus (sic !), hUs morski/ globius (sic !). Prim. glede pomena še slov. besedo globoček za isto ribo; vendar zastran tč ni zabiti, da se ista riba sbh. imenuje glavoč, glavač in glamoč. Gritsch m. ,Grille £ ; dim. Gritscherl, gritschen ,zirpen‘ (Unger 306.) Ker so te besede, rabljene na Spodnjem Štajerju in v Gleichenbergu, drugim Nemcem neznane, so pač iz slov. Čirič ,Weingrille, decanthus pellucens', čiriček , čeriček, čriček ter v začetku naslonjene na n. Grille in ne na slov. kričati; tvorba je v našem jeziku onomatopoetična. Prim., kar piše o enakih besedah Schuchardt v ZfrPh. XXXI. 16,17. Groppen m. ,nur in der Mehrzahl: Astholz, Priigelholz 1 ; Groppenhackel ,kleine Hacke zum Schlagen des Ast- und Priigelholzes' (Unger 308). — Prim. slov. kropeč , debela, na koncu čvršasta palica'; kropelka=krepel ,Priigel £ , krepelec ,Holz- priigel, KniitteP, krepelo, kropelo ,Priigel £ , krepelovje ,Kntitel- holz, Priigelwerk £ ; sbh. krpele pl. t. ,Vcrbindungswerk der Jochpaare Ochscn am Pfluge £ . Gruden, Grude f. ,Die Erdscholle, Ackerscholle, Erd- klumpen, Brocken, Ivlumpen, Stiick' (Mitt.-Untst.); Grudel n. ,Kliimpchen, Klofichen, Nocke, Nockerl £ ; Grudenbleuer ,Holz- schlagel zum Zerklopfen der Ackerschollen' (Untst.); Grudel- bdck ,nicht ziinftiger Backer, der nicht lockeres Geback, son- dern schvver geniefibare Klumpen (Grudeln) lieferP; Grudel- 16 Časopis za zgodovino in narodopisje. geback ,schlcchtes Geback, Erzeugnis eines Grudelbackers 1 ; kor.-n. krud-n ,die Erdscholle‘ (Lexcr). — Že Miklosich (pri Lexerju), Trstenjak (Kres III. 113) in Schuchardt, Slawod. 68, so spoznali, da je to zadnje slov. gruda ,die Scholle, Erdscholle, der Klumperi £ , č. hruda, hrouda itd. Grutsch m. (st. j.) ,Hamster 1 ; Grutscher ,Verarbeiter, und Verkaufer von Hamsterfellcn‘ (Unger 310); bav. „ Grutsch damina, melotes“; „Dampna hamster, caper silvestris albis cor- nibus et latis griitsch u (Diefenbach); „Reht als dy grutschen und mauenverff machten sy locher griib und kerff 11 (M. Beham); poleg tega ..Kratscher. Gritscherl, Kritscherl, Erdzeifierl Arctomys citellus, da 1 Gritscha‘l Scheermaus“ (vse to pri Schindlerju 2 I. 1018). — Beseda je slovanska, kakor je namignil že Schindler: č. kreč, kreček, chrček, skreček ,der Hamster. cricetus frumentarius 1 , p. skrsecsek ,Hamster, Kornratte £ (slov. skriček, hrček ,Hamster 1 ); v zvezi je s kor. * krik- (kričati), iz česar je izvedeno tudi skrčka ,Geschrei £ ; slov. hrčica (prim. zgoraj Kritscherl ) pomenja tudi ,Zwergspitzmaus, sorex pvgmaeus 1 ; tvorbe s c h (=slov. h) je izvajati od hrkati , lircati ,knurren, schnarchen 1 , onomato- poetičnega glagola, kakor grčati, č. hrčeti ,murren, murmeln, rauschen 1 . Latinski cricetus, v klasični dobi nepoznana beseda — dandanes živi žival le še na Nemškem, Poljskem in Ruskem — je pač prav tako slovanskega izvira, kakor n. Grutsch. Gubanitze f. .Name einer Mehlspeise in Unterst. 1 (Unger 312); Gibanse, Gobanse f. ,Bezeichnung fiir eine Art Rahm- strudek; Gobansenpfanne, Gobansenblech (Unger 291, 297). — Iz slov. gubanica id. Nemški obliki gubanitse in gobanse , (prim. tržaško-ital. gubana, furl. gubane ) nam kažeta, da imajo tudi št. Slovenci obliko gubanica; poleg nje pa govore tudi gibanica , kar poznajo tudi Hrvati, prim. gibanica ,prisnac, torta, panis testacius 1 pri Mikalji 102. Štajerska gibanca torej ni iz gubanica, kakor sem mislil nekdaj. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 17 Giinsnik, Giinstnik, Gisnik m. ,Lichtschirm‘ (st. j.) (Unger 293, 315). V slovenščini je j is tj e, isteje, istje ,\Volbung iiber der Ofenmiindung (med ogrskimi Slovenci [Nagy ,Na- vod 50] geske iz jestjej ,Miindung des Ofens, Ofenloch 4 , isti ,Stangen oberhalb des Herdes 4 . Nemški Gisnik bi bil torej naš '" jistnik, tako imenovan ali po obliki oboka nad istejami (pečnim žrelom) ali po mestu, ker je bila luč nameščena pri istih ali na istniku, to je zidu nad istejami (pečnim žrelom). — Iz isti (jisti) ,rante nad ognjiščem 4 se da morda razložiti tudi izraz glisti (gliste) za iste droge ; jisti je dalo najprej *gisti in pozneje po nar. etimologiji glisti; na drugi strani so iz isti na Goriškem naredili listnice, na Ziljskem liste (Murko, Zur Gesčh. des volkst. Hauses, Mitt. Anthr. Ges. XXXVI. 21). Druge oblike besede isteje (mesteje, osteje, šteje iisteje, histeje, iistenik, istelnik) glej v Vestniku I. 6 in 22. Guserll Guserl! ,Lockruf fiir Enten‘ (Unger 315) je iz slovanščine, kakor je spoznal že Schmeller, ki navaja tudi švabski Gussele ,Ganslein‘ (I. 951) in iz Wiirzburga Go s s ,Ganserich‘ (I. 949, pa to je morda le dijalektični izgovor n. Gans), iz Anspacha pa Huserlin ,junge Gans 4 (I. 1183). Tudi pruska nemščina pozna Guss, Gu.še, Gusche ,Name und Lock- ruf der Gans : „Guše, Gansches, kanit na Hus!“ (Frischbier I. 260). V štaj. nemščini je ime gosi fesi. g«Sb, sbh. gns, č. hns, husa itd.) rabljeno za pozivanje rac. Tudi neki drugi nemški klici za race so prešli v nemščino iz slovanščine, namreč Libele! Libele! iz slov. liha, kar je najbrž iz madž., in pa bav. gdtsch, gatsch ,Lockruf an die Entcn 4 , Gatschel ,Ente‘, (Schmeller 2 I. 965), kar je iz č. kače, kačka ,Ente‘ (prav za prav Katarma). Haramien, Haramier m., nav. v pl. (st. j.) ,Bezeich- nung fiir jene kroat. Fufiknechte, die als Grenzmiliz im 15. und 16. Jahrh. jenseits der Drau stan d c n 4 ; Haramier- hdtsche ,Name einer Waffe der kroat. Fufiknechte 4 (Unger 328). — Kajk. haramia ,pedes, miles pedestris 4 (Habdelič),,Soldat 2 Časopis VI. 18 Časopis za zgodovino in narodopisje. zu Fufi, Fufiknecht, Musquetier‘ (Jambrešič 684 s. pedes), tudi ,Trabant 1 ; sbh. haramija ,Rauber, Dieb‘ iz turšk.-arab. h'arami ,Raubcr, Dieb‘, tudi v madž. haramia ,Rauber, Strafienrauber' (Miklosich, Tiirkisch I. 67). Kar se tiče razvitka iz pomena ,Rauber‘ v ,Soldat zu Fufi £ , je primerjati isti razvoj pri turški besedi h'ajdud (hajduk): glavna mezda takih pešcev je bila ropanje in pa obiranje ljudi, na drugi strani so kajpada haramije, hajduki in klefte bili roparji le proti sovraženim Turkom, od kterih so se rešili v gore. Haufnitze f. ,Bezeichnung ftir ein IVurfgeschiitz mit kurzem dicken Rohre auf Radern, eine Art Haubitze 1 (Unger 332); pri Prevenhuberju, Annal. Styr. 150, je Hausnitze pač le pomota (Unger 333): v rokopisu se je bral / za f. V 15. stol. hufnitze, haufnitz, Haufenitz, Haufe- nitze. — Beseda je iz č. houfnice ,Steinschleuder, vojni leseni stroj, s kterirn se je kamenje kupoma (houfne= glomeratim) metalo ; pozneje vojni stroj, med kano¬ nom in možnarjem’: „nejprve ze silneho železnvmi kruhy okovaneho dfeva, pozdeji vsak ze železa. Nabijela se kame¬ nim, kulemi i ohnivymi šipy“ (Kott VI. 348; prim. tudi Schmeller- I. 1056 d.). Podstava č. besedi je torej srgn. hufe, houfe ,Haufe £ . Tudi oblike z b morajo biti slovanske, dasi se pri nas ne dado izkazati, ker bi bila nemščina sicer ohranila /. Iz Haubitze so dalje naredili Francozi svoj obus, Španjolci obnz, Turki obuztopi, Italijani obizza, obice fben. obizzo, Boerio 447), kar so zopet sprejeli Hrvati v obliki obica. Najprej se omenjajo houfnice v husitskih vojskah. Prim. Vlatzenauerjeve opomnje v Listych fil. XI. (1884) 337. Iletsche f. ,Hagebutte‘; Hetschepetsche i. .Hagebutte, Rosa silvestris £ in ,Fruchtbeere der Hagebutte £ ; Hetschebeere, Hetscherbeere ,Fruchtbeere der Rosa silv. £ ; Hetschepetsch - roserl; Hetschepetschener (scil. Schnaps) ,aus Hagebutten bereiteter Schnaps‘ (Unger 335); kor.-n. Hetschenbetschen ^Hagebutte 1 (Lexer 140), Hotschapotsc/i (Ueberf. 136), Oetsche- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 19 potsch pri Gutsmannu 207; bav. Hetschepetsch ,Hagebutte zu Brey verkocht und mit Zucker cingemachb. Hetschelein , Hodschabodsch, Hodscha‘ln .Hagebutten 1 , Hotschi-Botschen- Zeltel (Schmeller 2 I. 1192). Že Jarnik je izvajal nemško besedo iz slov. šipečje (sc. jagode) od šipek ,wilde Rose, Hundsrose, Rosa canina‘ (Etymol. 132). Besedo poznajo le alpski Nemci; Hetschepetsch se je Nemcu zdela zložena beseda, in zato je izluščil iz nje kot prvi del sestavljenke Hetsche. Prim. še Schuchardt, Slawod. 72, in Koštial 18. Pred slovenski začetni š je nastopila v nemščini najbrž nemška beseda Hecke ali Hag, ker se dotična rastlina imenuje tam Heckenrose, Hage- butte. Odkod je slov. šip'b, še ni dognano ; z ozirom na r. šip ,Rosendorn‘, č. šip ,Pfeil‘ vtegne biti prvotni pomen pač ,trn, ost‘. Od šip-h ,trn‘, šipbk-b (prim. bolg. Šipka, kjer raste mnogo rož) ne smemo ločiti besed šipraga, šipraka, izprva s trnastimi rastlinami prepleteno grmovje ,Dorngestrauch £ , po¬ tem še le ,Rutengestrauch, Gestrauch‘ sploh. / Huisel, Huiserl ,kleine Ziege £ (Obst., Unger 359) bo težko v zvezi s slovanskim koza, dasi se nekod govori za to kojsa, kojsika; začetni h nasprotuje tej izpeljavi. Najbrž je to le nemško osebno ime Hois, Hoisl ,Matthaeus £ , ker se živali večkrat kličejo s krstnimi imeni.] Igaivitz, Igowitz, Tgamitzer m. ,Berg- oder Buchfink 1 (Mittel- u. Obst., Unger 365); poleg tega tudi Nigowitz, Nigowitzer ,Bergfink, fringilla montifringilla £ ; Nigowitsbirne ,Bezeichnung liir eine Birnengattung £ (Unger 478); Gutsmann piše 559: „Ikewitz Vogel vikeca“ ; bav. Jgawits ,Bergflnk £ (Salzb.), dol.-avst. Nigamis (Schmeller 2 I 52). — Iz č. jikavec ,Berg-, Schnee-, Wald-, Winter-, Tannenflnk £ (Kott), gs. jikavoc ,Bergfink, Zetscher, fringilla montifringilla £ (Pfuhl 1073), kar je izpeljano iz (č.) jikavi/ ,stotternd, stammelnd £ , č. j tkati ,stottern, stammeln £ , slov. jikati ,schluchzen £ , jiknoti. N v začetku nemške besede je končnica členka; prim. Nepel pod Epel. 20 Časopis za zgodovino in narodopisje. Irz m. ,Fischotter, Wasserwiesel 4 (Unger 369) ; poleg tega Nors m., Norsel n. ,kleine junge Fischotter, Wasser- wiesel, auch Fell davon 4 ; Nor sc nb a Ig ,Fischotterfell‘ (Unger 479); srgn. nor s, nor s, nurs, niirs ,der kleine Fischotter und dessen glanzender Pelz 4 , srlat. noersa. — Iz slovanskega noruch, ,der Taucher, mergus, die Fischotter 4 , gs. nore in mire ,Sumpfotter, latax‘; v na¬ sprotju z Nigawits je prva oblika te besede izgubila začetni n, ker se je štel za končni samoglasnik členka v sg. acc. O drugih oblikah te besede v nemščini glej odstavek Ndrs v spisu Ivoštialovem str. 23. Jaar in Jair n. ,Halsbespannung fiir Zugtiere, im Gegensatz zum Joch, der Kopfbespannung 4 (Mittel-, Untst.); Jaarsprissel ,eiserne oder holzerne Ouerstange fiir das Jaar 4 ; Jaarwit ,Holz fiir das Jaargestelle, dann auch dieses selbst, in letzterer Bedeutung mit dem Zusatz evsern , da die Bdtg. des wit im 17. Jhdt. verblafite 4 (Unger 361). Zadnji razlagi pač nista natančni: Jaarsprissel je „Jochsprissel, d. h. der starke Stecknagel (klinec), welcher verhindert, dafi das Joch von der Deichsel herunterschliipfe 44 , drugo Jochwit‘ pa ,Weiden- band, welches das Joch der Zugtiere (Jaar) mit der Deichsel verbindet und am Jaarsprissel ein Hindernis zur Bewegung nach der Deichselspitze hin findet 4 . Že Unger 361 je spoznal v št. Jaar naš slov. jarem. Končni m slov. besede se je pomešal najbrž z nemško končnico slabe dcklinacije -en in je potem odpal. Slovenska beseda spada k lat. arina, g. apaplra« itd. Slov. jermen ,Riemen 4 nima ž njo nič opraviti, kakor uči po Pedersenu Berneker v svojem Etym. Wtb. 31. Jarem ni niti danes jermen, niti ni bil prej nikoli, ampak le trd les ali deloma celo železo. Jermen se je razvilo iz remen (po n. Riemen ) še le na slovanskih tleh: * rimen, -■i-rmen, armen, jarmen, jermen. Jaritze f. ,Schimpf\vort fiir Frauenzimmer in alterer Zeit: „hat geschrien: du Jiirizin, du Sauschererin vnd Sacra- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 21 ment Diepin, du hast sein Geld gestohlen‘“ (Rotenfels); Jarsel n. ,Henne, die zum ersten Male Eier legt‘ (Mittel-, Untst., Unger 363); kor.-n. j dret sle ,ein Huhn, das bald Eier legen wird‘ (Lexer 150); Jarasle, Jarggele ,Hiihnchen im ersten Jahre £ (Ueberf. 140). — Tako Lexer kakor Ueberfelder mislita, da je koroška beseda nemška in v zvezi z jdr (Jahr). Zapeljale so ju k temu nemške tvorbe kakor jdrig ,ein Jahr alt‘ in J dr- ling ,einjahriges Tier oder Kind‘ (Schopf, Tir. Idiotikon 292). Temu se pa protivi že druga oblika, Jarggele, ki ni nič dru¬ gega, ko naše jarka, kakor je prva naše jarica ,eine junge Henne 1 — jara kokoš ,im Friihling ausgebriitete Henne‘; tudi pomen št. Jaritse se nahaja v slovenščini, kjer nahajamo jarica ,mutwilliges Weib £ , kar spaja narodna etimologija tudi z jariti se ,sich begatten‘, torej je jarica kot ,mannsiichtiges Weib £ res psovka. JmicJi, Jauchmind, tvarmer Wind, Siidwind, Scirocco‘; Jauckhift ,warme Luft, die der Siidwind mit sich bringt‘; kor.-n. Jauk ,der laue Siid- und Siidwestwind £ Ueberf. 141., Lexer 150); na Salcburškem Jauchwind ,der .Siid- und Siid- west\vind £ ; na Tirolskem jauchen ,juži se £ . — Že Jarnik (Etym. 55) je spoznal, da je beseda slov. jug ,Siiden, Siidwind £ ; prim. .Schuchardt, Slawod. 69. Jause f. ,Zwischenmalzeit vormittags gegen 9 Uhr und nachmittags gegen 4 Uhr £ ; Jausenbrot ,Hausbrot aus besserem Mehi'; Jausenransen .ledenic Tasche fiir das zur Jause mitgenommene Brot £ ; Jausenseitbau ,Ackerflache, deren Bestellung eine Arbeitsdauor von einer Jause zur an- dern erfordert £ ; jauseln , jauserln „komische Weiterbildung zu jausnen“ (Unger 364); korn.-n . Jausen, jausnan: „Ziska, und mit ihm mehrere geben es mit Vesperbrod, dh. Abend- brod (sic!) geniefien. Ich kann hierin, \vas Karaten betrifft, nur einesteils beistimmen; denn bei uns hat man eine Vor- mittag- und eine Nachmittag-Jause, und somit glaube ich es geben zu sollen mit: Mitte-Vormittag- und Mitte-Načhmittag- 22 Časopis za zgodovino in narodopisje. Brod \jausnan, dieses Brod oder was es immer ist, geniefien" (Ueberf. 141). Isti pisatelj navaja s Koroškega obliko Nojasn ,die Jause‘ (str. 190); jans-n ,Mittagsraal‘, vornjaus m n, nack- jausoi ,kleines Zwischenmal, jenes vormittags, dieses nach- mittags' (Lexer 151), bav. die Jausen ,Genufi eines Zwischen- males‘: die Vor- oder Friie-Jausen, die Abend-Jausen ; Jausenschlaf Jausentrunk ,Nachmittags-Schlafchen, Trunk'; toda „also gieng es in dem saus, in dem smatzgen und dem jaus, bis die schusslen wurden wan“ (Schmeller 2 1. 1210) in srgn. j us ,Zwischenmalzeit, das Schwelgen‘ (Lexer) ne bo spadalo sem — Davno se je že spoznalo, da je beseda slov. jušina izprva .Mittagsmal 1 , kar se je, ko stoji solnce na jugu. Sprva se je beseda glasila v nemščini jusene, jausen, toda končni n se je kmalu začel vpoštevati za končnico slabe deklinacije in se je v nom. sg. odvrgel; že v XV. stol. imamo jause, gause (Diefenbach s. v.); prim. Koštial 18, Schuchardt, Slawod 67. Čudna in presenetljiva je učenost v najnovejši (Hirtovi) izdaji Weigandovega slovarja, da je n. Jause iz slov. jušina (!) ,Mittagsessen £ in da spada „zu den unter Jauche (!!!) behan- delten Wortern“. Junz m. .junges Tier, Jungvielr (Unger 370). — Slov. junec junger Ochs‘, junce, june ,tele, ki se je začelo past hoditi'. Jurko m. ,Bezeichnung fiir ein Trinkgeschirr von gewisser Form' (Fehring, Feldbach, Murau) (Unger 371). — To je pač slov. ime Jurko; prim. v slovenščini izraz Štefan za posodo, ki drži dva litra. Kapper m., Kapperkraut ,Dillenkraut, Anethum gra- veolens'. — Beseda nima nič opraviti z n. Kapper (Capparis), ampak je slov. koper, koprec ,Dill, Gurkenkraut, Anethum graveolens', csl. kopr-b, sbh. kopar, bolg. kop^r, č. kopr, p. kopr, koper itd. — Enako je slovanskega izvira izpeljanka iz te besede, ki se nahaja v starejšem nemškem jeziku: » co- pernic ,mev’. Botanische Bedeutung ,Peucedanum palustrei Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 23 Munch." (Erik Bjorkman, Die Pflanzennamen itd. v Zfd\Vortf. III. 270); to ni drugega ko č. koprnik ,tneum‘, gs. khoprnik ,Barwurz‘; pri nas se že preprost dimin. koprec rabi v pomenu ,Meum athamanticunk. Kat&amaika f. ,Frauenoberkleid, Joppe‘ (Untst., Unger 373); „Damen haben Casamaicas, Rosshaarrocke, Busennadeln wie die Pflocke“ (Der Aufmerksame 1840, Nr. 11.) — Beseda je iz slovanščine: slov. kočemajka .kurzes, weibliches Oberkleid', tudi kočomajka in kašomajka ; p. kocabajka, kucubejka ,Frauenunterrock von Boi oderFries‘, mir. kucbajka, kacavejka ,wattierter Kittel 1 , r. kocevejka, kocavejka ,Mantelchen, Frauen- jacke‘. Slovanska beseda izvira iz n. Kutsboie ter je razširjena s slov. sufiksom -'bka. Kutsboie je zloženka iz Kut se (stgn. ko s so. kossa f.) ,grobes Wollenzeug Oberkleid‘ (tudi med staj. Nemci, Unger 619) = Kutte, lat. cottus in iz Boi (Karlotvicz. Slo\vnik w. o. p. 284), dan. bai, šv. boj ,Wollenzeug‘, holl. baai, to iz stfrc. baie (nlrc. boie), ital. baietta (iz lat. badius ,kastanienbraun‘, prim. Falk-Torp, Nonveg.-Dan. Etym. Wtb. 43); torej je Kutsboie pravzaprav ,Kleid aus Kuttcmvollenzeug 1 . Kalastern vb. ,hauen, schlagen, priigeln 1 (Unger 374), Prim. sbh. klastriti, slov. klestriti ,beschneiden, behacken 1 , kar je stranska oblika našemu klestiti ,behauen, behacken, priigeln‘. Podobno je pruskon. kalaschen, kallaschen ,priigeln‘, Kal- lasche ,Priigei‘ (tudi na Poznanj skem in v Altmarki) iz p. kolacič, kolatač ,klopfen, schlagen‘, kolatač kogo ,turbowac, bič, okladac, razic, walič, tluc, grzmocič, schlagen, priigeln, hauen, venvunden, stofien, tiichtige Schlage versetzen £ . Kalefiingewagen n. „zwei Pfiuegradeln und ain K. 1 Gulden“ (Unger 375). Beseda je zložena iz Kalefi in iz Ingewagen ,Wagengestelle‘. Prvi del zloženke je slovanski kolesa, kar je iz češčine prešlo v nemščino kot Kalesse, Kalesche, od Nemcev pa dalje v rom. jezike; prim. Grimm II. 602, Schmeller 2 I. 1233. Iz rom. jezikov se je beseda vrnila k nam kot kaleš, iz n. kot koleselj. 24 Časopis za zgodovino in narodopisje. Kuluppe f. ,baufa11iges, schlechtes, finsteres und schmutziges Haus £ ; Kalupper ,Besitzer einer Kaluppe 4 (Unger 375); kor.-n. Kalupn ,eine schlechte, dem Einsturz drohende (!) Hiitte' (Uberf. 144); bav. kaluppe ,schlechtes Haus £ ; v Spisu kalibe, kalupen ,Hiitte im Wald‘, Grimm V. 95, Schmeller 2 I. 1233. Tudi prn. Kaluppe, Galupe ,id. £ , Kaluppner ,Bewohner einer Kaluppe £ (Frischbier I. 330). — Iz č. chalupa ,Hiitte, Bauernhaus, Solde, Weiler £ , p. chalupa, gs. khalupa ,casa £ tugurium £ , pri južnih Slovanih koliba, slov. goliba: „golibe se velijo krčme na ogrski meji, kje se je nekdaj prav dober kup živelo“ (Trstenjak v Zori I. 201). V slovanščino je prišla beseda iz g. 7.aXo(3rj; prim. Matzenauer v Listych til. VII. 217, Schuchardt, Slawod 70. Karabatsch m. ,Rute, Stock, aus Reisern geflochtene Geifiel, Karbatsche 4 ; karabatschen ,mit Ruten ziichtigen, (Unger 378); bav. der Karbatsch. die Karbatschen, ngn. die Karbatsche (Schindler 2 1. 1286); kor.-n. kardawatschen poleg kardamausen ,derb durchhauen, ziichtigen £ (Uberf. 146), na¬ slonjeno na karbatschen ,die Wolle krampeln' in K ar de ,carduus £ . — Karabatsch je došlo k Nemcem po posredovanju Slovanov (slov. korbac, korabač, sbh. korbač, korobač, kurbač, č. karabač, korbač, p. karbacs itd.) iz turškega jezika, kjer pomenja kerbač ,Ochsenziemer, Karbatsche, Reit- gerte £ (Miklosich, Tiirkisch I. 96, I. N. 62, II. N. 148), ter se je iz slovanščine razširilo skoraj v vse evropske jezike. Kasekin in Kassakin m. ,Bezeichuung fiir eine Art Schlafrock oder Hausrock fiir Manner, um 1770 in Stmk. in Mode gekommen 1 (Unger 381); Hassaken m. (st. j.): „einen alten Mansrockh oder H.“ (Unger 331); Kasake f. (st. j.) ,ge- fiitterte Jacke fiir Manner und Frauen £ ; dimin. Kasdkel (Unger 379); bav. die Kasaken, Kasaklein ,kurzes Oberkleid gemeiner Frauen £ , srgn. kasagan ,Reitrock £ (Schmeller 2 I. 1300). — To besedo, ki je prešla tudi v rom. jezike (ital. casacca, frc. casaque, casaquin, ptg. casaca Jange UberjackeJ in jo hočejo Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskihNemcev.. 25 neki romanisti izvajati iz časa („gleichsam cine anziehbareHiitte“ [!!!], prim. Diez s. v.), spravljajo drugi bolj prav v zvezo z ruskim kasakin-b ,Kosakenrock, Halbrockh Tako se da tudi lepo umevati zgoraj navedeni pomen „Reitrock“. Kausch! Kausch! ,Lockruf f. Schweine‘ (Unger 382), Kosch m. ,schmutziger unsauberer Kerl‘ (Unger 405); pruskon. Kusch, Kosch, dim. Koschke ,Name fiir Schwein, Lockruf fiir Schwein‘ (Frischbier I. s. v.). — Prim. slov. koča ,Schwein, SauS kocek, kocej ,Schwein‘, kojsa ,Schwein‘, poljski kos, koš ,Lockruf fiir Schwein‘; toda pozabiti ni, da pomenja tudi že v švabščini Kosci, f. in n., ,Mutterschwcin, schmutziges Weib‘ koseln ,schmutzen £ ; prim. frc. cochon itd. in glej zgoraj besede Gotscherl. Kepenele, Kepernigg, Kepanick m. ,Manneriiberrock, Reitmantel, Mantek (Unger 382), bav. Gebernek, Gebenek, Ge- penits: „ain neuer weifier Geponitz“ (1526) (Unger 271). — To zadnje je iz slov., sbh. gabanica, kabanica ,manjši gaban‘, tudi za ženske ,Art Mantek. Prvo pa odgovarja turškemu k’e- p’enek’ ,Art Regenmantel von Wolle‘ (Miklosich, Tiirkisch I. 6), ki je pa prišel v nemščino najbrž iz madž. kopenyeg, ker ni misliti neposredno na p. kopieniak, mir. kepenjak. Poleg na¬ vedenih oblik se nahaja v drugih jezikih beseda brez sufiksa ■ek, -ica; it. gabbano, bav. Gaban, Gabein, Gawan ,Regen¬ mantel von Filz‘, slov. gaban itd. Prim. o nji Korting 2 1683 cabanna, kjer se zopet plašč primerja s kočo !! Beseda je pač orijentalna; v kurdskem jeziku se nahaja v istem pomenu k'a- pan, k’apanek, staror. kjafin, kipen (Miklosich 1. c.). Keusche f. ,geringste Gattung bauerlichen Besitzes, be- stehend aus einem Hauschen mit Garten und kleinem Acker, der achte Teil einer alten Hube ; altes halbzerfallenes Bauern- haus, wertloses, schlechtes Hauschen'; Keuschenhocker, Keuschler (Unger 385). Schindler 2 I. 952 ima Gaischen, Gaischler, pa tudi: „die Geuschen ,Wohnung eines Klein- oder Leerhauslers (Genschler , Lungau), jedes Bauernhaus; in Mitter- 26 Časopis za zgodovino in narodopisje. sili Geuschler ,Einwohner‘, d. i. Nichtbiirger“ ter primerja slov. koča. Uberfelder 149 piše pod Keischn, Keischler: „Ein kleines niederes Haus iiberhaupt. Eigentlich aber versteht man unter Keusche ein Achtel von einer Hube, dessen Besitzer Kenschler genannt wird. Bei jeder Subrepartition \verden 8 Keuschler fiir eine Hube gerechnet, zB. zahlt der Keuschler 5 Kreuzer, so zahlt der Bauer 40 Kreuzer“. Schuchardt, Slawod. 69, izvaja be¬ sedo iz ital. časa, toda v resnici je iz slov. hiša, hiša , kakor je razvidel že Murko v spisu „Zur Geschichte d. volkst. Hauses bei den Siidslaven“ (MAG. XXXVI. 94): „Nsl. hiša ist friih- zeitig von den Deutschen zuriickentlehnt v r orden, da es noch die Diphthongierung des i mitgemacht hat; Keische, Keischler ware richtig zu schreiben fiir das in Steiermark, Karnten und Krain im Amtsstile iibliche Keusche, Keuschler (Kleinbauer, Hausler)“. Da je Murkova razlaga istinita, je razvideti iz imena vasi Šiška pri Ljubljani, ki ni drugega ko Hiška v gorenjskem izgovoru • „in villa vocata inferior Keissach in theutonico, sed in Sclavonico appellatur Chisschia (t.j. Hiška)“ (1370 L); pozneje (1453) se ta vas nemški imenuje Geyss, Keys, Kheis, Gheis (t. j. Hiša); prim. S. Rutar v Lj. Zvonu 1891, 115—116. Kor.-n. Katschn (Lexer 156) je ločiti od naše besede; ta je res vzeta iz našega koča; prim. zgoraj besedo Gantsche. Klapotetz f. (sic !) ,Klapper der Windmiihle; Windmiihle‘ (Untst., Unger 389). Iz slov. klopotec ,die KI app er. Da bi Nemci govorili die Klapotetz, se mi zdi bosa; izdatelja št. slovarja sta bila k temu zapeljana po nemškem die Klapper, die Windmiihle. [Klester, Klenster n., ,gekriimmtes Holz, das am vor- deren Ende der Anzen (gl. te besede) angebracht ist und in das der Hals des Zugpferdes kommt‘; Klesterpriigel = Klester- hols ,Klester 1 ; Klesterkumet (Unger 304); bav. Kloster (v Češkem lesu), Kamzklesfo 0 ,das Kummetholz oder Kummet- eisen‘, (Schmeller 2 1. 1340, 1341). Že Jarnik 235 je mislil na to, da je beseda slovanska. V slov. imamo kleštra, nav. v pl. kleštre ,das Kummetholz, die Kummetklammer‘. Enako razlaga Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 27 besedo tudi Levstik v Erjavčevi „Potni torbi" (Letopis M. S. 1880, 219). Ker se v bav. nahaja tudi oblika Klauster in po- menja beseda tudi ,Schlofi‘, št.-n. Arbklester ,das Klester fiir ein Arb (Tiirschliefihaken) 1 , mislijo n. filologi na lat. claustrum ,Verschlufi‘. Določba zavoljo tega ni lehka, ker imajo drugi Slovani v taistem pomenu oblike brez r: r. klešči in klešni ,tiski, derevjannyja časti chomuta, rači>i klešni 1 , č. klesti do chomoutu ,dreva dve, jichžto konce slovou uši, Kummetstock 1 , rbh. klešta, kliješte ,Zange, Kummetstock 1 ; v teh slo¬ vanskih jezikih je torej ta naprava imenovana po kleščah, ker stiska, ščiplje. Če je res bav. Kloster v pomenu ,Schlofi‘ iz claustrum, ni razvidno, da bi morale biti zategadelj iz latinščine tudi naše kleštre, če imajo poleg njih drugi Slovani klešče; prim. klestriti poleg klestiti. Stvar potrebuje vsakakor še na- daljne preiskave.] Kopleinig f. (sic !) (st. j.): „Die Gabe Kofileinig gcnannt. wurde zur Zeit dcr Rektifikation in der Regel in die Kategorie der Sackzehente eingereiht und solches in Befund gezogen und besteuert: 4 Copleiningkh machen 1 Laibacher Star 11 (Un- ger 400); Kuplenik in Kupleinik (st. j.) ,Sackzehent, bestehend in Bargeld, Hiihnern, Wiirsten, Korn und Flachs 1 (Untstm., Un- ger 417). — Iz slov. kupljenik ,ein Getreidcmali' pol vagana, od kupiti ,haufen‘, torej ,gehaufeltes Mafi 1 . V obliki Kupleinik se je iz ozkega e razvil v nemščini ei kakor v priimku Klei- noschegg iz Klenovšek, Klenovščak; prim. tudi zgoraj Fleien. Koteln vb. ,Weinstocke bis auf die Wurzeln bloslegen, sodann Diinger in die Grube einstreuen und dann die Wurzeln wieder mit Erde umlegen 1 (Unger401). — Iz slov. kotliti ,Griib- chen um ein Baumchen oder einen Weinstock machen, um ihn zu diingen 1 (Plet.) od kotla ,Lache‘, kotel ,Kessel, Vertiefung im Erdboden 1 . Če bi bila beseda nemška (od kot = Mist), bi se morala glasiti koteln, prim. koten ,irden‘. Podstava ji je torej kohd-h ,kesselformige Vertiefung 1 . Enako je slovanskega izvira pruskon. Kuttel ,tiefste Stelle in einem Geviisser: beim 28 Časopis za zgodovino in narodopisje. Kartenspiel die gemeinsame Kasse 4 , p. kociel , kotla ,Kessel‘ (prim. n. Kesset = Kesselloch, ticfes Loch in einem Teich, nam. als Fischlager, Bassin, Wasserbecken) in pa ,kara skladana przez tych, ktorzy pasujq, a zabierana przez nastopajtjcego grajgcego 4 (die Pinke, der „Jud“); prim. tudi p. kotlina ,dolek w dnie stawu gdzie sip ryby chowajq‘; kaš. kutel ,dluga matnia sieci zwanej brodnik, pruskon. Kuttel ,das engmaschige Hinter- ende der Matrize des Niewods‘ spada pač tudi sem: iz slovinsk. kiiocel gen. kiiotla (Lorentz, Slovinzisches Wtb. I. 511). Kontusch m. (18. stol.) ,bis iiber die Hiiften reichendes Hausoberkleid (meist fiir Frauen bestimmt), in der Mitte stehend zrvischen Kleid und Mantel mit einer am Nacken beginnenden langen Falte, das weit und luftig und zum Anziehen bequem war £ (Unger 471); ba \ J . Kontusch, Kantusch ( — —) ,veraltete Art einer stadtischen rveiblichen etwas iiber die Hiiften herab- reichenden Oberkleidung 4 (Schmeller 2 I. 1267); pruskon. Kon- tusche f. ,\veites fliegendes Oberkleid der Frauen, aber auch kurzer Schlafrock fiir Manner‘ (Frischbier s. v.) — Beseda je turški kontoš, v čemer staže Linde in Schmeller slutila in je pred kratkim časom samostojno našel tudi naš Šuman (v Archivu XXX. 302.) g. xav5oc ,ein urspriinglich medisches, dann auch persisches Oberkleid mit breiten Armeln 4 . Turki so dali besedo Slovanom in severnim Nemcem so jo gotovo posredovali Poljaki, kterim je kontuss, kuntuss ,zwierchnia suknia dluga z wylotami‘ celo narodna obleka. Besedo poznajo tudi Slovenci v Žetalah na Štaj.: kantuš, kantušek ,nekaka otroška obleka £ (Henrik Rešek v Novicah 1857, 415) in drugi južni Slovani (sbh. kuntos, kontns itd.) in pa Madžarji: kantus, kontoš ,kurzes Oberkleid der Weiber, Kinder £ . Beseda je prešla dalje tudi v ro¬ munščino, np.frc. itd. (Miklosich, Tiirkisch 1.98,1. N. 65,II. N. 151). Koratin/e m. nekak denar: „in vvallisch gancz vnd halben Guldinern oder Coratinkhen 18 fl.“ (1657, Unger 404). — Do¬ mneva se mi, da je to v slov. sufiksom --bk-h iz ital. caratino izpeljana beseda, kteri je v postavo ital. carato ,der Karat 4 ; Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 29 pomenjala bi torej ,vollkaratiger Gulden £ . Da so Slovani dali, pravzaprav posredovali nemškim Štajercem tudi imena za denar, je razvidno iz besed Asperl, Petak, Blechatsche, Polturak itd. Itoscli m. ,Trog, Schiissel, aus der Tiere fressen;' aus Weiden geflochtener Tragkorb; Ort zum Trocknen von Kukuruz' (Mittelst., Unger 405); Beinkosch ,Bienenstock £ (Mureck, Unger 63). Buckelkosch ,Riickenkorb £ (Unger 124), Tragkosch Tragkorb 4 (Unger 165), Wagenkosch ,Wagenkorb £ (Unger 614). — Iz slov. koš ,Korb £ . V pomenu srbske, kukuružnjak zvane na¬ prave dandanes ni beseda več znana Slovencem. Primerjaj o tem moje opomnje v spisu „Kase, Kaser, Kosch“ (Zfd\Vortforsch. V- 285). Zastran št.-n. besede Kosch ,schmutziger Kerl £ gl. zgoraj besede Kausch. Kraclise f. ,Riickenkorb; schlechtes, baufalliges Haus; wegwerfend fiir altes Weib; Hosentrager £ (Obstm.); krachset adj. ,halbverfallen, morsclF (von Holz); Krachsner ,Gewerbe- treibender, der mit einem Riickenkorbe voller Waren im Lande herumzieht, Hausiercr (Unger 406); Buckelkrachse ,Trag- krachse 4 (Unger 125); Ankrachse: in die A. kommen ,in eine unangenehme Lage k. £ (Unger 2, 3). — Iz slov. krosna , krošnja ,die Krachse, das Tragreff. der Weberstuhl‘, sbh. krosne ,Weberstuhl, Wirkstuhl £ , krošnja ,Tragkorb, Brodkorb, Kiepe, Tragreff, Heutrage, Graskorb 4 ; bolg. krosna ,Wiege £ , č. krosna , krušna ,Korb, Reff £ ; stč. krosna, krosne: decima salis trussa, quae sela vice dicitur krosna; krosna ,clitella £ ; r. krošnja ,Korbchen aus Weidenruten £ . Beseda pomenja torej ogrodje koša, tudi koš sam in njegovo pletenje; zategadelj je mogla prevzeti pomen ,Weberstuhl £ . V sorodu vtegne biti naša beseda z lat. cratis ,Flechtwerk, Hiirde £ , y.dpta).oc ,Korb\ ,BinsengefIecht, Fischreusc 1 , stpr. korto ,Gehege £ , ir. crett ,Korper, \Vagenkasten, od kor * qert~, oziroma baze * qerat- in sufiksa -sn; vendar je primerjati tudi n. Kretsen, stgn. chrcsso , srgn. kretze ,Ge- flecht, Korb, clitella 4 . Nemško besedo Krachse je izvajati iz slovanščine, ker je znana le južnim Nemcem. 30 Časopis za zgodovino in narodopisje. Kram m. ,der Kramladen, die Krarabude, Verkaufsstand; dcr Kram £ (Unger 407). Enako v vseh nemških narečjih, od koder se je razširila beseda daleč na sever, celo na Švedsko in v Islandijo. Včasi se navaja kot stgn. chrdm (Graff IV. 608), vendar Kluge te oblike ne omenja; dokazana je po Grimmu, DW. V. 1986, v pomenu ,Zeltdecke‘ že v 12. sto¬ letju ; v srednji gor. nemščini pomenja ,Zelt, Bude, ausge- spanntes Tuch, Zeltdecke, bes. die Bedachung eines Kram- ladens‘ (Lexer). Nemški Kravi so hoteli nekteri spajati z lat. gremium, slov. gromada, stind. grdmas ,Schaar‘ (Brugmann, Morph. Unt. 1. 62 pri Waldeju 276), toda to le z ozirom na ,Kram=Kramware‘, kar pač ni prvotni pomen Drugi so stgn- chrdm spajali s stcsl. črenvh ,Zelt‘ (Johansson pri Bernekerju), stind. carma ,Leder‘ in oboje s stgn. skerm, skirm ,Schild‘, iz česar so drugi šteli celo čremh le za izposojeno besedo (Hirt pri Waldeju 276); toda to ne gre, ker bi iz germ. * skerma- rnorali imeti v stcsl. vsaj * strem-b. — Pozabiti nam ni razvoja angleške besede skop ,Laden‘, ki ni drugega ko n. Schuppen; v srgn. stgn. schopf, schof ,Gebaude ohne Wande, Wetterdach, Vorhalle'; v angs. sčeoppa ,Halle, Hiitte‘, angl. s ho p ,Laden‘; iz nizoz. je frc. escoppe, echoppe ,kleine Bude‘. Enakega iz¬ hodišča, mislim, nam je iskati tudi besedi Kram ,Kramladen, Zeltladenk Nahajamo ga v slovanskem chravvb iz starejšega * chorm-h. V stari (cerkveni) slovanščini pomenja beseda poleg ,tentorium‘ že tudi ,domus, conclave, delubrum, aedes, templum‘ in enako v veliki večini slovanskih jezikov ,Gebaude, Wohn- gebaude, Haus‘; toda to je gotovo še le kesneje razvit pojem in ne prvoten; stcsl. chram-b j ego domu se razlaga z ,atrium, Vorhalle'; sbh. hramac je pastirska koliba (časa pastorum, na Krku, Nem. I. 20); na Staj. je hram ,der meist holzerne Wein- keller im Weingarten‘, na Krasu pa vsaka klet sploh, kar po¬ menja hram najbrž tudi v zakonu vinodolskem (7, 8, 21, 62); r. choromy so ,domus magna lignea‘, p. chromina pomenja ,salasz, chata, szota (Schuppen, blofi mit Dach bedeektes Ge- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 31 bande), buda, chaiupa‘, mls. choromyna ,dom, chata‘, stcsl. chra- mina ,tentorium, domus, conclave, ergastcrium, mansio‘, pa tudi samo ,tectum‘. Beseda je prešla tudi k Rumunom, kjer se je poleg cramba. (=hramba) ,transportable Bretterbude des Schafhirten‘ nahaja erama ,Kelterhaus‘ (prim. slov. liram na Staj. in na Krasu). Iz navedenega je razvidno torej, da je hram bil sprva res le ,Wetterdach, Vorhalle 4 in se je še le pozneje razvil pomen ,izba, kambra, hiša 1 . Taka streha je bila potrebna prodajavcu na semnjih, in ker se je tak hram narejal zlasti za opasila ali semanje dni, je zadobil hram v sbh. tudi pomen semnja (Kirchmesse) sploh (prim. Rječnik III. 678, Rešetar, Štok. Dial. 235): „svetkovina je onda, kad je crkvi hram ili kako seljaci vele, kad im slavi crkva“, „mali je gospogjin dan na Cetinju hram i narodni svetac“; tudi v v Rači pri Belovaru se rabi beseda v pomenu ,Kirchweihe‘, toda že v nemški obliki kram. Da je n. Kram iz slo¬ vanskega chrami ,, za to govori tudi št.-n. Kramel ,altes, venvahrlostes Haus‘ in Krams ,Schlafstelle der Arbeiter bei den Hochofen‘ (Unger 407, 408); to zadnje ni nič drugega ko slov. liramec ; prim. režij, hram ,Zimmer £ , enako na Gorenjskem pri Prešernu: „V hram poglejte, Mi povejte, Zvezde, al res Ona spi“. — Beseda je prešla k Nemcem od zapadnih Slovanov, od kterih, pa ni lehko reči, ker bi dalo tako p. dirom, gsb. chrom kakor č. chrcim in slov. hram v nem. Kram. Oblika Krom pri Schmellerju (I. 1367) je pač le dijalektični izgovor oblike Kram. Da so besedo mogli sprejeti Nemci od Slovanov, je zelo verojetno, ker je v njih rokah bila ponajveč trgovina med temi. Pozneje se je pri njih iz prvotnega pomena razvil pomen ,Verkaufsstand £ in dalje ,Ware, die im chram zum Verkaufe gelangP. Ko so Nemci besedo po svoje pretvorili, so jo v oblikah kram, krama, kramar itd. vrnili zopet .Slovanom ter razširili tudi med Neslovane. — Slovanska beseda sama dozdaj še ni razložena povoljno. Matzenauer (Listy Ul. \ III. 224) jo spravlja v zvezo s stind. sarma, avest. fšarema 32 Časopis za zgodovino in narodopisje. .maison, demeure £ ; Kozlovskij (Archiv f.sl. Ph. XI. 384) s stind. harmydm ,Haus, Palast 4 ; toda vprašanje je, ali jo smemo sploh ločiti od slovanske besede chrana, ohraniti ,bewahren, be- schiitzen 4 . V tem zadnjem pomenu bi ji lepo pristojni pomen ,Schutzdach, tectum 4 , torej isto, kar je n. Schuppen. Med chranvb in chrana je razloček le v sufiksu. Če je moja domneva prava, bi bilo spajati besedo z lat. servo ,erhalten, beschiitzen‘, avest. horaiti, haurvaiti ,hat acht, schiitzt‘, hard ,hiitcnd‘, hard tar .Hiiter, Schirmer 4 , hardlra ,Pflege, Wartung‘ itd. (prim. chrana ,cibus‘). Od naše besede je ločiti sts. granv b ,caupona vel domus 4 in str. gromunica (XV. stol.) ,Caupona‘; zadnje stoji pač za gromnica iz grobunica od grobb, ktero, kakor vse kaže, ni pomenjalo prej le ,Grab, sepulcrunk, ampak tudi ,Erdhaus, Keller 4 . Na to kaže r. pogreb-b ,Keller, Keller- geschofi, Verliefl 4 od korena greb- ,graben 4 . Na viši stopinji nahajamo potem od istega korena greb- in s sufiksom -mos : * gr ob mo s, kar je moralo dati gram-h. Pojem ,cella vinaria 4 lehko prehaja v pojem ,caupona 4 in nasprotno; prim. slov. pivnica ,Keller 4 . Krenil m. ,Meerrettig, cochlearia armoracia 4 , kakor v drugih južnonemških narečjih; rabi se v mnogih sestavljenkah: Krennfleisch, krennharb, Krennhaue, Krennkoch, krenn- mdfiig, Krennreijier, Krennsonntag, Krennwachs (Unger. 411, 412); kor.-n. Kredn in Kren ,Meerrettig; Zorn, Arger 4 (Uberf. 160); bav. kriK. srgn. hren. Davno za slovansko spoznana beseda: slov. r. chren, clirm-b, č. hren, p. chrsan (Schmeller 2 I. 1371, Schuchardt Slawod. 66, 67, Koštial 20), Slovanska beseda pa še ni etimologično pojasnjena. Kmnmet m. isto kar v pismeni nemščini; Kummetbretse ,Band des Ochsen- und Pferdejoches 4 ; Kummeter ,Kummet- macher 4 (420); kor.-n. kummat (Lexer 168), bav. das Komet, Kamst in Kumdt; srgn. komat, komet, knmet. Nemški filologi razlagajo besedo iz slovanščine: csl. chomat Joch, Kummet 4 , slov. homot poleg novega, iz nemščine izposojenega komat, č. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 33 chomout, p. chomut, ds. chomot, r. chomut Beseda je torej znana skoraj vsem slovanskim jezikom; lit. kaman~tai je iz slo- vanščine. Vendar vse kaže, da chomut n ni prvotno slovanskega, ampak germanskega izvira. Poleg te besede ne smemo namreč pozabiti na slov. ham ,Kummet £ , mir. chamy , kar ima tudi madž. hdm ,Pferdegeschirr 4 . To je iz stgn. chamo .retinaculum iumentorum 1 , ngn. Hammen ,Kummet £ , srlat. chamus: primerja se g. Z7jij,6<; ,Maulkorb fiir Pferde £ , lit. ka~manos ,lederner Zaum £ , kamuti ,zusammenpressen £ . Te besede spravlja Prelhvitz v zvezo s srgn. hemmen, stisl. hemia ,ztigeln, hemmen £ . Če je to res, vtegne tičati v koncu besede chomot -b n. Mund, got. mundos ,Mund, Maul 4 in bi torej prvotno germanska beseda pomenjala ,* Hemmemund, Mundhemmer 1 ter bila isto, kar ,Zaum‘. Iz ,Zaum £ se je lehko razvil pomen ,Pferdegeschirr £ in nato ,Kummet £ ; pomni, da je madž. hdm ,Pferdegeschirr £ pri nas ,Kummet £ . Falk-Torp, Norw.-dan. Etym. Wtb. 376 izhajata tudi za chomut t ,Kummet £ iz ham ,abgeschundene Haut, Balg, Sacknetz 1 . Toda kako si je potem razložiti n/t? Kure m. (st. j.) ,Bezeichnung fiir eine Art Mannermantcl mit weiten Armeln, wie sie im 18. Jahrh. im Gebrauch waren‘ (Unger 421); K ir eh m. ,Art pelzgefiitterter weitarmliger Manns- rock £ (Sanders); pr.-n. Kierei f. mantelartiges Oberkleid mit langen hangenden Armeln 4 (Frischbier I. 359). Že Adelung II. 1589 je izvajal besedo iz poljščine, kjer imamo kireja in kie- reja ,Art gefiittcrter Uberrock; dunkelblauer \vollener Regen- mantel mit Kapuze; Winterpelz; iibermafiig weiter Rock. Pelz oder Regenmantel 4 (Shrvvnik Karl.-Kr.-Niedžw. II. 328, 341); poljska beseda je iz ruščine: mir. kereja, vir. kireja , kirdjka verchnij kaftan so stojačim-b vorotomn; širokij čekmenn s- D za- stežkami; lisij tulupčikn, krytvj suknomn 4 (Dalj 2 II. 111). Be¬ seda je prišla k Slovanom iz turških jezikov in je pač niso naredili še le Slovani iz turšk. kyr {ker) ,siv, pepelnast £ , kakor misli Karlowicz, W. o. p. 273. Kuscher m. ,griine Eidechse, Lacerta viridis 4 ; Kuscher- hanserl ,Kuscher 4 (Unger 421); kor.-n. Kuscher, Gusclier Časopis VI. Časopis za zgodovino in narodopisje. 34 ,die grobe Gattung Eidechse; die kleine nennen wir Peterlan, Riapalan 1 (Uberf. 164); Guschger,Kuschker ,L\ c griine Eidechse £ (Lexer). — Že Jarnik Etym. 227, 240 je prav izvajal besedo iz slov. guščer, kušar, kuščar (Schindler- I. 1304); za šč je nastopil najprej št, pozneje šk. Prim. še Trstenjak, Kres III. 113, 'Schuchardt, Slavod. 68. S štaj.-n. Kuscher lian s eri in kor.-n. Peterle, Riapale (kar hoče Uberf. 1. c. izvajati iz lat. petra, oz. repere, pa je le možko ime Peter in Riapl [Ruprecht]), je prim. slov. izraz martinček ; gl. Korting 2 5978 pod Martinus, kjer se to ime navaja kot izraz za mnoge druge živali in orodja. V italijanščini se rabi salta-martin, v furl. salte-martin, martin-saltari, martin-salto v izraz nekaterih žuželek (Heu- schreckenkafer, Wassertreter\vanze), pa tudi za zelenca, tako v Bellunu in v Bergamasku: bellunski martincos, bergam. mar- tinas; prim. opomnje Schuchardtove v ZfrPh. XXXI. 14. Della Bona piše v „Calendario per 1’ anno 1849, publicato della societa agraria di Gorizia“: „saltamartinz ,lucertola £ da mar- tins Ll (pismeno poročilo J. Koštiala). Labaratsche, f., ,Plaudertasche, Vielrednerin, Schwatz- maul‘ (Untst., Unger 421). — Beseda je v podstavi sicer nemška, v izpeljavi s formantom -ača palc slovenska. Narejena je iz labrati ,schwatzen, plaudern‘, kar je sprejeto iz n. labern ,Unsinn plaudern‘, bav. lebrisen ,in leidenschaftlichem Zorne ungestiim poltem, besonders von Weibern £ (Schmeller-Frommann l. 1410), švabski lafern. Hrvaščina pozna lavrati ,schwatzen £ . V slovenščini imamo še labra ,geschwatziger Mensch £ , labrač m. , labrača f.; zadnje je mati n. zgoraj navedeni besedi. Prim. več o tem v mojem spisu „Zur slaw. Lehnwk. ££ , (Denkschriften WA. L. str. 35) pod labrda in pa, kar piše o besedah lapare, lepare, lipare, ,schlappen £ , s. laba ,Lippe, Gosche 1 Schuchardt v ZfrPh. XXXI. (1907) 644 d. Laseh it«, Lasits, f. ,Wiesel, Hermelin; Pelz\verk von Hermelin und Wiesel £ (Unger 427). Beseda je znana že srgn. : lassdt , lasset ,eine Wieselart und das Pelzvverk davon £ , lassdtin a d j.: lassatein wat, ein lessensin kiirsen (Lexer); bav. Lasset, Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 35 Lassit, Laschitz (a. S.) ,Art feinen Pelzverkes 4 : „Keine Frau darf der guten Schauben mehr haben als drey von Fehriicken, von Lasset oder von Fehwammen“, „Eine fehruckene, eine lassatme und eine fehwammene ktirsen 44 , „Fiirsten haben, so sy lehen empfahen wollen, rot hiiet auf mit lassat vnderfuettert 44 , „mehr 789 Pelg Lassitz 44 itd. (Schmeller-Frommann I. 1503). Besedo pozna tudi pismena nemščina: Laschitzen ,Pelzvverk von Schneewiesel ! , auch Laski- Felle, Lasten (Sanders). — Da je beseda slovanska, je spoznal že Schmeller 1. c.: slov. sbh. č. p. itd. lasica ,mustella‘, p. ds. laska ,mustella 4 in ,putorius vulgaris 1 ; pazi tudi na slov. obl . pod-lastica. Slovanska beseda še ni razložena neovržno. Matzenauer v Listych til. 1882, 189 je mislil na sorodnost z letskim loss, losains ,gelb, gelb- braun, fahl 4 , pa vokal se ne strinja. Drugi (n. p. Serci, Z oboru jaz. 96) so mislili na zvezo s poljskim tasič si§ ,schmeicheln‘; potemtakem bi bila torej beseda v Zvezi z laska ,Liebe, Gunst 4 lasv ,begierig, liistern 4 , kar je v sorodu z lat. lascivus in laska bi bilo potem presojati tako, kakor č. holota ,die Nacktheit 4 in ,armes Gesindel 4 , torej ,die Liebe, Gunst‘ in ,die Geliebtej Giinstige 4 . Če je temu tako, je potem ta beseda tabu, kakor medved ,der Honigesser‘. V premnogih jezikih se namreč lasica imenuje z ljubeznivimi priimki: it. donnola (od domna, domina) šp. comadreja ,Gevatterin ! , port. dominha ngr. vujj upfrca, vnfirCa, ,nevestica £ , stg. yx\s tj, pač v zvezi z ytx\(o$ ,svakinja 4 ; bav. Schontierlein, Schondinglein , pri Madžarjih menyit ,snaha, nevesta 4 , pri Turkih gelindzik ,nevestica 4 , v danščini den kjonne .,lepotica 4 , staroangl. fairv ,prelepa 4 in morda spada sem tudi frc. belette , ki pač nima nič opraviti s felis ali meles (gl. Walde 214). — Od zgoraj navedenih nemških besed pak je ločiti št.-n. Lasset ,ein auch Rasset genannter Stoff im 18. Jhdt.‘, lasseten ,aus Lasset verfertigt 4 : „lassetene Spalier, lassetene Sessel 44 (Unger 427), kar je primerjati z ben. raseto ,sorta di stoffa sottilissima, lavorata alla foggia di raso (raso= Atlas, glattes Zeug, Sarsche) 4 in z angl. lasting ,5bindiges Atlasge\vebe‘. 3 ° 36 Časopis za zgodovino in narodopisje. Lajibrennen vb. ,durch Brand eine Rodung herstellen 4 (Unterst., Unger 427); pri Pohlinu, Malu besediše sub Gaym: Lajibrennen sylvam purgare. Bavarci pravijo temu delu Ried- brennen (Schmeller-Frommann II. 60), kar je v nekaj drugačni obliki znano tudi staj. Nemcem: Reutbrennen ,abgehackteš Holz auf einem „Reute“ verbrennen 4 (Unger 502). — Beseda je, ker je. Nemci sicer ne poznajo (na dvojbeni calasneo ali kakor hoče Grimm calasneo ,commarcanus ! , se ni preveč oslanjati, ker je nejasna beseda), slov. sbh. č. las ,Gereut, Neubruch, baumleere Flache im Walde 4 : laze delati, laze žgati, laze kopati, sbh. las .kleines Feld zwischen Gestein, Bergflache, Waldplatz eine Menge iibereinander gefallter Baume 4 , lasna ,der zum ersten Male geackerte Boden‘, mir. las Waldwiese, r. lasina ,Gereut‘, p. las ,pastwisko 4 ; lasy ,Stammenden, Klotze, Busch- werk‘. Pomni še č. las .nezorana čast brazdy, ungeackerte Stelle im Felde, vubec nevzdelane mlsto, lada, Lehde‘, las hory ,Bergflache 4 , lasy ,vysoka mista na horach 4 . Slovanska beseda je prešla tudi v novo grščino Xd£o;, /.alkd in v alban¬ ščino las, s členom lasi (v Kalabriji ,luogo rimasto vuoto di piante per efetto del fuoco 4 , G. Meyer, Neugr. Stud. II. 38), Etimologije slovanski besedi še niso našli dozdaj; ali je res v zvezi z angs. lasu (loes) ,pascuum 4 , n. Lar, Ler ,locus incultus, pascuum publicum 4 , frc. laris, nizoz. laar ,leeres unangebautes Feld 4 , je težavno reči; v tem primeru bi imeli pač v slovanščini 5 namestu s. Primerjaj več o tem E. Liden, Sprakhistoriška bidrag25—31.PoJoklovem zakonu bi mogla biti v zvezi z led-ina (Hnd-so-s); toda paziti je tudi na pomene ,Klotze, Buschvverk,. iibereinander gefallte Baume 4 , s čemer se strinja srgn. slac ,Holzschlag, zum Holzschlage bestimmte oder durch Holzfallen gelichtete, urbar gemachte Waldstelle 4 ; kajpada se za got, O slahan navadno izhaja od palatalnega k, v tem ko naša beseda zahteva g ali gh na koncu korena. Ledaring m. ,frisch gemiihtes Viehfutter 4 (Ostst.); Le- daringgarten ,Wiesenfleck beim Haus, der bestimmt ist, immer frisches Viehfutter zu liefern 4 (Unger 431). — Beseda se mi Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 37 zdi biti v zvezi s slov. ledina ,ein mit Gras bevachsener Platz, der keine Wiese ist, d er Anger 1 , sbh .ledina ,Anger, Feldanger, Grasanger, ungeackertes Land‘, stcsl. ledina ,terra inculta 1 itd., skoraj v vseh slovanskih jezikih. Iz ledina se je razvilo najprej Ledin, Leden , potem s formantom -ing (prim. Hiickerling ,Hacksel, gehacktes Stroh als Viehfutter‘) Ledcning, z disi- milacijo * Ledering > Ledaring. Tudi n. Lehde ,ein nicht urbar gemachtes, wiist liegendes Land, Heide‘ (Sanders) bo slovanskega vira in to iz severnoslovanskih jezikov, kjer na¬ hajamo v dol. luž. srbščini Vedo ,die Ledung, unbebautes Land‘, na ladach ,auf den wiisten Fluren 1 in pa krajno ime L’eda ,Lehde im Kalauer Kreis 1 (Zvvahr), gs. lado, ladko, ladšičko ,unangebautes viistes Land, Lehde 1 , č. ladina ,pole ladem ležici 1 na husich ladach ,auf der Ganseweide‘. Beseda je znana vsem Slovanom, razen Poljakom. Nemški filologi izza Grimma mislijo, da imajo Nemci svoj Lehde iz nizozemščine: leeghde, toda to pomenja ,Niederung, Tal 1 , prim. tudi pruskon. Lege, L&gde ,niedrig gelegene Stelle, Vertiefung in flacher Gegend 1 , ne pa to, kar n. Lehde, ki se tudi v pomenu (wust liegendes Land) strinja s slovansko besedo; nemška sorodna beseda je Land. Lemesen f. pl. ,Zimmerholz: „Andre bith umb etlich baar Sperholz vnd Lemesen 11 (Luttenberg); „Vrban bith zu einen Stadl ettvafi Holz, ist eine 4 baar Sperholz Lemesen vnd Latten zu hackhen bewilligt“ ib.; „4 Speer vnd 13 Paar Le¬ mesen zu einem Stali 11 (ib.) (Unger 437.) — Slov. lemes ,Dach- sparren 1 ; lemesi ali roženice ,Ruderstange, Ruderbaum der Flofler 1 , stč. lemies ,Balken, Tafel 1 , lemiesha ,Balken‘, gs. lemjas ,Leitersprofie‘, ds. lemjas, remjas ,die Sprofie an der Leiter 1 , p. lemiaš .dražki spojone, kladzione na wierzchowaniu dachu dla ochrony od viatru (Karl.-Kr.-Niedžtv. Slotvn. 11.714). Beseda bo ista, kakor lemeš h, ki se v poljščini glasi tudi lemies, lemies s poleg lemiess. To orodje pri plugu je bilo kakor soha sprva pač le drog za lomljenje zemlje, primitivno oralo: stcsl. lemeš 1» ,Pflug‘; prim. tudi sl. drevo ,Pflug‘. 38 Časopis za zgodovino in narodopisje. Lebzeltledel in Leseltledel, m. in n., ,Lebkuchen, der in Form eines Wickelkindes gestaltet ist‘ (Unger 438). — To besedo postavljam sem samo zastran prvega nje zloga Let)-, Lebe (srgn. lebekuoche, lebkuochen, lebeselte). Nemški filologi jo izvajajo navadno iz lat. libum („Wort und Sache ist vielleicht aus klosterlichen lateinischen Kiichen hervorgegangen“). Po pravici se je tej razlagi uprl J. Koštial v svoji razpravi Slo¬ vanski življi v nemškem besednem zakladu“ (program II. gimn. Ljubljana 1900, str. 22). Pozabiti namreč ni, da se poleg tega rabi tudi Lebhonig. Izhajati iz libum ali, kakor hoče Kluge, iz leip ,Laib £ , ni mogoče. Prvo bi pomenjalo ,Kuchenkuchen £ , kakoršne tvorbe se v nemščini sicer nahajajo, če je otemnel pomen prvega dela sestavljenke, pa ravno pri naši besedi ni ta domneva verojetna, ker imamo poleg Lebkuchen tudi Leb- selte , ki bi moralo potem pomenjati ,Kuchenzelte £ še manj je misliti na leip, ker si ne moremo misliti, kaj naj potem pomenja Lebselte in Lebkuchen (,Zelte, Kuchen von Gestalt eines Brotlaibes £ ?). In potem bi bil dalje Lebhonig ,der Honig, der in einen Laib getan wird £ ; toda strd se rabi le za potice, ne pa za navaden kruh. Prav je torej mislil Schade (Altd.Wtb.) na p. lip-iowy miod, lipiec ,Lindenhonig £ . Pomislimo le? kako daleč na zapad je prihajal med iz slovanskih in litovskih dežel — in najboljši je lipov, zlasti iz Ko\vna — in kako so bili nemškim samostanom darovani večkrat slovanski bučelarji, da so tam gojili svojo umetnost, ki je je bilo Nemcem treba za¬ stran meda in voščenih sveč. Glede prehajanja vokala z' v e se smemo sklicevati prvič na kašubsko obliko, kjer vidimo isto : lepa = lipa, lepcez>y = lipowy, lepka = lipka, lepina = li- pina (Ramult 92), lapoistvo, lapoisna ,Lindenholz £ (Lorentz Slovinz. Wtb. I. 558), drugič pa na svojstvo dolenje in pruske nemščine, da rabi za dolgi i (ie) rada dolgi e\ IVes = Wiese, Spillait = Spielleute itd. Sicer bi pač imeli te premembe tudi, če izhajamo iz libum, in e bi bil iz ei v leip še bolj nerazumljiv; moči pa je vrhu tega misliti tudi na narodno nemško etimologijo. Schmeller piše pod Leblaib (ta beseda zopet govori zoper Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 39 ' Klugeja: * Laiblaib!): „Brod, das zu Weihnachten mit eingemachten Kloetzen, Zrvetschgen und Niissen gebacken wird. Jedes Madchen ladet ihren Liebhaber, der Wein und Branntwein mitbringt, zum Anschneiden dieses Brodes ein. Mislingt das Geback (der Leblaib), so mufi die Baekerin das nachfolgende Jahr sterben. Die Volksetymologie leitet das Wort von leben ab‘ £ (I. 1409),. V tako boljše pecivo pa se navadno deva tudi strd. Pibernik m. (st. j.) ,Name einer venez. Silbermiinze im Werte von 22 alten Krcuzenr (Unger 438). — Slovenski je librnik ,Ding, das einen Ptund (libra) schwer ist‘; slov. libra, nekdaj tudi denar (= 20 krajcarjev), je iz ital. libbra, Špan. libra, frc. livre, ital. lira ,Name verschiedener Rechnungs- miinzen £ , vse iz lat. libra ,Pfund £ . Libritze f. st. j.) ,Name eines alten Handelsgewichtes tur Geviirze, das ungefahr die Halfte eines alten Pfundes be- trug £ (Unger 438). — Slov. librica ,Pfund £ iz ital. libbra, libra ,id £ . Moja mati je do nedavna še kupovala olje, petrolej in enake tekočine po ,,librci ££ (po starem funtu). LucJeen m. v besedah: Pfingstlucken „derjenige, der am Pfingstsonntage unter allen seinen Hausgenossen der letzte vom Schlafe aufsteht; \vill man einem so geschmiihten noch was mehreres anthun, so setzt man ihm eine aus belaubten Baumztveigen und Brennesscln geflocbtene Krone auf und nennt ihn dann Pfingstkonig“ (Muchar); Pfingstlucke i. k prejš¬ njemu ; Pfingstluckenbraut ,jene der Pfingstlucken, die mit 2 Kranzeljungfern auf einem Wagen von Burschen durchs Dorf gezogen wird £ ; Pfingstluckenkranz ,Kranz aus Erenn- nesseln, der am Pfingstsonntag Langschlafern auf den Hut ge- setzt wird £ ; Pfingstluckenritt m. ,Ritt der Viehhirten am Nach- mittag des Pfingstsonntags durch das Dorf \Vagendorf, \vobei als letzter der mit Birkenreisern umflochtene und bekranzte Pfingstlucken (Halter, der des Morgens mit seinem Vieh als spatester auf der Weide erschien) reitefi (Unger 77). — Zastran pomešanih pojmov se mi je zdelo potrebno, izpisati vse te po¬ datke. Da je beseda slovenska, je spoznal že Davorin Trste- 40 Časopis za zgodovino in narodopisje. njak, ki piše v Novicah 1880. str. 110: „Kdor je (na binkoštno nedeljo) prvi na pašo prignal, je bil od drugih pastirjev po¬ sla vij en; ovenčali so mu najstarejo kravo in postavili ga za kralja gonjasa : Venec iz pisanih cvetic spleten bil mu je krona, pisana palica-žezlo; drugi pastirji pa so mu v čast piskali na žveglicah (pišalkah) in orgljicah in pokali z biči, da je vse hrumelo po dolini. Kdor je pa slednji na pašo prignal, je bil zasramovan; njegova najstareja krava je dobila venec iz kopriv, on pa krono iz smrdljivih rož in luka (čebule) in pa priimek lukec. Ta navada je še zdaj po vsem Štajerskem, tudi nemškem, da posebno mladi ljudje na bin¬ koštno nedeljo zgodaj vstanejo; kdor pa zaspi, dobi venec iz kopriv, ki se mu na kluko obesi in Nemci ga zasramujejo s psovko Pfingstlnken.“ Trstenjakov popis jasno kaže, da je ločiti Pfingstlnken od PJingstkonig, kar je zdaj med štaj. Nemci že pomešano. Prvi se v bavarščini imenuje Pflngstesel, drugod Pfingstlummel, štajerski Slovenci mu pravijo tudi liikman, kar je narejeno tako, kakor gor man, racman i. pod. tvorbe; taka pastirica se imenuje lukmanca (prim. Trstenjak v Novicah 1857, 98, Pajek v Črticah 5). — Navratil šteje za slovansko še neko drugo nemško ime za pojem „Ptingstesel, Pfingstliimmel“ itd., namreč besedo Molit s. Adalb. Ivuhn pri¬ poveduje namreč v „Mark. Sagen“ 1843, 324 id., da se v vasi Braunau blizu Salzwedla dečki pretekajo ; kdor zadnji pride, tistemu nadenejo ime Molits, mu obežejo koleno s povreslom ter ga vodijo po vasi, prepevaje o njem šaljivo pesem. Isti Kuhn sluti v „Nordd. Sagen“ 380 (56), da je morda beseda slovanska. Navratil misli, da je iz p. mlodsik, zato ker pra¬ vijo v Salzwedlu takemu dečku tudi „der schmucke Junge“. Nemogoča ta domneva ni, toda iz p. mio ds i k je pot do Molits pretežavna. Jaz mislim, da je to slovanski *mahcb, ker pozna poljščina malec ,chlopiec maly, chiopczyk‘ = malcsyk. Ludel f. ,Tabakspfeife‘ (Unger 443); isto v bavarščini v pomenu ,Tabakspfeife‘, pa tudi ,Sauggefafi fiir kleine Kinder, weibl. Brust‘, in poleg tega Lulle , lullen Jambere, sugere lin- Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 41 guarn, digitum etc.‘, ludeln ,saugen, Tabak rauchen 1 (Schmeller- Frommann I. 1445, 1470); Beseda je iz slovanščine: slov., sbh. lula ,die Tabakspfeife', slov. lulati saugerr. Nemščina je iz slovenskega l -a naredila ll, ta pa prehaja včasih v narečjih v dl, kakor nasprotno dl v ll. Schuchardt piše (Slavod. 67.): „Pol. klr. lutka ,Tabakspfeife' leiten Sie (t. j. Miklosich) von nhd. Lull, bair. Ludel her; aber die Herkunft des auch in Wien vohlbekannten Ludel ,Tabakspfeife' von tiirk. Hild ,Pfeifenkopf' und zwar durch Vermittlung von serb. slov. lula (rum. lul d, ngr. Xo’>Xsc), welchc schon von Jungmann, Linde u. A. angegeben var, kann kaum zveifelhaft sein und in diesem Falle venigstens hatte Hammer-Purgstall Recht, der bekannt- lich den Ursprung der meisten Wiener Worter bei Turken, Arabern und Persern suchte. Aus bair. Lidle (preufi. Lulke, Nulk = poln. lulka ) wurde mit Anlehnung an ludeln ledeln ,saugen £ Ludel (Ledel), das weiter nach Nord und West vordringend sieh zu Nudel umgestaltetc. Ganz ebensogilt fiir bohmenv. — Ludel ,penis' (mit kamr. ludeln, lulu machcn ,pissen £ , mahr. lulati zusammenhiingend, oder Lull ,Rohre'), all- gemein ost. Nudel, nicht wie Schmeller meint, umgekehrt" (Slavod. 67). Št.-n. Ludel ,Schvegelpfeife £ , ludeln almerisch singen, jodeln, auf der Schvegelpfeife blasen oder pfeifen, Unger 443) je kakor lullen ,einschlafern' onomatopoetična be¬ seda, enako sbh. Ij ulj ati, ,lju prepevati', kakor se navadno poje ob zazibavanju, p. lulad ,kolysač, wsypiač špievem' itd. Luscheln vb. ,falsches reden, liigen' (Ostst., Unger 445.) — Beseda je pač iz slov. laž, laza f., lesa Luge'; na vzhodu se tudi govori lugati ; vendar se je lehko v nemščini naslo¬ nila na dijalektični samostalnik Lug f. ,Liige'. Iz nemščine ni mogoče št. besede izvajati, ker bi se g k pred formantom -sen, -schen (-zen : *lugazen) ohranil. Luschen f. pl. ,Hiilsen von Heidekorn, die in varmen Wasser geveicht als Pferdefutter vervendet verden'; Heiden- lusche f. ,Abfall der Heidenfrucht, Hiilsenmenge von Buch- veizen' (Unger 445, 336). — Iz slov. luščina ,Fruchthulse, 42 Časopis za zgodovino in narodopisje. Samenhiilse, Schotte 4 , lušina, luščinje ,Fruchthiilsen, harte Obstschalen‘ od luska ,Schale‘. Razvoj je lušči na < lušina < *Luschin < Luschen , oziroma Loschin < Loschen ; izposojenka torej ni prav stara, ker bi za šč sicer pričako¬ vali st (Ščavnica-Stavencz-Stainz . . .). Mattel, m. ,grofier, hochgewachsener Mensch 4 (Ennst., Unger 446). Prim. slov. mot f. dicke Holzstange, hrv. motka ,Stange, Gerte, Baare, Zain 4 . Velik človek se večkrat imenuje z izrazi za ,Stange‘, ,Baumstamm 4 , ,Pfosten‘, prim. n. baum- langer Iveri, Baumlackel. Primerjaj zdaj Rud. Mucha sestavek ,,Holz und Mensch“ v ,,Worter und Sachen“ I. 39-48. Slovenščina pozna besedo tudi na nizi stopinji: met ,Stange, Pfosten, Saule, dicke Holzstange 4 (v rezijanščini : dvi mitii kukuši, anu den s^me petelen ,zwei Stangen mit darauf sitzenden Hennen und ein einziger Hahn 4 , uganka, ktere rešitev je ,zobe nu jazek 4 ). Z mot bi jaz spajal tudi besedo motyka, i:; motika ,Haueč Dol.-s. motyja ,Rodehacke‘ je iz motvka, v kterem se je za y-e m razvil parasitični j ; vsled tega se je beseda štela za diminutiv in se k nji naredila nova podstava. Motyka je kakor soha in lemes bila najprej primitivno orodje, obstoječe iz droga posebne podobe, s kterim se je zemlja razrila, da bi se vanjo spravilo seme, ter je v zvezi z lat. mateola ,Werkzeug zum Einschlagen in die Erde £ , stind. matyum ,Egge oder Kolben 4 (Walde 372), v ro¬ manskih jezikih massa ,Keule, Schlagel 4 itd. (Korting' J 573, št. 6000). Drugačen formans nam kaže germ. beseda mast ,Stange, Sperrstange, Schiffsmast 4 , ki vtegne prav tako kakor naš most ,Briicke‘ (izprva ,Priigelweg‘, z motmi postlana pot) spadati k istemu korenu, kakor ga nahajamo tudi v latinskem materia, materies, ,Bauholz, Nutzholz, Stoff, Materie 1 , seveda na drugačni stopinji. Most v prvotnem pomenu ,mit Priigeln, Balken, Brettern belegter Boden‘ nahajamo še v narodnih pe¬ smih ; na njem se pleše. Da bi to bil pravi most črez reko, ni z lepa misliti (prim. moje Nar. pesmi III. 5446: „Mosti so široki, ka je nemre kolo preigrati 44 .); to je mariveč iz Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 43 brun sestavljeno plesišče (Tanzboden), na Goriškem zvano brjdr iz furl. brear od breje ,Brett‘; prim. v Hennegauu Brucke v pomenu ,der bretterne Fullbodem, v bav. die Bruck ,breite Liegestatt von Brettern am Ofen und an einer Seiten- wand der landlichen Wohnstube £ (Schmeller-Fromann I. 347), iz česar je slov. pr uka, prucica, posebno pa pruskon. briicken, brilggen ,eine Strahe, cinen Platz mit Steinen pfla- stern £ (Frischbier I. 111). Mansclietter m. ,Handler mit Wein, der diesen von der Presse weg kauft und zu dem Ztvecke von einem Weingarten zum anderen zieht‘ (Mittel-, Ust., Unger 449). — Iz slov. nič¬ iš et ar ,Unterhandler, Makler 1 , kar je iz ital. misseto, messeto, furl. missete v istem pomenu, od g. u-sair/jc. Več prim. o tej besedi v mojem spisu „Zur slaw. Lehnwk.“ 39. Martolos m. ,alte Bezeichnung fiir die kroat. Fussknechte, (Unger 450). —Slov.-kajk. martolos ,mango 4 (Habdelič): „mar- tolos, kateri ljudi krade in kupuje terprodaje“; sbh .martolos ,Weiberdieb‘. Martolosi so bili turški pešci, večinoma krščeni,* večkrat Vlahi zvani, ki so sosednjim deželam storili mnogo kvara, ker so plenili in palili vasi, gradove in mesta ter od- peljavali nesrečni narod v sužnost. Glasovi o njih navalih so dohajali ponajveč iz Senja (prim. Lopašič, Hrv. urbari 92, pa tudi poljički statut [ed. Jagič v Mon. histor. jur. IV. 36, 37, itd., kjer se s smrtjo in drugimi strogimi kaznimi grozi tistemu, ki bi jim pomagal]. Pomen št.-n. besede se strinja najbolj z na¬ vedbo Vukovo v 1. izd. Rječnika pod martolos: „Tako su se v prošlom vij eku zvali austrijski pogranični stražari prema Turskoj 44 . Glede besede gl. Miklosich, EtlVb. 184 (martolos ,christlicher Soldat in ttirkischer Garnison 4 ), kjer, se beseda izvaja iz g. apu-arcoiZc; to zadnje se spaja navadno z latinskim arma ,WaIfen 4 . Mauncherl n., Maungetsel, Munketsel ,Stachelbeere 4 , Meiketsche f. Stachelbeere und Johannisbeere £ , Migetse, Mu- getse ,Ribes grossularia £ (Unger 454, 457, 461). Iz slov. malhica mathelj ,Stachelbeere, Ribes grossularia 4 od malha, kar je zo- 44 Časopis za zgodovino in narodopisje. pet iz stgn. malha, malaha ,lederne Tasche, Reisetasche 1 . Sadu je torej dano ime torbice. Oblika Munketsel, Mugetse se bliža najbolj št.-slov. obliki munkec, ki jo navaja Cigale (II. 1527), če ta ni še le iz mugetse izposojena. Iz malhica (mauhica), malhelj je lehko nastalo * mauketsel, kjer je pred guturalom nastopil potem parasitičen dental. S temi besedami pač ni v zvezi kor.-n. meischgl ,Stachelbeere £ in mauserling (Lexer) i. t. d.; glej sestavek memsalka v mojem spisu „Zur slaw. Lwkunde“ 39. Maundeln vb. ,langsam in der Bewegung sein, schlafrig herumarbeiten, zaudernd und langweilig vorgehen 1 ; Maundler m. ,langsamer, trager Mensch, Zauderer, Faulpelz £ (Unger 454). — Prim. slov. mudljati .saumen, zogern £ , mudljav ,saumig, langsam, saumselig'-, muditi ,saumen machen, ver- zogern, aufhalten'; m. se ,saumen, zaudern £ . Tudi tukaj je n vrinjen kakor sicer mnogokrat pred dentali. • \Mente, Menten, Mentin in Menteg m., ,Name einer Art ungarischen Pelzes 1 (oft in Invent. um 1600, Unger 459). — Primerjati bi se dalo slov.-kajk. menten ,der Mantek; toda oblika Mente kaže na to, da izvira št.-n. beseda morda kar naravnost iz madžarščine, kamor je prišla iz nemškega Mantel, to iz lat. 7 nantellum; s poslednjo zgoraj omenjeno n. obliko prim. slovaški mentek. V ogrščini je zadnji n (* menten ) iz * mentel (prim. slov. monten iz montel vsled asimilacije), izpal zato, da se loči beseda od adj. menten ,ledig, frei‘. Za madžarski izvir nemških besed govori vokalna harmonija: menten za manten. Merling, Mirling , Mirning in Mirnig m. ,Name eines alten Hohlmafies fiir Getreide (im 17. und 18. Jhdt. in Untst.) in der Grofie eines alten Metzens £ (Unger 459). — Iz slov. mernik ,Gefafi zum Messen des Getreides (gew. 1 / t Metzen), der Scheffek; stsl. merbnik-h. Nemške oblike te besede nam jasno kažejo stopinje, kako je slovenska končnica -nik prešla v -ling: -nik > -nig > -ning > -ling. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 45 Mestice f. ,Lederstrumpf : (nur im Invent. Tattenbach 1649, Unger 459). — Slov. mestva na zaplete ,Schniirschuh‘, sbh. mestva ,Art Fussbekleidung, scarpette, soccus' (Mikalja 250), p. messty, mir. mešty: iz turšk. mest ,Socke, leichter tiirki- scher Schah‘. Prehajanje pomena ,Schuh‘ v ,Strumpf in na¬ sprotno nahajamo tudi sicer; prim. lat. calceus ,Schuh', ital. calsa ,Strumpf, č. punčocha ,Strumpf‘ iz n. Biindschuh. n. Socke ,Strumpf in angl. sock ,Schuh‘, ital. socco ,Halbsstiefel : itd. Pomen ,Strumpf, Socke' se je razvil še le iz pomena ,Schuh, Halbstiefel'. Miri in Myri m. (?), ,\ T ame eines Getvichtes fiir Oel, gleich 25 Pfunden' (16. Jhdt., Unger 463). — Slov. mira .Malt, Getvicht', stsl. mera ,mensura, pondus' itd. v vseh slovanskih jezikih. Motzen vb. v pomenu ,fein regnen, nieseln, Nebel reiiterk (Unger 464) je pač slov. močiti ,nass machen, nassen', moča ,Nasse, anhaltendes Regenwetter, Nasse, feuchtes Wetter‘. Moll n. ,Suppe aus geronnener Milch und Weizenmehl‘. ■— Prim. slov. melja ,das Gemahlene, Mehi - . Ker se e v slov. besedi izgovarja kot ie , je iz tega lehko nastalo v nemški šta- jerščini oi ; prim. Moidel poleg Miedl (Unger 464, Lexer 186). Mtigel m., ,Steinklotz, Klumpen, runder Geschiebestein, grofie Spielkugel fiir Kinder' (Unger 467). — Vse kaže, da sta v tej besedi pumešani dve slovenski, namreč 1. gomila (iz mogyla) .Erdhiigel, Erdhaufen, Grabhiigel, Haufen uberhaupt, Flul.iinsel, Sandbank, Schieferstein', gomiljati se ,sich haufen, sich tiirmen', gomilo ,(Mist-)haufen‘ in pa 2. gomolj, gomoljec ,Knollen‘, gomolja ,Klumpen', gomola ,Schieferton‘, gomiljiti se ,Klumpen bilden', stsl. gomolja ,maza‘, gs. homola ,Klum¬ pen' itd. Ime gore Mugel (fem.) pri Ljubnu spada pač k prvi besedi, dasi misli št.-n. pesnik Rofiegger, da beseda tudi morda — nič ne pomenja: „Man braucht sich allerdings nicht unter jedem Worte ettvas zu denken, das Wort Mugel aber \vill erinnern an etwas stumpfsinniges, dabei verschlagenes und trotziges" (!). Potem govori o neki „steilaufsteigenden 46 Časopis za zgodovino in narodopisje. Kuppe der Mugel“ (Heimgarten XX (1896) 64). Gora Mugel sestoji, kakor se mi zatrjuje, iz laporja. Prijatelj Murko je slišal od dunajskih turistov: „Wer wird auf so einen Mugel (= kleinen Hiigel) steigen?“ J Lunke f. ,Mus oder Brei, der aus dem Mehle getrockneter Birnen hergestellt ist‘ (Jakelland [Ostst.], Unger 468); že srgn. munke vel brey, polenta, vocab. vratisl. (pri Miklosichu, EtWtb. 201, kjer se omenja tudi pr.-n. Mauke ) ; kor.-n. vninfcn, munggn f. ,eine Nationalspeise aus Hafer- und Gerstemnehb (Lexer). — Iz slov. moka, sbh. muka, stsl. maka ,Mehl‘; prim. slov. močnik ,Mehlmus‘. Murke f., ,X T ebenform zu Gurke‘, dim. Murkerl (Un¬ ger 469); kor.-n. Murg-n (Uberf. 186); na Dol. Avstrijskem pravijo Umuark-n (Castelli, Wtb. 260), kar je iz č. vokurka; še druge nemške oblike so bav. Ungarten, Mumgarten, Um- garten ,Gurken‘, v Pasovi Ungetn (Schmeller-Frommann I. 97, 109, 936). Slovenci imamo murka in umurek poleg ogorek, to zadnje pa je starejše; je li štaj.-n. beseda res naravnost iz našega jezika, je več ko dvomljivo, ker se ne da razložiti, zakaj naj bi bil g slovenske besede prešel v m. Če si pak mislimo, da se je starejša oblika glasila a^gor^ka t. j. ongorka ali agor-bk t, so Nemci v začetnem on lehko videli um. Na drugi strani je č.*ohurka iz starejšega * uhorka vzbujal pri dvojezičnikih misel, da je o prepozicija ob, in zato so o preložili v um: # umhurke je moralo potem dati * umurke in pozneje murke. Narodna eti¬ mologija je naredila potem umgarten itd. Murke je nato bilo sprejeto v slovenščino, ker v Slovencih ni saja, reja in uživanje tega sadu tolikera, kakor pri vzhodnih njih bratih, in se je k zapadnim Slovencem zanesla ta reja še le v novejši dobi iz Nemcev. Nasarn f. ,bewaffnetes Flufischiff grofierer Gattung fiir die Sau und Draug Nasadist m. ,Bemannungssoldat fiir cine Nasarn‘ (Unger 474).- Iz sbh. nasadna (scil. ladja), to je ,ein Schiff, welcb.es andere anrennt, in den Grund bohrt‘; v ta na¬ men ima na prednjem delu poseben nasad; prim. sbh. nasaditi Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 47 brod ,ein Schiff in den Grund segeln, scheitern £ . Skupina dn se v nemščini rada spreminja v rn : prim. Gam za Gadn,Gaden. V besedi Nasadist je še ohranjen d, ker ne stoji pred n- om. Slovanska beseda nasad-b je v stari ruščini precej navadna in večina v Sreznevskega Materialvh II. 328 omenjenih mest kaže na to, da je to bila nekaka bojna barka; tudi nasada, coli. od nasad-b (torej nekako ,Flotte‘), je znana stari ruščini: „na- sadu Pskovskuju u lovcov-b otbjaša si puščičami i so vsemi, zapasom-b ratnym-b“. Prav tako pozna besedo poljščina: nasad ,lodž o dvru rz^dach wiosel £ . Pomen je zgoraj iz navedene sbh. zveze razumljiv. Iz slovanščine je prešla beseda v madžarščino: naszad ,die Korvette, das RennschifF, hadinaszdd ,Brigantine‘ (Miklosich, Magyarisch št. 505). Oder, Otter pl. ,Holzabteilungen liir Streu und Grummet, welche auf die Tenne aufgesetzt sind und bis zu ihrer Dečke reichen £ (v Starih Osojah [Altaussee], baron Andrian pri Me- ringerju v IF. XVIII. 256). — Na navedenem mestu izvaja Meringer to besedo prav iz slovanščine in to iz odr-b ,Bett- gestelb, č. odr ,Pfahl £ , odry ,Geriist in der Scheune £ ; k tam navedenemu dodaj še p. odryna ,szopa, stodola na siano, br. vr. odrina ,saraj, senovalv. Odr-b je v sorodu s stgn. etar ,Zaun £ , ngn. Etter. Tudi dol.-avstr. Otta m. ,der Torweg £ (Castelli 213) je slovanski odr-b (ne uta, kakor misli Castelli in za njim Schmeller-Frommann I. 177). Opock, Opack, Opach, Appock m. ,Mergel, Mergel- boden £ (Untst., Mittelst.); Opockbrunnen ,Brunnen, dessen Bohrloch durch eine Mergelschicht geht; ein O. hat mcist schlechtes Trinkwasser‘; Opockfels ,Mergel £ (Mittelst.), opockig adj. ,mergelhaltig £ (Unger 481). Beseda se rabi tudi na severo¬ vzhodnem Štajerju, kakor mi je pripovedoval zdaj že umrli ravnatelj meščanske šole v Fiirstenfeldu, Lange. — Iz slov. opoka ,Mergelschiefer £ . stcsl. č. p. mir. opoka ,Fels £ , r. opoka ,Lehmboden £ (Miklosich, Et.Wtb. 235: pek), torej je v zvezi s peč, pesti*. 48 Časopis za zgodovino in narodopisje. Osnak m. ,Name einer auch in Stmk. im 17. Jhdt. gang- baren venedigischen (!) Silbermiinze 1 (Unger 486). — Slovenski osmak ,Achter‘; slovensko ime pri „benečanskem ££ (v resnici oglejskem) denarju (pr. petak itd.) ni presenetljivo, ker so novci oglejskih patrijarhov bili v obhodu do Drave. Mahasch, Rabisch, Rabusch, Rabsch ,Kerbholz £ (Untst., Unger 487), Rosch ,Merkbrettchen, auf dem aurch kleine Ein- schnitte Vormerkungen gemacht werden, bes. bei Kohlenbauern in Oberst.‘ (Unger 509); die Rosche ,Rechnung oder Abrechnung mittelst des Rosches 1 , aufroschen ,die Rechnung bestatigen, quittieren (von den Kohlenbauern mittelst des Rosches) 1 , an- roschen, Anroscher ,Oberknecht, Vormeister, Unterbaumeister, (Unger 34); Rasch, Rdschel ,Merkzeichen ! (Unger 492); rabuschel ,membrum fem. 1 , rabuscheln ,coire‘ (Unger 487); v bavarščini Rabisch, Rabusch, Rabasch ,I\erbholz, raitholcz 1 (Schmeller-Frommann II. 4), Ramasch (ib. II. 90). — Beseda je slovenski rovaš, rabus itd. ,Kerbholz £ , o kteri sem ob¬ širneje razpravljal v spisu „Zur slaw. Lehnwk.“ 53—57 in, kakor mislim, dokazal, da je prišla v Slovane iz madžarščine. Ker je v nemščini Rost prešlo v Rosch, to pa pomenja tako ,Rost‘, kakor ,Kerbholz £ , je druga oblika za pomen ,Kerbholz‘ tukaj nastopila tudi za ,Rosch 1 v prvem pomenu, tako da govore zdaj Štajerci Feuerrabisch za Feuerrost, Bratrabisch za Bratrost ,Rost zum Braten 1 , to je, iz proporcije Rabisch: Rosch=Rost: Rosch je nastala enačba Rabisch=Rost. Mahler m. ,Katotraube, Catonia corvina 1 (Marb. Ggd., Unger 487). — Beseda je pač narejena iz slov. rabula, rebula, rabulina, rebulina, kar je prišlo k nam iz ital. rcbola, ri- buola, frl. ribuele, rabuele ; večino rebule in najboljšo pri- deljujejo Slovenci v Brdih in zato je izhajati od slovenske besede. Iz rabola, rebida je nastal tudi n .Rainfal, Ranfler, Raifel, iz česar je zopet slov. ranfol, ranfolica. Suchemvirth IV. 116, 408 poje: „Nicht ander tranck man tzu dem mal nur Wippacher vnd Rainfal vnd Luttenberger gutcn wein“ Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 49 (Schmeller 2 II 105). Več o tem gl. v mojem spisu „Prinos k pozn. tujih besed v slov. 11 (Letopis sl. M. 1896, 161 d. [26—27]). Ragatsch m. ,Teichfrosch, Rana esculenta 1 (Unger 489). — Beseda je, dasi onomatopoetična, vsaj zavoljo suflksa, pač iz slovenščine: regača, žaba regača = rega—ra g a ,Laubfrosch, Quaker‘, regačica ,Laubfrosch‘; spol je v nemščini premenjen, ker je tam Frosch beseda moškega spola; vendar imamo tudi v slovenščini regelj ,Frosch 1 poleg tvoreb iz debla, razširjenega z - et-: regetača ,Frosch‘, žaba regetalka. der quakende Frosch 1 , regetati ,quaken‘. Ker je beseda onomatopoetična, je ^ohranjen navzlic palatalnemu vokalu za njim. V sorodu so lat. rana ,Frosch 1 , kar se razlaga iz racna ,Briiller, Scbreier od racco (Walde 515),ščemer se spravlja v zvezo tudi cksl .reka, rešti (slov. reči itd.); tako tudi bav. regeln ,gro8sprechen‘, die Leut abregeln ,die Leute ausrichten, ihnen iibel nachreden 1 (Schmeller-Frommann II. 72), ki misli na isl. reigiast ,sich steit machen, grofi sprechen 1 in na n. regen ,anregen, beriihren, in der Rede beriihren 1 , kar pač ne bo v zvezi; že v Schindlerju se po pravici vzporeja z nemško besedo šlesko-n. roegern ,schreien wie der Frosch 1 in p. rsegot ,Froschgequack‘ (\Vein- hold p. 75), rsektač, rsegotač ,rauh tonen, rauhen Ton von sich geben, quaken‘. Ilamaten vb. ,arg larmen, rumoren, poltem 1 (Unger 490); kor.-n. romenten ,larmen, toben 1 (iz Firmenicha I. 181 pri Schmellerju-Frommannu II. 90). — Jeli beseda res slovanska, to je na vagalici, ker slovanske besede, ki se dado primerjati, niso prav jasne. Najbliže je n. besedi naš romotati .ropo¬ tati, larmen, poltem 1 . Druge besede z rom-, ram- v prvem zlogu, ki pomenjajo isto ali kaj sorodnega, so: slov. ramovš, ramuš, ramuh ,Getose, karm 1 , romon ,Gemurmel‘, romoneti, romoniti ,murmeln, sprechen 1 , č. romoniti ,plappern ! , rdmus ,Larm, Geschrei 1 . Tudi te besede so pač vse onomatopoetične, kakor romplati iz n. rumpeln , prim. tudi lat. rumor .jedes dumpfe Gerausch, Murmeln, Gesumme 1 . Časopis VI. 4 50 Časopis za zgodovino in narodopisje. Iieppeln vb., navadno v sestavi z ab -: abreppeln ,Maiskolben entkornen' (Unger 8). Na Dolenjem Avstrijskem rebeln: Die Trauben abrebeln ,die Beeren davon abzupfen', der Grebeltu, G-reblda ,Wein aus Beeren gevonnen, welche friiher vom Ivamm abgeriffelt (abgerebelt) wurden, damit nicht wenn sie (! pač diese) mitgeprefit werden. dem Most einen herben Beigeschmack geben‘ (Seidl pri Schmellerju-Frommannu II. 67, ki prim. der Rappen ,entbeerte Traube', rappe ,racemus‘ itd.). Toda to je frc. rdpe iz raspe ,Traubenkamm', furl. rapp poleg rasp ,grappolo, grappo'. Ako bi rebeln bilo iz rappe , bi pričakovali v avstrijskem izgovoru rapln, ne pa rebeln ,reppeln‘. Zategadelj izhajam rajši iz slov. robiti ,schlagen, abschlagen', odkoder imamo dalje robkati ,von der aufiern Schale entfernen, schalen; entkornen z. B. Mais; abkratzen (die Mauer), robiti se, robkati se ,sich raufen'; odtod robina ‘griine Nufischale, čak. robinje, rubak ,nux matura' (Nemanič I. 26); slov. robad ,zelene orehove lupine'. Pomisliti je, da je robkati pri nas v pomenu ,entkornen' vedno diminutiv, kakor n. reppeln, rebeln. Iz robiti je moralo nastati v nemščini * rob en, kar daje v dim. obliki v avstrijskih Nemcih rebeln, repeln (prim. zg. Epel: OpcKoplm). K robiti, robkati spada tudi sbh. korubati ,den Kukuruz auslosen' in vse vkupe gre pod rombii (Miki., Et.Wtb. 281, Matzenauer v Listych fil. 1890, 165). lioacht m. ,Teichfrosch, Rana esculenta' (Unger 506). — V slovenščini nahajamo v istem pomenu rujht, rujhtač, rujhtelj, rohtač, rohtan, roktelj in poleg tega tudi rahtan ,der griine Frosch', kot glagol pa rujhtati—regctati, ragljati ,schreien vie die griinen Wasserfrosche, laut gackern', rdhna ,zungen- fertiges Weib‘; češčina pozna rochotati, rochtati, rochati, hrochati, chrochati ,kraken, quaken, knallen, krachen, rasseln grunzen', gs .rjechtač ,wirlen, quaken‘: žaba rjechta, p . rsechot rsechotač, rsegot, rzekot, rsekt ,rauhes Geton, Gequak, Klirren' itd. Besede so v slovanskih jezikih onomatopoetične ; korenski vokal se menjava po glasu, ki ga meni narod slišati Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 51 iz regljanja, ter je zdaj a, zdaj e, zdaj o, zdaj u. V rujht je j novejši vdevek, kakor mnogokrat za padajočim akcentom. Prim. tudi zgoraj besede Ragatsch. Robeln vb. ,raufen‘ (Eunstl. Unger 506); bav. der Robler (na Saicburškem in v tir. gorah) ,Bursche, der sich auf seine Starke im Ringen und Raufen vas zu gute tun darf, Raufheld £ , Roblerin ,die tiichtigste Almkuh‘ (Schmeller-Frommann II. 10). — Prim. slov. robiti ,hacken, hauen, schlagen, zuschlagen, robili so se = bili so se ,sie rauften‘ (na Ziljanskem); prim. tudi robkati se ,streiten, raufen'; č. roubiti ,sekati; nepratele šavlemi r. mečem svym je roubal“ (Kott III. 99). Besedo so dali Bavarcem najbrž Čehi in ne mi. Prim. tudi reppeln. Robot f. v raznih sestavah: Handrobot ,Arbeit, die mit eigener Hand zu leisten var, vie zB. fast alle Feldarbeiten £ (Unger 326); Jagdrobot ,Hilfeleistung der Untertanen bei der Jagd der Grundherrn 1 (Unger 392) ; Landrobotgeld ,Name einer um die Mitte des 17. Jbdt. von den Untertanen statt der Arbeit eingehobenen Steuer 1 (Unger 425); Spannrobot ,Robot, die mit einem Ochsen oder einem Pferdegespann zu leisten var‘ (Unger 522); Zugrobot ,Spannrobot £ (Unger 656); Robot- salsstock (Unger 506). Druge nemške oblike te besede v Nemcih so Robat, Robold, Robald ,Frohndienst £ (Schmeller- Fromann I. 10). — Že davno je znano, da je to slovanska beseda, ki je prešla k Nemcem nekaj iz severnoslovanskih jezikov (č. robota itd.), nekaj pa pač tudi iz slovenščine ( rabota ; edino ta oblika je pri nas upravičena, robota je mogoče raz¬ lagati le po vokalni asimilaciji vokala v prvem zlogu na vokal v drugem zlogu). Beseda je, kakor znano, sorodna z n. arb-eit. [Sadian m. v sestavah Sadianfell, Sadianhaut ,ge- gerbtes Bocksfell 1 (Unger 515). — Beseda je ista, kakor safljan; bolg. sahtijan, s. saktijan, r. safbjan-h? p. safjan, madž. ssattydm iz turšk. sa/tian ,Saffian, plattierter Maroquin £ . Nemški obliki Sadian je najbliža madžarska, ki je nastala pač iz srbske. Saffian je v nemščini še le novejša izposojenka, najbrž iz Rusov prek Poljakov.] 4 » 52 Časopis za zgodovino in narodopisje. Spmicken vb. ,vertreiben, fortjagen, verjagen 1 (Ober-, Mittstm., Unger 523) je že zaradi pomena ločiti od kor.-n. spauckn ,bedachtig gehen, hin und her schleichen‘ (gn. spncken, bav. spuchen ? Lexer 235, št.-n. spacken, Unger 520). — Be¬ seda se strinja s slov. spokati, ispokati ,davonjagen, ver- treiben‘ od kor. ponk- prav, za prav ,mit der Peitsche knallend jagen, davonpeitschen‘. Spechar m. ,Speckverkaufer‘: „Der Besuch von Speclt- waren-Kaufern aus Pettau am Marburger Wochenmarkt ist eine neue Erscheinung, da von dortiger Gegend eine grobe Zahl der ,Specharen‘ kommt“ (Grazer Tagespost 1893. Nr. 18 pri Ungerju 523); Specharsen: „Gegen die Specharsen. Die hiesigen Fleischer und Selcher fiihlen sich durch die Konkurenz der Specharsen empfindlich geschadigt und bemiihen sich daher schon seit langem, dieselbe von den Wochenmarkten am Hauplatz zu verdrangen. Unter der Bezeichnung Specharsen versteht man Bauern und Hiindler aus dem Draufelde des Marburger und Pettauer Bezirkes, rvelche sich auf Pri vil egi en- aus der Zeit der Kaiserin Maria Theresia berufen, nach welchen ihnen gestattet ist, auf den IVochenmarkten der beiden Stadte Schweinefleisch, Speck und Wiirste zu verkaufen.“ (Grazer Volksblatt 1901. Nr. 300 1. Nov.) — Slov. Špehar, špeharec .Hiindler mit Speck, Speckverkaufer‘ ; to iz Špeh, kar je iz n. Speck\ ch (oziroma ch\ns) kaže na slov. izvir zgoranjih n. besed. / Schargan, Scharkan m.,Bezeichnung fiir eine ge\visse Art vonGervehren (Unger 533); Schakan, Tschdkan, Tschakan ,Reiterhammer‘ (Unger 532) je ločiti od onega; prim. Časopis V. 89 pod Tschakan. Beseda pač ni naravnost iz slov. šarkan ,Drache‘, ampak iz tega madž. podstave sarkany ,der Hahn, Hammer einer Flinte oder Biichse, eig. Drache 1 .] Scharrdtzel n. ,Anas querquedula‘ (Ennst., Unger 434).— V drugem delu nemške besede tiči pač slov. raca, o kteri be¬ sedi gl. moj spis „Zur sl. Lehnwk.“ 50. Da bi vse bilo iz šara raca ,bunte Ente‘, ni verojetno, ker bi Slovenec in Slovan to. izrazil drugače: * šarica, šarka. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 53 Scheike, Tscheike f., ,Flu6platte, wie sie auf der Drau in Gebrauch sind‘ (Unger 536). — Iz slov. sbh. č. b. r. Sajka ,Barke 1 , oziroma č. p. mr. čajka, kar je prešlo tudi v madžar¬ ščino: sajka, esajka in je vzeto iz turšk. Sajka ,Barke 4 ; prim. Miklosich, Turk. II. 60 in Turk. N. II. 38, kjer se pravi: „Der Ursprung dieses in den Landern der Untern Donau sehr ver- breiteten AVortes ist nicht aufgeklart: auf tiirk kajek liiflt sich Sajka nicht zuriickfiihren 44 . SchestaJe m., ,scherzhafte Bezeichnung ftir ein altes Sechs- und neueres Zehnkreuzerstiick 4 (Unger 537). — Iz slov. ali č. šesta k ,ein Sechser 4 ; prim. zgoraj Osnak. Schindckel m., 1. ,Kahn, Nachen 4 , 2. ,grofier plumper Schuh 4 (Unger 539); kor.-n. Schinakl ,Kahn‘ (Uberf. 212), schinakl ,Nachen 4 Lexer; bav. Schinakl ,Nachen, schlechter Kahn; Ainbaum 4 (Schmeller-Frommann II. 426). — Slov. čolnjak , sbh. čunjak ,Kahn 4 , poleg slov. čolnak ,Schiffchen‘, dandanes zlasti ,Weberschiffchen‘; prim. Schuchardt, Slawod. 68. Ta oblika je mlajša izposojenka kakor n. Zille, Zillle ; o besedi glej zdaj tudi Berneker, Et.Wtb. 167. [Schirk, Scherk , m. .gemeiner Štor, Accipenser stellatus 4 (Unger 575, 540). — Beseda je pač iz madž. prevzeta: soreg ,sturio secundus, Accipenser stellatus, S c h orgel 4 , soroge ,Accipenser serratus 4 , turkm. siliruk, r. sevrjuga; prim. Miklosich, Magy. št. 728. — Z n. Schirke , Schorke ,Gryllus domesticus 4 se strinja slov. ščurek, ščurek, Sur ek (Matzenauer, Cizi' sl. 340), schirken, kor.-n. tschiargasn ,zirpen 4 (Uberf. 82), toda ta beseda je v obeh jezikih pač onomatopoetična, prim. Schuchardt, Zeitschr. f. rom. Phil. XXXI. 17.] Schlahutzig adj. ,armlich, fadenscheinig, schiibig, ab- getragen 4 (Unger 540). Zeitschr. f. d. A. VI. 202 se navaja schlawetsik. — Prim. slov. slab, slaboten ,schwach, schwachlich 4 ; slaba obleka ,schabige, armliche Kleidung 4 ; sbh. x/n , ž>ttx=slabič ,Schwachling 4 . Schliboivitz, Schliwowits, Schligowits m. ,Zwetschken- branntvein 4 (Unger 544); bav. Schliwowitzer ,Branntwein‘, 54 Časopis za zgodovino in narodopisje. Schlickewitse ,Branntwein, Schnaps‘, Sliwowitser (in Oest.), ,Zwetschgenbranntweink Da je beseda slov. slivovica, slivovec ,Zwetchkenbrannt\vein £ , je spoznal že Schmeller-Fromman II. 539, 540 in 505. Oblike z g, k so tvorbe narodne etimologije, ker se je beseda spravljala v zvezo z sclilucken, dijak schlicken, češ, to žganje se pije le požirkoma. Sclimand m. (Unger 546), Schmund (Scheuchenstuel, Idiotikon der Berg- u. Hiittensprache 216) ,Sammelausdruck fiir Mineralien, die durch Nasse aufgeveicht sind, wie sie in den Pochwerken (Pochsehmand) vorkommen, in der Grube aber das Gestiinge und die Fahrten iiberziehen, weshalb man zur Grubenbefahrung stets eigene Grubenkleider iiber die ge- wohnliche Kleidung anzieht‘. — Beseda bo pač slovanska, prim. cksl. s^mat-b ,commixtio‘, slov. mot ,das Triibe, der Satz : , motine ,Bodensatz einer FliissigkeiP, sbh. smuta ,Schneewetter‘ cksl. s-hmatiti ,conlundere‘. K istemu deblu spada tudi srgn. smant ,Rahm £ , v tem ko vse kaže, da je n. Schmette, Schmetten prevzeto iz slovanskega smetana, kar si imamo navzlic ru- munskega smintind razlagati iz korena met- (* s-bmeta-na) ,das Zusammengeworfene, der Aufwurf, Auswurf; n je v rum. obliki pač le sekundaren pojav, navaden pred guturali in dentali; drugači uči Miklosich, EtAVtb. 189 b; prim. Schuchardt, Sld. 66. Schrette f. ,sumpfige Wiese £ (Weststeierm., Unger 566). — Iz slov. čreta ,morastiger Ort, Ried 1 , čret, Čretnik, čretina ,id. £ , sbh. čret ,Sumpfwald £ , mir. čeretnyča ,Riedgras £ , r. čeret-b ,Schilfrohr £ , oČeretb ,Schilf, Binsek Več o besedi gl. Berneker, Et.Wb. 150. Startin m. ,Name eines alteren Mafies fiir Fliissigkeiten (bes. Wein); er fafite 7 ] / 2 Rademer oder 5 grofie oder 10 kleine Grazer Eimer oder 20 Cillier Eimer = 565 - 959 Literk — Iz slov. strtin ,10 avstrijskih veder £ , kar je skrajšano iz četrtin, poprej četrti del prav velikega soda (negotove mere). Star in Starick m. in n. (st. j.) ,Name eines Getreide- mafies, das zwischen 30 und 74 Litern schwankte £ (Unger 570); Ster ,Name eines Trockenmafies von beilafig 180 alten Wiener Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev 55 Pfunderr (Unger 574). — Iz slov. star ,der Scheffel, ein Getreidemafi (= 2 Metzen) 4 ; Starič ,neka davščina, Sackzehent 4 ; sbh. star : „opat je dužan dati jedan star kostanja 14 (Kastavski stat., Mon. hist.-jur. IV. 191), Starič ,mensurae genus 4 (Nemanič I. 39). Beseda je v slov. in sbh. jeziku iz ital. stario (danes stajo), furl. star ,la sesta parte del congio 4 , ,una misura di granaglie 4 kar je iz lat. sextarius: prim. Miklosich, Et.lVb. 320, Korting 2 8677. Zanimiva je št.-n. oblika Starick s k za č (iz č) kakor v starejših krajnih imenih n. p. Peggau : Pečevje. Iz tega bi se smelo sklepati, da se je č na Staj. dolgo časa ohranil. Stocklitz ni. Trespe 4 ; Stocklitsreiter ,Trespensieb 4 (Unger 579); kor.-n. Stocklits (Unterk.) ,bromus 4 , stogglas ,eine Gattung im Getreide \vachsender Schmielen 4 (Lesachtal, Lexer 242). — Beseda je slov. stoklas m. stokldsa, stdklasa f. ,die Trespe (bromus) 4 , kar je spoznal že Jarnik, Etvm. 235. Slov. oblika stdklasa je iz * stdklasa (z d -jem za odprti č) enako kakor v stenoga, tenoga .Tausendfiil.iler 4 iz stanoga, stonoga. Končni -as so Nemci sami prevrgli v navadnejši jim -its, ki so ga sicer videli pri slovanskih tujkah in imenih; prim. tudi pr.-n. Moritz za lat. Moreš in opomnjo v Časo¬ pisu VI. 8 d. Priimek Stoklasa so Nemci v novi dobi samo¬ voljno premenili v — Stocklasser!! Skodel n. ,Brettchen, Schindel 4 (Untst., Unger 597). — Iz slov. skodla, sbh. skudla , stcsl. skad-bla, to iz lat. scan- dula, prav tako, kakor n. Schindel, stgn. scintula iz lat. scindula; prim. Meillet, Etudes sur 1’ etvmologie et le voca- bulaire du vieux slave I. 184. Supan m., Dorfsupan ,Dorfrichter, Dorfamtmann' (l n- ger 161). Že srgn. suppdn, sčpan, supan m. ,slavischer Edel- mann, Fiirst, Venvalter eines Gutes 4 . — Iz slov. župan, stsl. župan-h, kar so že drugi našli. Slovanska beseda je narejena iz korena geup- (prim. Brugmann IF. XI. 111, Hujer, Listy fll. XXXI. 1904, 105 in XXXVI. 1909, 60). Da bi bila beseda tuja, kakor misli Briickner, Rozprawy Akad. umiej. v Krakotvie, wydz. hist.-fil., Ser. II., tom. X. 1898, 331 in IF. XXIII. 217), nikakor 56 Časopis za zgodovino in narodopisje. ni verojetno; njegov^ domneva o krajšanju te besede se da pod¬ preti k večemu z madž, ispan , o kterem bi se moglo trditi, da je i pritaknjen v odpravo dvojnega konsonanta na začetku te besede; toda stč. hpan, ki se ne da odpraviti kar tako, se iz i:: 'špan, Špan ne da razložiti glasoslovno. IVabe f. „wegwerfend ftir ,Weib“‘ (Unger 612); Sand- wabe, ,Sandweib, Hausiererin mit Scheuersand' (Unger 517), Hollvoabe ,Schimpfwort unbestimmter Bedeutung fiir Weiber‘ (ibid. 354), Mistwabe id. (ibid. 463). — Beseda je zelo raz¬ širjena med Nemci; kor.-n. IVabe ,ein altes Weib‘ (Uberf. 241), wdb % n altes, schlimmes Weib‘ (Lexer 236); srgn. bdbe , bobe ,altes Weib‘. — Iz slov. č. itd. baba ,altes Weib‘. Da nemška beseda ni iz Weib (wip, wibes), kaže že izgovor korenskega a, ki je tak kakor v Waberl, Wawerl, TVabadle (Uberf. 241) iz Barbara, ne pa ai (IVaip, JVaibfolk). Prim. tudi Schu- chardt, Slawod. 70. Bdbe je starejša izposojenka kot TVabe. Waiet, IVoiet, Waietstrick m. ,alte Bezeichnung fiir Seil, Strick, Tau‘ (Unger 615); kor.-n. wojet ,Leitseil‘ (Lexer 259). — Ta beseda je le po viru slovanska. Slovansko besedo so namreč Cigani, znani prekupci in tatje konj, širili dalje v Nemce; iz sbh. vogja ,Ziigel‘, vogjica, p. wodsa, wodse ,Zii- gcl' (prim. cksl. povod-b habena, slov.-hrv. vojka ,Leitseil £ , big. vodilo .ZiigeT, ds. wocka, wodska ,Leine £ , mir. vašky ,vodilo, Leitseik, br. voska ,LenkseiP, r. vosša, voska ,Lenkseil‘) so nare¬ dili Cigani svoj vodja, vod 1 a (morav.-slešk.), vodia, vod’a (Wrat. 168) ,Ziigel, Lenkseil 4 , vodjengero (vodengero) ,Riemer in iz tega dalje voida ,Halfter‘ (wrat. 135), waida ,Lenkseil, Halfter, Riemen‘ (Liebich 167, 206 pri Miklosichu, Zigeuner I. 45, III. 27); mimo tega govore za to kantari (Miklosich, Zigeuner II. 46). Iz cig. vo-ida (trizložno) so naredili Nemci woiet itd. in dali to nam: vajet ,Zugel‘, vaj ati ravnanja, ,Ruderbande‘ (pri Kuzmiču, Apost. XXVII. 40). Prehajanje pomenov Ziigel- Leitseil-Halfter-Zaum ni presenetljivo, prim. turški jular ,Leit- seil, Ziigel, Zaum £ , sbh. ular, jular in gs. wohlojca, sbh. oglav, č. ohlav itd. v istih pomenih. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskihNemcev. 57 TVetsch m. .der Gerichtsdiener £ (Oststm); Wetschpfennig (st. j.) ,Wiener Pfennig; Abgabe der Untertanen in Wiener Pfennigen‘ (Untstm., Unger 622); die IFetschen , die JVotscha ,Banntaiding. Bannpfennig £ : „Die Wetsch ist aufgesetzt zur be- stattigung des landgerichts ££ (Kaspret, Časopis III. 215, 225). Beseda je, kakor se omenja na naposled navedenih mestih, slovenska, ter odgovarja cksl. vesta iz * vet-fa, sbh. viječa c Rat £ , č. vtiče ,Volksversammlung £ , p. wieca ,Adelsgericht £ ; čak.-istr, večevati se, ,den Procefi fortsetzen £ (Novice 1851, 135). V pomenu ,Gerichtsdiener £ bi JVetsch kazalo na *vet-jos ,der Ansager, Verkiinder, Bote £ , toda podobne tvorbe slovanski jeziki ne poznajo in zato mislim, da so jo Nemci še le sami naredili iz kake svoj e sestavlj enke n. pr. * IVetschdiener, Wetscti¬ hote, kakor so naredili der Polisei Wachmann £ iz Polisei- diener. Poliseimann in druge podobne besede. Da bi IVetsch- pfennig pomenjalo res ,Wienerpfennig £ , kakor uči Unger, se mi ne zdi resnici podobno. Citat pri Kaspretu kaže samo na .Bannpfennig, Zinspfennig 1 zadnje še na Koroškem ; pomisliti je, da se tudi še druga davščina zaznamuje z besedo podobnega pomena kakor veča od vet- ,sagen, festsetzen £ , namreč rok, obrok, urok ,Abgabe, stipendium, tagliche Kost 1 od rešti (reči). Ta okolnost je vzroka dovolj, da smemo Hirtovo misel, da bi rok'h bila tujka iz germ. rahha odločno zavrniti. Izpisovavec listin je pri besedi Wetschpfennig najbrž mislil na ime mesta dunajskega, ki se v vzhodnih Slovencih, Srbo- hrvatih, Madžarih itd. imenuje Beč. — Matzenauerjeva etimo¬ logija iz madž. becs ,pretium £ (Cizi slova 365), pa moja po¬ prejšnja iz IVette, stgn. metjan, wetti (Archiv f. sl. Ph. XIV. 551 d.) je ponesrečena. I Vitsch m. ,aus Weidenzweigen geflochtene Karbatsche, die am Tage der unschuldigen Kinder zum „hrisch- und Gesund Sagen ££ venvendet \vird £ (Gamlitz, Unger 632). — Iz slov. bič Geifiel, Peitsche 1 . Ta izposojenka je prav mlada, v tem ko je Peitsche prevzeta iz iste slovanske besede že v starejši dobi, ker jo je zadel že prehod i v ei. 58 Časopis za zgodovino in narodopisje. TVitsche f. ,Flasche von bestimmter Form, Pitsche; vagina mulierum‘; Pitsche ,kleines Holzfafiehen ; Trinkgefafi aus Holz: Milchkanne'; Weinpitsche, ,holzerne Weinflasche, 4 bis 5 alte Viertel Weines fassencb, dim. TVeinpiitschel (Unger 632, 82, 626). Tudi na Bavarskem Butschen, Biitschen [BidschenJ ,kleines mit einer Handhabe und einem Deckel versehenes Gefafi in Form eines abgestutzten Kegels, das bey zahlreichem Hausgesinde als ein wohlfeiles, haltbares und ergiebiges Trinkgeschirr gebraucht wird. Ehmals nannte man Butschen auch eine Art Gefafi, in welchem Salz verftihrt wurde‘ (Schmeller-Frommann I. 312). — Št.-nem- ški w stoji za slov. b ; pa tudi za p nastopa v št. nemščini w, prim. wndl, wudl—putte, putte ,Lockruf fiir Gefliigeb (Unger 639). N. beseda se da spraviti v zvezo s slov. buča ,bauchiges Gefafi, bauchiger Krug‘, buč ,Fafi‘, buček in beč, beček ,Fafichen‘, kar bo iz ital. boccia. V pomenu ,vagina mulierum‘ pak je IVitsch slov. pica, pička ,weibliche Scham‘ kar je razlagati iz pica ,Henne\ kakor slov. gs. kurica (prim. moje opomnje v Archivu f. sl. Ph. XXVII. 50 d.) [JVitschker m. ,Name einer Art langer beilformiger Messer 1 . — Beseda je pač prevzeta neposredno iz madž. bicska, kar je kakor bicsak in sbh. bičkija izposojeno iz turšk. bičak bečak ,Messer TVildschur m. in f. ,ge\vohnlicher, billiger Pelz, roher Reisepelz (meist Wolfspelz) £ (Unger 634). — Beseda je prešla • v nemščino iz p. wilcsiira, č. vlčura ,Wolfspelz £ ter je spre¬ jeta tudi v knjižni jezik. Narodna etimologija jo je spravila v zvezo z Wild: „die Wildschur wird meistens aus den Pelz- hauten wilder Tiere als Wolfe, Fuchse verfertigt ££ , Uberf. 245, kjer se beseda napak razlaga, kakor tudi v Schmidovem Schwab. Wtb. 483 ; prava poljska oblika je wilcsura in ne wilcsur, kakor navaja Andresen (Uber d. Volksetvm. 5 290). Wuchtel f. ,Name einer mit Germ bereiteten Mehlspeise ; grofies Schwein £ (Unger 638). — Prvo je iz č, buchta ,Schmalz- kuchen 1 , drugo iz slov. buhta, ki ima različne pomene, med, Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 59 drugim tudi ,Weib mit aufgedunsenem Gesichte', prim. č. nabou- chanij ,korpulent‘. Glej Berneker, EW. 97, 98 Wuger (st. j.) ,Tonerde fiir feine Geschirre 1 ; wugern ,aus Wuger verfertigt 1 (Unger 638, 639). — Iz sbh. bokara, bukcira ,vrč, boccale, urceus, trulla, lagena‘, bokar ,poculum majus £ . Od posode je ime preneseno na snov, iz ktere je po¬ soda narejena; na Bcikcir (Buccari ) ni misliti. Prim. zgoraj Bukarageschirr. TVuscherl n. ,Laus‘ (Untstm., Unger 640); kor.-n. wu- sele ,Laus £ (Kinderspr., Lexer 340). — Iz slov. us, zniš, cksl. v istem pomenu. Za)> in Zappa m. ,Bezeichnung fiir eine Art gestippten Leders' (Unger 641); bav. Zapp ,Chagrin als Benennung einer Art gestippten Leders, tiirk. sagri (sagre)‘; ..Zappeleder ,corium camelinunh, sappern ,iiber etwas seinen Unwillen zeigen, auslassen £ ; der Zapp (Augsb.) ,Unwille, Verdrufi, frz. chagrin £££ , Schmeller-Fromman II. 1141; književnon. Zapp ,ein schwarzgekorntes Lederi (Sanders). — Vse to je iz slov. sbh., č. p. r. cap ,Bock, Ziegenbock £ kar hoče G. Meyer EW. 387 razlagati iz alb. tsap, češ, ,da stoji za *sap — lat. capcr, stisl. hafr. Vasmer pa izvaja besedo bolj prav iz turšk. čap ,Ziegenbock £ kar je zopet iz perz. čapis ,Bock £ (Greko- slovjanskije etjudy, III. 222 v Sborniku II. otdel. tom 86.) Usenje je imenovano po živali, iz čegaver kože je narejeno ; torej je prvi pomen prav za prav ,Ziegenbockleder £ . Beseda je prešla tudi v madž. capbur ,Bockleder £ . V pomenu .Unwille, Verdrufi' hoče Schmeller-Frommann 1. c. primerjati n. sappern „von Sapprd Sacrament“ ((II. 317) torej ,sakramentieren, mit Saprament fluchen'; toda tudi v tem pomenu je beseda ista, kakor v prvem. O nji velja namreč to, kar o frc. chagrin , ki se je razvilo iz turšk. sagre po pomenih: Kruppe — die die Kruppe bedeckende Haut — rauhes, mit Senfkornern ge- prefites Leder — Korduanleder — Gram — Kummer. O tem piše Miklosich (Archiv f. sla\v. Ph. XI. 111): ,.Die \ ermitt- lung ist in der Vorstellung des Reibens durch einen rauhen 60 Časopis za zgodovino in narodopisje. Gegenstand zu suchen ; Diez fiihrt auch genuesisch sagrina nagen und ital. lima an, das einen nagendem Kummer ahnlichen Sinn vertritt. Man darf auch bulg. griža Sorge von grys- nagen vei'gleichen.“ Zaucke f. ,laufige Hiindin, licderliche Dirne 1 (Unger 644); kor.-n. Zaukn f. ,laufige Hiindin, Hiindin iiberhaupt 1 (Uberf. 253); bav. Zauck , Zaugg, Zauche, Zauch, Zohe ,die Hiindin, die Hundemutter 1 (Schmeller-Frommann II. 1076, 1080, 1109); srgn. sohe, stgrn. soha .Hiindin', Zohensun ,filius caniculae 1 ; pr.-n. Suck,Zock,Zocke,Zogg,Zogge,Zuck,Zucke, Hiindin 1 , preneseno ,liederliches Frauenzimmer 1 (Frischbier II. 497). Od poslednjega je ločiti Zngg, Zauk ,Art Handschlitten 1 , kar je n. Zug od siehen, prim. slov. vlake ,Schlitten, Schleife 1 od vlešti. Nemški filologi spravljajo besedo v prvem pomenu večkrat v zvezo z dol.-n. tewe, teve, tijfe ,die Hiindin 1 , gottinški taclie, šv. tačka ,Schafmutter, Schweinsmutter, kVeibsperson 1 . Toda vokalizem se temu protivi; št.-n. seickin, siickin, bav. Suckel ,Sch\vein‘, suckeln ,unrein sein 1 itd. se pa v pomenu ne strinja ter iz¬ haja iz lat. sucula ,Schweinchen‘. — Najnaravneje se nemška beseda v pomenu ,Hiindin, liederliches Frauenzimmer 1 razlaga iz slovanščine: r. p. suka ,Hiindin, polab. seuko ,Hure‘, seukar .Hurer 1 iz idg. M pk'ouka, prask p suka, ki je sorodno s*pek’u, lat. pecus (prim. Osthoff, Der Hund im Indogerm. IA. XII. 346). Iz slovanščine je prešla beseda tudi v rumunščino in madžarščino, iz prve tudi v narečje moravskih Vlahov (Miklosich, EtAVtb. 328, 329). S staron. psovko Zohensun prim. še zlasti enako r. sukin-b svm,. Tudi št.-n. Zeckel n. ,Ieichtlebiges Frauenzimmer, liederliches Madchen 1 (Unger 646) bo is suka; prehodnja stopinja je najbrž *Zockel. Zeischke f. ,Zirbenzapfen‘ (Ob. Murtal, Unger 647); na salcburškem seischgen ,Zapfen im Zirbelbiischel 1 , Schmeller- Fromann II. 1158, ki že primerja slov. šiška ,Gallapfek ; tudi stsl. šišbka je ,galla‘; č. šiška pa že ,Baumzapfen, Strobek, p. sspsska ,Tannen-, Fiehtenzapfen, Zapfen der Nadelholzer 1 , r. šiška ,Knollen, Knorren, Zapfenfrucht, Fiehtenzapfen 1 itd. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 61 Ločiti je od tega Tschurtsche, o čemer glej opomnjo zgoraj pod to besedo. Zeisel n. v sestavi Erdseisel ,Zieselmaus. Arctomvs citellus‘ (Unger 204); bav. Ziselmaus ,cricetus £ , cisimus, cismus ,glis £ ; srgn. cisemus, sisemus ,zisel‘ etc. pri Schmellerju-Frommannu II. 1157. — Beseda je iz slovanščine, kakor je našel že Schra- der (IF. XVII. 29); č. svsel ,Erdzeisel‘, r. susl-b, suslik ,mus citell lis £ , b. si,sel, s-hsar ,Ratte‘ od svsati , syskati , susati ,zischen‘, slov. siskati ,durch die Ziihne zischen £ ; prim. še moje opomnje v Archivu f. sl. Ph. XXVIII. 516. Zipraga f. (st. j.). Unger 749 ne ve besedi pravega po¬ mena; v Inv. Leisser 1600 se bere: „ain Schtvarz alt tiechener Fligmantel mit Zipraga“. — Besedo nam bodo pojasnile pač tele navedbe: sbh. čamprage ,Kinnkette, Hemdheftel am Halse, fibula £ ; m je vtaknjen, kakor kaže v akad. rječniku citat iz Rapiča: „Ah da bi ti taknuo u ona ptica i čaprage srebrne i pozlačene!“ in pa dim. čaprašice v neki oporoki. Tudi ta be¬ seda ni prvotno slovanska, ampak turška: čapras ,Knopfborten, Schniirenbesatz an einem Uniformrocke 1 (Miklosich, Tiirkisch L 36, Na. I. 20 Na. II. 93). Toda odkod imamo za s turške be¬ sede v slovanščini gutural: bolg. čaprak ,Schnalle £ , sbh. čam¬ prage ,Haftel £ , mir. čaprjaha, čepraha, čvpraha ,Spange, K lam m er r V turški besedi so videli Slovani plural, v kterem se pred i-jem spreminja g v s (ds) ; zategadelj se je iz oblike na -si, -dsi : bolg. čaprasi, čapradsi napravila singularna oblika čaprag, čaprak in pozneje, morda z naslombo na besede čabraka, čabraga ,Pferdedecke £ tudi čapraga, čam- praga ; grški nceprACi je zategadelj najbrž iz bolgarščine in Bolgari so bili potemtakem morda prvi, ki so besedo začeli širiti dalje tako, kakor so jo spremenili oni. Zille f. v sestavljenki Rofisille (st. j.) ,F lulizille kleinerer und kleinster Gattung 1 (Unger 511); kaj je Zillkette, l nger 652 sam ne ve (,zu einem Kahne, einer Zille gehorige Kette Žile in Ziille ,Holzknechthutte £ (Unger 652) nima z našo besedo nič opraviti, ker je to isto, kar Sille, Selle, Selde ,Unterstands- 62 Časopis za zgodovino in narodopisje. hiitte auf Alpen', torej skoraj isto, kar Knechtselde ,Holz- knechthiitte beim Schlage‘ (Unger 397), ki se imenuje v no¬ vejšem času celo Kasarn (Unger 379); kor.-n. sil le, silile, silVn ,kleiner Nachen, Kahn‘ (Lexer 265), Ziln ,ein Kahn, kleines Fahrzeug auf Fliissen' (Uberf. 254); dol.-avstr. Ziiln f. ,der Kahn, der Nachen', pri Horneku tudi Zullen (Uberf. 1. c.); bav. die Zullen (Ziln, Zuin) ,das Schiff, vom kleinsten Nachen oder Fischerkahne an bis zu der grafiten Art, wie sie auf dem Inn und der Donau vorkommen'; „westlich nicht tiber das Donau- gebiet, setzt es sich im Osten nach regelrechten sprachlichen Analogien mehr oder minder entstellt durch alle slawischen Dialekte fort“ (Schmeller-Frommann II. 1115, 1116). — Beseda je torej, dasi Schmeller še ni popolnoma bil prepričan, ker je še mislil na n. Kiel, naš slovanski čl um,, slov. čoln, slovaški čin itd. (prim. Berneker Et.Wtb. 167 d.). G. Meyer, Alb.Et.Wtb. 395 pod suVe ,kleines Bott' bi hotel spravljati besedo v zvezo s saks. culis ,navis longa', toda stvar se mu zdi povse nejasna, ker ne ve, kako naj bi beseda prišla potem k Škipetarjem; tudi ni navis longa isto, kar Ziille, Zille. Schmeller ne ve, zakaj stoji v n. besedi zdaj il, zdaj i. Prvo je narodno, drugo pismenemu jeziku prikrojeno; saj je znano, da avstrijski in bavarski Nemci govore za spielen Spiel le spillen Spili. Turški černek ,Schiff, Kahn' je iz slovanščine: čfan-bk-b. Zirei, Sirei f. (st. j.) ,fistelartiges Geschiviir' (Unger 653), bav. Sirei : „Jucken, Beifien, Syrey“ ; „ain Pflaster iiber die sirey, da ist ain Krankheit wan ains ain maus besaicht" „Fur die syrein haifi dir gewinnen die griien Frosch"; „fiir die syrey oder feul"; „Salvawasser vertreibt die Siray und die Filteln (? Fisteln) und die masen; ob die Sirey am Mund war und gar durchl. bis auf die zenn, so leg ein diinn geschlagen bley zivischen den zenen und den schaden"; „die Schaden unter den Augen, die hart rufen haben vnd rveiter fressen als die Zirey oder Frantzosen . . .“ Te in še neke druge primere ima Schmeller-Frommann iz raznih spomenikov (II. 322, 323). Mimo njih pozna nemščina podobne izraze, ktere pa se mi zdi Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 63 ločiti od oblike Sirei, Zirei; tako imamo v srgn. siure, ki pomenja ,Milbe, Kratzmilbe 1 , tudi v št.-n. Seurl ,Hitz- blascheir (Unger 594), to se razlaga iz srlat. siro, frc. ciron (siron) in ima v bavarščini oblike Sori, Sui‘l, Sois‘1, Sui‘el, v švabščini Suirle (izg. s-brrle) ,Hitzblaschen, Eiterblaschen auf der Haut, beissende bletterle, teredo £ , tudi die Seur, švic. Sure, vzhodnjefriško Sier, holl. sier, sier tj e: Kratzen, Aus- satz, Syr, „wann man an den Handen Seyern oder Reidlieser hat“; „surigo sewar“, „seyrin cirilus 11 , ,,siere acarus". Prvo se mi zdi, kakor je primerjal že Schmeller in za njim DW. X. 1231, slovanska beseda, in to slov. čiraj ,majhno ulje, ki nima nič vršiča, Hitzblatter 1 , b. čirej, r. čirij, čirej (čiri.j h), čireek t, ,vered-b, boljačok, steržnevoj naryv-b, Euterbeule, Gesch\viir‘, sbh. čirjak, čiraj ,tvur, možel, poganac, postema, apostena‘ (Mikalja 40, 851), čiralj poleg čiler ,apostema, ulcus‘, čirljič ,ulcus- culum‘ (Nemanič I. 29, 37), narejeno kakor tečalj, ,cardo‘, otro- čalj. kačalj ,blatta orient. 1 itd. za tečaj, otročaj, kačaj (Ne¬ manič I. 19, 69, 19). Druge podobne tvorbe so slov. čirjak in čir, sbh. čir, p. csyrek, cserjak, mir. čyrjak, čyrka, čirjak-b, vse več ali menj isto: ,Gesch\viir, Eiterbeule, Apostem, Furunkel, Burzeldorn, Wimmerferm‘. Poleg besed s č na začetku imamo v slovanščini tudi oblike s začetnim šč; slov. ščirjevec ,tvor, ulje £ , č. stirak ,čast, tela od poštipnuti nabehla, uher, trud, Finne £ , štirtk ,Ausschlag, Wimmerl £ . Te zadnje nas po svojem pomenu silijo, da jih ne smemo ločiti od prvih; toda kako jih razložiti? Berneker jim EW. 157 ne ve postanka. Pomisliti je treba, da se za ,Geschwtir, Finne, Furunkek rabijo večkrat imena nekih živali, ki rijejo pod zemljo ali pod kožo, ker one včasi po¬ vzročajo dotično oteklino zares ali le po mnenju narodovem : prim. slov. o gr ec ,Beule, Finne, Mitesser, HautbUite, Masern, Blattern £ in pa ,Engerling £ , ,Finnen im Gesicht'. sbh. ugrk ,ono što živi ljeti u goveda ispod kože 1 , p. wegry, wagry, r. ugoru ,kleine Beule 1 in ,oestrus equi £ in pa n. Engerling sam, ki je istega korena kakor naš ({gr^ ; gs. m'adw'edk ,Gerstwurm, \\ erle ; Engerling 1 , r. medvidok, slov. medvedec , sbh. medvedac prav 64 ' časopis za zgodovino in narodopisje. tako ,Maulwurfsgrille‘; slov. bramor ,Maulwurfsgrille‘ in pa .lici n trati, Skrofeln, Fingergeschwiir, Wurm‘, č. krtice ,Skrofeln 4 in ,Mau1\vurf‘; sl. želva, sova ,Schildkrote £ in pa ,Fistel, Skrofeln, fistulose Gesch\vure‘, č. šiliva, šluna ,Schlauchgeschwulst ; itd. Povsod se rabi zdaj za znano bolezen ime cancer, rak, Krebs, in v pr. nemščini je Ackerkrebs ,Gryllotalpa‘ (Frischbier 1.176). Ge pa je tako, smemo tudi za čir-h, iz česar je r. čirej, slov. čiraj narejeno s sufiksom (gen. v r. čirbja), in za ščirje- vec,štirak,štirik izhajati od enake podmene, da tiči namreč v nji ime kake živali. Najverojetnejše je izhajati od onomatopoetične tvorbe za čvrčka ,Grille‘, zlasti ker vidimo, da se posebno Gryllo- talpa v jeziku premnogokrat rabi v poznamenovanje oteklin, žov, tvorov in ules. In v resnici imamo primernih tvoreb v slovanščini: slov. Čirič ,Weingrille, Decanthus pellucens 4 iz starejšega čir poleg črič, čriček, čerič, čeriček; čir iti ,zirpen‘; r. čirkatb ,schlarren, schlurfen, zirpen, melken 4 , čirikatb ,zwitschern, zir- pen‘. Poleg glasu čir- pa slišijo Slovani v glasu te živali tudi ščir- in ščur-, in cvr-, cyr-. Zategadelj imemo v slovenščini: ščirič ,Weingrille‘, ščurek ,Feldgrille, Hausgrille‘, ščuric ,Weingrille‘, sbh. sturak ,Grille, Feldgrille 4 , šturic ,Feldgrille‘, stur ,Molch‘; šturiti ,zirpen', č. štir, štirek, stireček ,gryllo- talpa,die Erdgrille, Maulwurfsgrille‘ in ,Skorpion‘, na Moravskem sčur, štiir, sčour, stour; tudi ,Molch, Salamandereidechse‘ (zastran tega pomena prim. slov. izraz kuščarji za Mandel- driisengeschwiir; poljščina pozna le cavrvkač, csvrkač; r. ščuri, pomcnja ,Uferschwalbe‘ in Kernbeifier 1 , pač po glasu teh ptic, in pa ,Regenwurnr, kar zopet kaže na črva, ki rije. Tudi Tol¬ minci pravijo krtovici črv; da bi pa bilo to le pokvarjeno iz čir, čes, da se je to kratko povdarjalo, ni misliti, ker je tudi v pr. nemščini Ackerwurm isto kar Engerling (Frischbier I. 15); r. čirok-b ,Knakente‘ kaže prav tako na *čir-h. Enako ima lit. čiras m. .narost-b (gubka na bereze) 1 in čiuroti ,grač na skrzvpcaclr. Iz navedenega je torej dovo¬ ljeno posneti, da n. Zirei, Sirei lepo odgovarja slovenskemu čiraj, r. čirej, in da to pomenja sprva čvrčka. C, c lehko Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 65 prehaja v s, z, kar vidimo iz krajnih imen, n. pr. Cemernik-Semering. Podobnega postanka pa so tudi zgoraj iz Schmellerja na drugem mestu omenjene nemške be¬ sede, samo da ni v njih videti izposojenek iz slovanščine Schuchardt je v ZfrPh. XXXI. 16 d. zasledoval razvoj onomato- poetičnih izrazov za glas cvrčkov, skržadov, kobilic in enakih živali, ter je našel čir, čire- tudi v baščini, v norveščini, švedščini in srd. nemščini; jaz bi ga pa iskal tudi v srgn. siure, srlat. siro, fr. siron (ciron). Razvoj pomena bi bil po¬ tem isti, kakor sem ga razložil gori za slovanski * čir-h, čiruj h. Ko beseda ni več bila narodu onomatopoetična, se je morala spreminjati po glasovnih pravilih: sinr- < seur- itd. Zesel n., ,Fiillen: „bei groflen Bauernhochzeiten war es in alter Zeit iiblich, ein Pferdefiillen, Zesel genannt, zu schlachten und zu verspeisen; Kaiser Josef II. soli diese Ge- pflogenheit durch einen Erlafi aufgehoben haben, um die Pferdezucht zu heben“; Ziserl ,saugendes Fullen 4 (Untstm., Unger 649, 653). — Iz slovenščine, kjer imamo cizek, čižlek, cuzek ,saugendes Fiillen, Hengstfiillen £ ; ciza, cuza, cuzika ,Stutenfiihlen £ od cizati, cuzati ,saugen‘. Zadel n vb., ,rieseln (vom Wasser); pissen, harnen, (Obstm., Unger 655); kor.-n. zudln in tschurln ,Urin lassen, pissen 4 (Ueberf. 258, 83), d.-avstr. zudln (Castelli 274), sleški schirlen, schurlen, schullen, miš. schollen; (Schuchardt, Slawod. 65); bav. zurlen, zuddeln ,rieseln, fropfenartig fliefien 4 , der Z url ,seiherartiger Ansatz an der Rohre einer Giefikanne (Schmeller- Frommann II. 1166, 1151); v ogrskih gorah Tschulolo ,penis 4 . — Iz slovanščine : slov. curljati ,rieseln 4 , dim. k curati ,pissen, harnen 4 , v sbh. ,rinnen, lecken 4 , o kterem je pisal že Schuchardt, Slawod. 65. V nemščini prehaja r pred /-om v dl, glej Ča¬ sopis V. 65. Da bi bila beseda nemška, bi imeli v slovanščini -■■cudljati. Tu se nahaja namestu začetnega c tudi č : č. ča¬ rati, mir. čurity, vyčurity ,rieseln‘ (Miklosich, Et.AVtb. 30 b in 417), let. čuret, enako v madžarščini : esur-og-ni, esur- Časopis VI. 5 66 Časopis za zgodovino in narodopisje. on-ni. Beseda je pač onomatopoetičnega postanka. Primeri tudi še zgoraj Tscliuri, Tschurl. IZiveschpe f. ,Zwetschke‘ (Unger 659). — Matzenauer, Cizi slova 340. misli, da imajo Nemci Zwetschke, Zwetschke, itd. od Slovanov: toda ravno nasprotno je res. Nemški filo¬ logi (n. p. Kluge) razlagajo to besedo iz damaskin, čemur pa nasprotujejo nepremagljive glasovne ovire. Najprej ne vemo, zakaj naj bi d prešel v s v času križarskih vojsk, ker ob tej dobi je baje sliva prunum damascenum prišla v Italijo in na Nemško ; angl. damask plimi , damson, damsin plum nam kaže, da bi morala beseda tudi v nemščini, če bi bila ista, hoditi isto pot. Na sedmograški mašen, mašen (pri Klugeju), kjer bi bilo pridejati tudi bav. Maschen ,Art grofier Pflaumen, (Nurnberg, Schmeller-Frommann I. 1180), šene moremo sklice¬ vati, ker je to iz ital. a-mascino (začetni d se je štel za prepozicijo). Jaz mislim, da smemo izhajati edino le od (pru- nus) sebastica; poleg slive damaščanke je prišlo ob križar¬ skih vojskah tudi več drugih vrst sliv iz Sirije v zapadno Evropo. Ena izmed teh je bila sebastica t. j. iz Sebaste, kakor se je zvalo neko mesto v Samariji. Prunum sebasti- cum je torej sebastska sliva, ne pa ,cesarska, žlahtna 4 sliva, kakor je mislil Perger (Leunis, Synopsis der Bot. 420). Iz sebastica se dado lehko izvajati vse nemške in iz teh slo¬ vanske oblike tega sadeža. Najprej je, ker se je prvi zlog občutil kot nekak prefiks, izpal v tem slogu e (prim. bleiben- beliben, gnade-gendde itd.); b se je praviloma premenil v w in a se je zavoljo nastopnega i moral preglasiti: *swestke. Iz tega je nastalo na eni strani *šwestke, kar je prešlo v češčino in poljščino kot švestka, ssmestka, ssweska, na drugi strani pa je iz *šwestke po disimilaciji nastalo ' :;: 'sweštke in po dentalizaciji začetnega 5 ter metatezi glasovne skupine štk, ki je pretežavna, swetške. Iz * smeštke se je dalje izcimilo na drugi strani po premembi sufiksa sweštpe, swešpe, iz swetške pa sta, ker se je v nekih krajih zdel ke dimin. su- fiks, oziroma ker jev sweštke t izpal (*3weške), nastali obliki .Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 67 zwetsche in zzvesche. Na podobnih, toda ne popolnoma tako jasnih premembah slone druge nemške dijalektične oblike: turing., vzhsrn. quatšge, renskofr. kwekšt, koburg. quakštr, quetsche. Iz * zmeštke, zwetške je najbrž vsled asimilacije nastalo najprej * tšweštke, v kterem se je prvi č v olajšavo izreke odpravil: * tweštke, kjer je potem tw prešlo v kw (qu), po asimilaciji s k drugega zloga. Nastopanje vokala a v nekih naposled navedenih dijalektičnih oblikah je v zvezi z obravnavanjem preglasa v teh narečjih. Iz takega narečja je posneto tudi poljsko szwaszka, szwaczka. Bav. Zweschpn je prešlo v slovenščino, kjer imamo čvešpa, čvešpeljni. Tukaj se je po prvem konsonantu t iz vrgel v (prim. trd, torilo, storiti ...) in je nastala oblika češpa, češplja , ki je prešla tudi v istrsko čakavščino (češpa) in v furlanščino (ciespe). Ako bi hoteli izpeljavati č. švestka z Matzenauerjem naravnost iz srlat. sebastica, bi si ne mogli razlagati niti š, niti ne izpada vokala e ,(seb-), niti ne v , niti ne vokala e v povdarjenem zlogu za a) Zivitschker m. ,unterkrainischer Wein von rotlicher Farbe und grofi er Saure £ (Unger 660). — Iz slov. cviček poleg cvič, cvičar v istem pomenu, čak. švik ,vinum acer- bum s sufiksom -er razširjeno, ki je v nemščini sploh navaden za razne vrste vina. Slovenska beseda sama je nemškega iz¬ vira, izpeljana iz zwicken, zicken; prim. moje opomnje v „Prinosu k poznavanju tujih besed v slov. ££ 6—7 in v spisu „Zur slatv. Lehnwk.“ 12. Zirielen, zwiilen vb. ,quitschen, quitschend schreien, grunzen £ (Unger 660). — Iz slov. cviliti ,quieken, tvinseln, wimmern £ , cvil ,Gewinsel, Gequieke, Gewimmer £ , cksl. cviliti ,plangere £ in cviliti. Gl. Miklosich, Et.Wtb. 150. Zivurn f., Unger 611 ne ve pomena besedi: „Nagl- meyer 3 mahi in sein Heystadl khumen und jedesmahl ein Zwurn Hey weckhgetragen ££ ; korn.-n. Zurre, Ziirr l ,grofier Sack von grober LeimvandA Stroazurre, Leckzurre (Lexer 267); Zurn f. ,ein Hopfensack 1 , Zurre f. ,ein Futter oder 5 ® 68 ■ časopis za zgodovino in narodopisje. Getreidesack 4 (Veberf. 259). Da je št.-n. in kor.-n. beseda ista, je torej gotovo. Jarnik piše str. 123 svojega Etvmol. : „sura ,die Zurn, der Heusack 444 . — Pa tudi, da je nemška in slovenska beseda ista, je očividno. Jarnik razlaga slovensko s ,Heusack 4 , Janežič s ,Strohsack, Futtersack 4 , Caf pri Pleteršniku z ,grofier Sack 4 . Kteri jezik si jo je izposodil? Da nima nič opraviti z bask. sorro ,Sack‘ (v Špan. babasorro ,Bohnensack, unge- schliffener Mensch 4 , prim. Korting 2 1123, ktero besedo zdaj ro¬ manisti razlagajo vse drugači, prim. Schuchardt v ZfrPh. XXXI. 24), to je že zavoljo oddaljenosti baščine pač na dlani. Enako je zavrniti, kar navaja Trstenjak v Kresu III. 115, in to iz teh razlogov : Prvič ne pišejo Jarnik in drugi sura, ampak sura , in drugič ne nahajam nikjer zaznamovane r. besede ščura ,Sack 4 , potemtakem ne more tudi kor.-n. beseda biti ž njo v zvezi. Začetni s v nemški obliki za 5 slovenske oblike govori za to, da jo imajo Nemci iz slovenščine, kar uči tudi Schuchardt, Slawod. 69, v tem ko sem jaz prej v Archivu fiir slawische Phil. XIV. 542 trdil nasprotno, ker se mi beseda ni zdela jasna glede postanka. — Ker pa nam št.-n. oblika Zwurn kaže v početku konsonantično skupino sv-, bi jo zdaj izvajal iz "s-tvora, svora, ki sicer v tem pomenu v slov. jezikih ni ženskega spola, kar pak ne pri¬ haja zelo v poštev; bolj nevaren je moji razlagi prefiks s-b. Češčina pozna vor ,Art Sack 4 in ,plachta prež cely vuz, do ktere se obilf sype m. pytlu 4 , vorek ,mech, pytlfk, Sack 4 (na Mo¬ ravskem, v Šleziji in na Slovaškem, Kott IV. 790), poljščina ima wor, worek ,Sack 4 . Misliti bi si torej morali, da je poleg nesestavljenke vor a, ,Sack 4 nekdaj bila v sorodnih slovanskih jezikih navadna tudi s s-b sestavljena oblika, kakor imamo v češčini poleg vor ,Flofi' tudi svor, torej tako, kakor pravi Nemec za ,das Geschlossene, Schliefibare 4 tudi ,das Zusammen- gesChlossene, Zusammenschliefibare 4 , oziroma ,Zusammenschlies- sende 4 . — Iz "svora je prehod v surre prav lehak, ker je v slovenščini o ozek ; enako je v hočevščini iz slov. sv ora r sora ,die Langwiede beim Wagen 4 postalo prav tako sure. C*, . W. Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. 69 Kot nosilo za seno se večkrat rabi nekaka plahta ali ponjava, ktere ogli so pritrjeni na križema nameščenih lesenih drogih ; ta priprava je lehko bila imenovana stvora. Ubogi Kraševci so nosili, kakor še pomnim, prodajat seno v Trst v ponjavah. — Slovenska oblika sovora ni *sqvora, ampak je iz svora, ker drugi slovanski jeziki ne pripuščajo prve oblike. Iz svora je nastalo najprej sovra (to je: v o je prešel v uo , ta v o a) in sovra+svora je dalo potem kontaminacijo sovora. Iz zadnje oblike je nastala po predevku zlogov vosora. iz ktere se je abstrahirala oblika osora, ker se je štel v le za labijali- zacijo prvotnega začetnega o. 115 Popravki in dostavki. (Druga številka pomenja vrsto.) F „Ča 80 pisu“ V. je popraviti: Na str. 38, 9. od spodaj Asi nam. Ast. Na koncu članka Asperl na str. 46 pristavi še: Primerjati je zastran te besede še Vasmer, Grekoslavj. etjudy II. 222 v Izv. II. otdel. tom. XII, 2. vyp., in srlat. albus (sc. nummus) ,Wei8- pfennig, seit 1360 geschlagene Miinze in Westdeutschland fM. 116 'Časopis za zgodovino in narodopisje. zuletzt im Kurliirstentum Hessen im Werte von 9 Pfennigen 4 (Weigand, DW. 6 36). Na str. 49 je v v. 19 nam. ta beseda brati: ta beseda v tem pomenu. Na koncu dotičnega članka pristavi še: Slovanski * petr t,, petro hočejo izvajati nekteri (Vondrak) iz p v,n-, drugi zavoljo oblik z r-om (Mikkola) pa iz pret-, toda vse kaže, da nobeno ne bo prav. Beseda je pač iz istega korena, kakor patu, lat. pons ,Briicke‘ ter odgovarja v korenskem vokalu lit. pintis ,Weg‘ in je s formantom -ro- razširjen pnt-. Naš * petr-n, petro je torej takorekoč ,briickenartige Biihne £ in na to še le ,Dečke, Raum iiber der Scheune 1 in ,oberes Stockwerk‘. Dalje popravi: 50 , 19 : * bassnlin (nam bassenlin) — 50, 20: basll (nam. basll) — 51, 17 : navaden (nam. navadni) — 52 , 4 : „benečanski ££ (nam. benečanski) — 52, 19 : stgn. (nam. srgn.) — 52, 24—25: končnica en se namreč šteje (nam. končnico en sta namreč izdatelja štela) — 52, 26 : (- ina ) (nam. -ena) — 53, 7 : Petschat (nam. Peschat) — 53 , 11 : * Petsch (nam. Petsch ) — 54, 10: fossilis (nam. forsilis) — 56 , 16 : * Pipkerl (nam. Pip ker 1) — 57 , 3 : Zastran (nam. Za stran). Na str. 61 , 6 je pristaviti na koncu: ital. pomoto ,lileiner Apfel £ ; prim. tudi sbh. balega ,Viehkot‘ iz * bagola in to iz ital. bacca ,Beere £ , in pr.-n. Kaffeeboline ,Kotkiigelchen der Schafe 4 i. t. d. K str. 62: Vprašanje, so li dali besedo Bodengrett, Bon- gret, Bogrita, Bograt Nemcem Slovenci ali Čehi, ni še jasno popolnoma. Nemške oblike z e in i govore za Slovence, oblike z a bi govorile za Čehe, vendar ni pozabiti, da je tudi pri nas vsled asimilacije in naslombe na grad, graditi, ograda lehko nastopil a. Izvajati moramo namreč to besedo od greda, kine pomenja v slovenščini samo ,trabs Balken £ , ampak tudi ,lectus, lectica 4 (Habdelič) in dalje tudi ,areola, Beet £ ; toda ta poslednja diferencijacija je od greda ,lectus £ samo sekundarna, kakor je tudi v nemščini Bett in Beet izprva ista beseda. Paziti nam je tudi na pomen mir. hrvdy (hrjady ) ,das Geriist £ . Naš pograd v pomenu ,Art geflochtene Zwischenwand £ je seveda ločiti K spisu „Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev”. 117 in izvajati od gord-: graditi; ta tvorba je, mislim tako vpli¬ vala na starejši pograd , da je ta premenil svoj vokal, kar se je zlasti moglo zgoditi v gen. sg. pogreda in v koroških na¬ rečjih. Pogred se prav lepo strinja z lit. pagrindas, nav. v plur. pagrindai ,das Briickholz, die Bohlenlage im Stalle 4 , kar je s prefiksom pa- (=našemu po-) izpeljano iz grindis ,Diele, Bretterboden der Stube, des Stallesk Dalje beri 66, 30: Nemci (nam. Nemcih) — 68, 25: sbh. prača (nam. prača) 72 , 10 : Gliederreifien (nam. Gliederreisen) — 74 , 32: prejšnjih (nam. prejšnih) — 74 , 35 : *čkbrunica (nam. '■••čkbrnica) — 75, 20: klebriger (nam. klebiger) — 76, 13 : Abraham (nam. Abrahama) — 80 , 8: daigan (nam. daigan). K str. 82 . Glede etimologije besede dreti' b iz baze * dereu - opominjam, da izvaja Hirt tudi nemško ime tega drevesa ali grma t. j. Hartriegel, stgn. harttrugil v zadnjem nje delu * trugilin iz idg. i: ’dru ,Eiche, Baunr, torej iz iste baze (Weigand, DW. 6 815). K str. 85. Beseda Trischack ni iz slovanščine in jo je torej prečrtati. Vzeta je namreč, kakor piše Frischbier I. 150 po Vilmarju, iz francoščine: .,trejaques (richtiger tre sciacchi) li ,ein Hazardspiel, Dreikart, Brelan‘; treschacken, traschacken, draschacken ,einen dritten in diesem, im Anfange des vorigen Jahrhunderts sehr iiblichen Spiel sein Geld abnehmen, ihn ge- horig schneiden‘, ,durchprugeln‘. K str. 89. V članku Tschakan je za citatom iz Ungerja dodati: bav. Zschagin: „Erstlich ein glit reiter mit Tigerheiten und eisen hackhen oder Zschagin“ (Schmeller-Frommann II. 1168). Dalje beri 90, 33: SCari (nam. scari) — 90, 35: tvorba pri takem pomenu (nam. tvorba). Na str. 93, 35 je pristaviti na koncu: Prim. tudi št.-n. Enl- dukaten mit dem Bilde einer Eule (Unger 207). — Na str. 94, 20 je za besedami (Unger 20) pristaviti: Zutsche ,Fruchtzapfen von Nadelbaumen (bes. Zirbelkiefern)‘ (Unger 655). — Istotam je na koncu 24. vrste pristaviti: Ziesn in v v. 25 za številko 1166 vstaviti še številko 1167. 118 1 Časopis za zgodovino in narodopisje. Na str. 95, li pristavi: Primerjaj tudi sbh. sv or ,Knorren‘. Dalje beri95, n: csurcinni (nam. csurenni) in 97, i ; tschu- dele (nam. tchudele). K str. 97 , 8 : Poljska beseda dutek je originalna in ne prevzeta iz dol.-n. Diittke, Dilttchen. To je dokazal Ed\v. Schroder v spisu „Duttchen. Geschichte eines Miinznames“ (Jahrbuch des Vereins fiir niederd. Sprachforschung XXXIII, Norden u. Leipzig 1907, str. 107- 118). Orel na penezih se je namreč dovtipno prekrščeval z imeni navadnejših, izrednih ali grdih ptic, n. p. z imenom vrana, papige in tako tudi z imenom dudka t. j. vdeba. Primerjaj o tem referat Aleks. Brucknerja v Pracach filol. VI. 611 d., in kar je povedano zgoraj na str. 93 pod Tschuketz in v pristavku k temu članku. Dalje beri 100, 16: že (nam Še). 1 »Časopisu« VI. je popraviti: Str. 4 , 9: iz osmanske turščine (nam. turščine). — Na str. 22 . je pristaviti na koncu članka furko: Pruski Nemci imenujejo v šali veliko posodo za pitje Michel, kar hoče Frischbier II. 63 razlagati iz stgn. michil ,grol3‘; z ozirom na slovenska izraza jurko in Štefan to pač ne bo obveljalo. — Na str. 29, 20 pri¬ stavi še Kopfkrachse (Unger 400) — 31 , 23: hram (nam. hram). K str. 33 , 10—19: Moja domneva, da tiči v 2. delu besede chomat-h n. Mund ,os‘ ne bo prava. Zdaj se mi zdi bolj resnici podobno, da je to staronemški sufiks -munt, ki odgovarja lat. -mentum (*-mn-to-): vestimentum, testamentum, cogno- mentum (Willmanns, DGr. II. 354, Brugmann VGr. II. 234 d.). Praoblika bi bila torej *kam-mn-to- ter bi pomenjala ,HemmitteP. K str. 42 , 32: Zastran mosta, ki se na njem pleše, opozarjam na ital. izraz ballatojo v pomenu ,terrazzino, verone, Balkon-, in na furl. saltador v istem pomenu. Str. 43. 28 : kjer se (nam. kjer, se) — 45 , 3: Fufibekleidung; — (nam. Fufibeklaidung), - 45 , 30: Rosegger). Na str. 61, 27—29 je brati prav: grški zvj.y/jp. je naravnost iz turščine, kakor tudi rum. čjaprag in čaprezar. Na str. 66, l beri: an-ni (nam. on-ni). Druge malenkosti popravi lehko vsakdo sam. K spisu »Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev". H9 Kazalo obravnavanih, oziroma razloženih besed. (V ta spisek so sprejete nemške besede v abecednem redu slovarjev nemškega knjižnega jezika in pa tiste slovanske in drugih jezikov be¬ sede, kterih postanek, vir in razširjenost sem poskusil določiti, ali sem jih v semazijologičnem oziru potreboval v dokazovanje. Rimska številka V stoji pri oznamenilu tistih strani iz V. letnika »Časopisa", ki se po¬ navljajo tudi v »Časopisa" VI. letniku, to je od strani 43. do 69. Na be¬ sede v oceni Unger-Khullovega slovarja, natisnjeni v letniku V. 37 — 44 pod črto, se v tem spisku nisem oziral. Za številko stoječi d. pomenja »in dalje".) I. Nemške besede v ožem zmislu: Aba V 43. Abendjausen 22. Ackerkrebs 64. abplasen V 58. abregeln 49. abrebeln, abreppeln 50. Ahorn V 46. Amse V 45. Anatzen Ainitzen, Ainitzen V 44 d. Ankrachse 29. anroschen 48. Anže, Anz, Anzm V 44. Appock 47. Arbeit 51. Arbklester 27. Asperl V 46, 115 d. aufplunzen V 59. Aufroscher 48. Augnpfla^l 5. Auer V 46. Babe 56. Badling V 65. Badstube 100. Bager 47. Bai~l V 60. Balda V 48. bamachla, bamachlig V 65. Bankrat V 62. Barte V 48. baschln, ba- scheln V 67. baseln, Baselarbeit V 67. Bassel V 50. basteln, Bastler V 67. Bastlitan V 68. Beifiker, Beitzker, Beizger V 54. Beinkosch 29. Besniz V 55. besten V 67. Bettbogreta V 62. Bidschen 58 Bieng, Bien- gen V 54. Bissack V 57. Bissen V 47. Biflgurre V 54. Blaschen, Blasse V 59. blech, Blechatsche V 58. Blotzen V 58. Boba‘l V 60. b6be 56. boch- niz 6. Bodengret, Bogerat, Bogritte, Bongret, V 61 d., 116 d. Boi 23. Bolle V 61. bomali V 65. Bomelein, Bonlein V 60 d. Bori V 65. Bosnitz V 55 d. Bosniak V 65. Botschger V 47. Bračke, bracken, bracks~ V 68. Bragoni, Bragusche V 69. Bramflechten V 69. Branzder 70. Bratsche V 68. Brei- nen 70. Brucke, Briicken 43. Buckelkosch 29. Buckelkrachse 29. Budi zn V 63. Bugetschen V 63. Bukara-geschirr, -erde 72. Bundschuh 45. Bunke V 55. Buri 72. Butschen, Biitschen 58. Calasneo 36. Casamaica 23. chhmo 33. chram 29. chrezzo 29. cisi- mCts 61 . copernic 22. Dafemitz 74. Dalken, dalket 75. deigen 79. Deisme 80. Delsterling 84. Delze 83. Dernlein 82. Dese, Beste 79. Best 78. Bestalling 79. Bestn, Bestl 79. Bierniz 98 d. Bierlein 82. Biglitz, Bilitz 82. Biradey, I)irdenday 80. Birnlbaum, -holz, Bimlein 82. Birenzen 82. Birniz 98 d. Bisack 102. Bock 83. dolken, dolkezen 76. Bolze, dolzig 83. dolsta‘n 83. Donns 102. Borlenbaum 82. Borfsupan 55. Bornitze, Bornse, Bornitzen, Bortzen 99 d. Boss, Bose, Biise, Boste 79. Bros, Brosel 86. Brosger, Broskher 85. Budeck 97, 118 Budel, dudeln 97. dulken 76. dumm 76. Burnitz, Bur- nitz 98 d. Busak, Bussack 102. Butich, Duttchen, Buttcke, Butteck 97,118 Butz 81t 120 časopis za zgodovino in narodopisje. Eiertutschen, -kutschen 81. Einniz V 45. Elen, Elch, elhent 2. d. Engerling 64. Engerz 3. Enz V 45. Epel, Eppel 1. Erdzeisel 61. Eul- dukaten 117. Eunitze V 45. Fasel V 51. feitschen V 35. Fernitz 10. Fessel, Fesslitz 4. Flecken 2. Flaen, Flaewen, Fleibm, Fleiden, Fleien, Fleigen, Fleugen 5. fochenza 6. Fradschler, Fradschl, Fratschenhandel, Fratschler, Fratschlerei 6. freden, freddeln, freggeln, froddeln6. Friiejausen 22. Gaban, Gabein 25. Gaischen, Gaischler 25. Galupe 24. gamaseln 8. Gantsche 8. ganz, ganze, Ganzrofi 8. Gasbobarl V 60. Gati-, Gatte-, Gatje- hosen, Gartih. 7. Gatsch, Gatschel 17. Gatschele 12. Gaunkel, Gauntsche 8. Gawan 25. Gebenek, Gebernek 25. GePVn V 45. Gepatter V 48. Ge- penitz 25. Gerebelter 50. Geuschen, Geuschler 25. Ge)'ss 16. Gibanze 16. Gibitz 9. Girliz 9. Gisnik 17. Glantsche 12. Glet, glSt, gleter, Glet(t)el 10. Gobanze 16. Gockerlenze 12. Godechse, gOdehse 10. Gogolanze 12. Go- riatsche 13. Goritze 12. Gorz, Gorz 11, 12. Gotscheber, Gotschee 11 . Goschel 11. Gotscherl 12. Gracharitze, Grachel, Grachelitze, Gracherlen, Grachetze 13. Grad 13. Gradler, Gragen, Graglach, Gragler 14. Gramatel, gramatn 14. Grebelta 50. greichen 14. Greifiler 7. Grefiling 15. Grille 15. Grinitz 9. Gritsch, Gritscherl, gritschen 15 d. Gritze 12. grommetn 14. Groppen 15. Grude, Grudel, Gruden 15. Griinitz 9. Grutsch, Grutscfier, Griitsch 16. Gubanitze 16. Giinsnik, Giinstnik 17. Gurz 11, 12. Gu- scher, Guschger 33. Guserl, Gussele, Guss, Gušche 17. Gutscherl 12. Haaren 13. Haba V 43. Hadžilojawecken V 66. haidipritsch 71. Hammen 33. Handrobot 51. Haramien 17. Hassaken 24. Haubitze, Haufnitze, Hausnitze 18. heidelpanzen V 49. Heidenlosche 41. hemmen 33. Hetsche, Hetschepetsch, Hetschenbetschen 18. Hirschverschnig 4. Hof 101. Holl- wabe 56. Ilodscbabodsch, Hotschapotsch, Hotschpotschen 18, 19. hufnize 18. Huisel, Huiserl 19. Huserlin 17. Igawitz(er), Igowitz 19. Irz 20. Jaar, Jair 20. Jagdrobot 51. Janze V 45. Jarazle, Jaretzle, Jarggele, Jaritze, Jarzel 21. Jauch, jauchen, Jauk 21, 73. Jauche 22. Jauer V 46. Jause, jauseln, jausnan 21, V 52. Junz 22. Jurko 22. jflsene 22. Kalibe, Kaluppe, Kalupp(n)er 24. Kalasche, kalaschen 23. kalastern, 23. Kalefi-ingewagen 23. Kamot 32. Kamokldsta 1 26. Kantusch 28. Kapper 22. Karabatsch, karabatschen, Karbatsch, kardamausen, Kardawatschen 24. Karbatsche V 53. Kasagan, Kasake, Kasakel, Kasekin, Kassakin 24. Ka- tsch'n 8. Katsch-n 26. Katzamaika 23. Kausch 25. Keder 91. Keischen, Kei- schler, Keissach, Keusche, Keuschler, Keys 26. Kepanick, Kepenegg, Ke- pernigg 25. Kheis 26. Kibitz 9. Kierei 33. Kindertschatsch 87. Kireh 33. Klapotetz 26. Klauster, Klester, Kleuster, Kloster 26 d. Klete 10. Komat, Komet 32. Kontusch(e) 28. Kopfkrachse 29, 128. Kopleini(n)g 27. Koratink 28. Kosch, Koschke, Kosel 25, 29. koteln 27. kozzo 10, 23. Kracherbse, Krachetze, Kracherlitzen 13. Krachse, krachset, Krachsner 29. Kram, Krams 30 d. Kratscher 16. Krean, Krenn 32. Kressen, Krel.lling 15. Kretzen, kretze 29. Krinitz 9. Kritscherl 16. Kruden 16. Krunitz 9. Kumet, JCummat K spisu „Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev*. 121 Kummet, -er 32, 118. Kure 33. Kuscher, Kuschker 33. Kutte 10 , 33 . Kuttel 27, 28. Kutzboie 23. Kwekšt 67. Labaratsche 34. lafern 34 . Landrobotgeld 51. Lar 36. Laschitz, La- sitz, Laski, lassat, lasset, Lassit, Lasten 34 d. Lafibrennen 36. Lasset. 34, 35. leben 39. Lebzeltledel, -honig, -kuchen V 56, 38. Ledaring 36.. L 6 ge 37. Lehde 37. leip, Laib 38. Lemesen 37. Ler 36. Libele 17. Libernik 39. Libritze 39. Losche 41. Lug 41. Lucken 39. Ludel, ludeln, Lull, Lulle,. Lullen 41. luscheln 41. Luschen 41. Malha, malaha 44. Manschetter 43. Marchgorz 11 . Martolos 43. Ma- schen 66 . Mattel 42. Mauke 46. Mauncherl, Maungetzel 43. maundeln, Maundler44. Meiketschc 43. Mente(n),Menteg, Mentin 44. Merling 44. Mestwe 45. Michel 118. Migetze 43. Miri 45. Mirling, Mirning, Mirnig 44. Mist r wabe 56. Moil 45. Molitz 40. Motzen 45. Mugel 45. Mugetze 53. Mum- garten 46. Mund 118. Munke 46. Munketzel 43. Murgm, Murke 46. Myri 45, Nachjausn (Nojasn) 22 . Napel, Nepel 1 . Nasadist, Nasarn 46. Nigel 1 . Nigcnvitz(er) 19. Norz, Norzel 20 . Nudel 41. Ochsenanze V 45. Oder 47. Opach, Opack, Opock, opockig 47. Opel 1 , Osnak 48. Otschepotsch 18. Otta, Otter 47. P&asn V 47 . Fabian V 46. Pager V 47. Paier V 53. Paisen, Paifien, Paiflel V 47. Panterbriicken 48. panzen V 49. Papotschen, Paputschen V 46 d. Paripel V 49. Pari 100 . Pasatze, Pastatze V 58. piiseln, piiseln Paslack, paslacken, Passlack (-erei), passeln V 66 d. Pati, passen, Passer V 50. Pasteck V 56. pasteln V 67. Pastniz, Pastling V 55. Pastuch V 51. Pater V 48. Patschen, Pawotschen V 46 d. Pebal V 60. Peier, Peierich V 53. Peitsche V 53. Penken V 54. Pepperl V 60. PernikelV 55. Penvak V 55. Pesenal 72. Pestack V 55. Petak V 52. Peterlan 34. Petschat, Petsche, Petscheten, Petschier, petschieren V 52 d. Petschnigg V 52 Pezzcn V 52 Pfingstkonig, -esel, -lucken 39. phister V 56. Pickerl V 56. Pieng, Pienk(en) V 54. Pikez V 56. Pischgertz, Pischgritz V 56. Pisn V 47 . Pistoute V 56. Pitsche 58. Plas, plaseln V 58, Platz V 58. Plautz r Plautze, plautzig V 59 d. plechin V 58. Pleschke V 59. pleseln, pleiseln V 58. Pletz-e V 58. Plosche, Plotze. Ploze V 58 d. Plunz, Plunzen, plunzet, pliissig, plflzig, P10z V 59 d. pobeln V 61. Poganze V 68 . Pogatsche, pcV gaz, Pogazn V 63. Pograden, Pograt V 61 d., 116 d. Polaunitze, Polenitze, Polonik, Polonitze V 64. Polturak, Poltrak V 64. pomali, pomadi, poma- dig V 65. Pongrat V 61 d., 116 d. Popalan, Popelein, Poppen, poppeln, Popperl, Popplein V 60 d. Posatz V 58. Pofi, pofleln, potller, posteln, Postler V 66 d. Potitze(n) V 63. Potschen V 46. Pračke V 68 . Prag 68 . Pralaz, Praliz V 69. Prans, Prans, pransen, Pranser, pranstern, prassen V 69. Prater V 48, 116. Pratsche V 68 . Preinen 70. Preitielbeerc V 50. Prescherleute, preschern, Preschischauen 71. Pribeck 71. Prilez \ 69. Pritsch, Pritschling, pritscht 72. Prhveken 71. Protin 72. Ptinken, -loch, punken, piinket V 55. Puran 72. Pusatz V 58. Pusikan 73. Putize V 63. Quakšt, Quatschge, Quetsche 67. Quittendest 79. 122 ' časopis za zgodovino in narodopisje. Rabasch, Rabisch, Rabsch, rabuscheln, Ramasch, Rasch 48. Rabler 48. Rabler(ein)dukaten 93. Ragatsch 49. Rainfal, Raifel, Ranfler 48. ramaten 49. Rappe, Rappen 50. regen 49. regeln 49. reppeln 50. Riapa- lan 34. Reutbrennen, Riedbrennen 36. Riemen 20. Roacht 50. Robat, Ro- bald, Robot, Robold 51. robeln, Robler, -in 51. roegern 49. romenten 49. Rosch, Rosche 48. Rofianze V 45. Rofizille 61. Rost 48. rumpeln 49. Sadian, Saffian 51. Samo^-Pepoln V 60. Sandwabe 56. Schakan, Schargan, Scharkan 89, 52. Scharratzel 52. schebern 93. Scheike 53. Schepper, scheppern 93. Schergant 84. Scherk 53. Scherke 90. Schestak 53. Schinakel, Schinakl 53. Schirk, Schirke 53. schirlen 65. schlabutzig, schlawetzig 53. Schlammbeifler V 54. Schlickewitze, Schligowitz 53 d. Schmand, Schmette(n), Schmund 54. schollen 65. Schondinglein, Schon- tierlein 35. schopf, schof 30. Schorgel, Schorke 53. Schrette 54. schullen 65. Schuppen 32. Schuri, Schurimuri, Schurrmurr 95. schurlen 65, 97. Seickin 60, Semering 65. Seur, Seuri, sewar, seyrin, Sier, Siere, Sirei, Sirej r , siure 62 d. Skodel 55. skern, skirm 30. slac 36. smant 54. Soi‘l, Soie‘l 63. S6pan 55. spacken 52. spaucken 52. Spannrobot 51. Speck, Spe- charen, Specharzen 52. Star, Starick 54. Startin 54. Stocklitz, Stogglas 55. Suck, Suckel, suckeln, Siickin 60. Sui‘l, Sui‘el, Suirle 63. Supan, suppan 55. Sure 62 d. Surtschen 94. Syr, Syrein 62 d. Tabelke 74. Taber, Taber, Tabor 73, 77. Tache 60. Tafernitz 74. Talken 75. Tamdoli 77. Tamer 77. Tampel, tampelt, Tamperl 76. Tanto- winatraube 77. tapfer 83. Tapolkabaum 74. Targes, Tarkes 77. Tarrafi 78. Taste 79. Teber 73. Teig 79. Telz-n, telz 83. Tarkus 77. Terrant 78. Terschinke 78. Test, Testen 78. Teufelspitsche V 53. tewe, teve, tiffe 60. Thafernitz 74. Thiesack 102. Thornitz, Thiirnitz 98 d. Tidelteitscheg 80. Tiliz, Tilniz 82. tirnpauma 82. Tissek 102. titscheln 80. tober 83. Točk 83. Tollam 83. Topolkha 74. Trabant 84. trackeln, trakln, tragen, trage, Tra- gatsch 84 d. Tragkosch 29. [Trischack, trischacken 85, 117.] Trobenka 85. Trofiger 85. trudnen 86. Tschadl, Tschak 92. Tschakan 89, 52. Tschaltar 90. tschandern87. tschappen 86. Tschaper,Tschapra 86. Tscharker 90.Tschar- tak 90. Tschatsch, tschatscheln 87. Tschedra, Tscheder, -pfeife91. Tschaike 53. Tschentscher 87. Tschepper 93. Tscherga 91. Tschertscherpfeife 91. Tschetter 91. Tschikan 89. Tschis(ch)men 91. Tschoi 92. Tschorga 91. Tschorl 96. Tschreapn, Tschreppe, tschreppet 92. Tschftdele, tschudeln 97. Tschugg 94. Tschuketz 93. Tschulolo 65. Tschundel 94. Tschungel, Tschun- kel 94. tschureln, Tschuri, tschurln 97, 65. Tschuri 95. Tschurimuri 95. Tschurtschken, Tschurtsche 91, 61, Tschutter(n), Tschutra 93. tudeln 97. tuln, tullen, tulletzen 97. Tumpe, tumpet 76. Turbitz(e) 97. Turnitz, Tiir- nitz 99 d. turtschen, tutschen, tiitscheln 81. Umgarten, Umuarken, Ungetn 46. Valenze 4. vaselrint V 51. Verschnig, Verschnik 4. vissen, vist V 84. Vochnitze 6. Vornjausen 22. Wabe 56. Wagenkosch 29. Waiet 56. wammaseln, wamraeseln 8. Weinputsche, -piitschel 58. IVetsch, -pfennig, Wetschen 57. wibbeln 8. K spisu „Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev“. 123 Wicher 73. wimmeln 8. Witsch 57. Witsche 58. Witschker 58. Wild- schur 58. Wisag, Wisatz V 58. Woiet, Wojet 56. wommaseln 8. Wotscha 57. Wraguschen V 69. Wuchtel 58, Wuger. wugern 59. Wuscherl 59. Zakan 89. zanselen 88. Zap, Zapp, Zappa, Zappeleder, zappern 59. Zapra 86. Zauche, Zauch, Zaucke, Zauck, Zaugg, Zaukn 60. zaunscheln 89. Zatschsilber 87. Zeckel 60. Zesel 65. Zeisel 61. Zeischgen, Zeischke 60. zens(z)elen 88 d. Ziezn 117. Zikan 89. Zille 53, 61. zinselen 88. Zipraga 61. Zirbentschoi 92. Zirei, Zirey 62. Ziselmaus, Zisemfis 61. Ziserl 65. Zugrobot 51. Zullen. Ziille, Zullen, Ziiln 53, 62. Zundel 94. zunzeln 89' ziischen, Zutsche, Ziitzen 94, 117. zurkn, Zurl, zurlen 89, 65. Zurn, Zurre. Ziirrl 67. Zvvescbke, Zweschpe, Zrvetsche, Zwesche 66 d. zwielen, zwii- len 67. Zrvitschker 67. Zwurn 67. II: Germanske besede razen nemških: Hol. baai, dan. bai, šv. boj 23. angl. bubble V 61. ags. dragen 84. stekand. fura 65. stisl. hafr 59. angl. fairy 35. dan. kjdnne 35. stsaks kulis 62. niz. laar 36. angl. lasting 35. niz. leeghde 37. ags. sčeoppa, angl. shop 30. angl. sock, (n. Socke) 45. III. Slovanske besede: Aba V 43. aspra, asprica V 46. 4 gorbk-b 46. Baba 56, 89. b^bel, bbulj V 61. bačkory V 47. baza V 47. balega 116. balta V 48. basen, basn, basma, basnb V 50. beč, bčček 58. beganca V 58. bič V 53, 57. bičkija 58. bisaga(e), bisak V 57 d. bob V 60. bobelka, boblina, bobljati, boubel, -aty V 61. bochnice 6. bokara V 59, 72. bori> V 65. Bošnjak V 65. braguše V 69 . bramor 64. brašnar, brašbno 7. bre> guše V 69. brin, brinka 70. brjar 43. brusna V 50. bubla, bublina, -nka, bublanka, bubulj, -ica V 61. buča, buč, buček 58. buganica V 68. buhta, buchta 58. bukara V 59, 72. burja 72. buzdihan, buzdahan, buzdovan, buzykan 73. Cac, caca, cacač, cacal, cackad 88 d. celak, celjak 9. cizek, cuzek, ciza, cuza, cuzika 65. cukrant 84. cjacja 89. cura, curla, curati, curiti, cur¬ ljati 95, 96, 65. cvič, cviček, cvičar 67. cvil, cviliti, cvileti 67. cvrček 64. cvrk 95. czac, czacz 88 d. czakan 89. czerjalc 63. czyrkač 64. Čabrenica, čabrica 75. čač, Čača 88 d. čadora 91. čajka 53. čakan 89. čampraga 61. čapra 87. čaprag, čaprak 61. čardak 90, Čeča 89 d. čedra 91. čekan 89. čemnata 100. čenča, čenčura 89. čepa 93, čerdak 91. čerkb, čeretnyča 54. čerga 91. čerič, čeriček 15, 63 d. češpa, češplja 66 d. četa 91. čič, čiča, čičo 89. čiler, čir, čiraj, čiralj, Čirič, čiriček, čirikatb, čirjak, čiroki 15, 63 d. čižem, čižma 91. čižlek 65. člbniki. 62. čoln, čolnak, čolnjak 53, 64. čoltar 90. čotara 93. črem"b 30. črčpi, črepa, črepnja 92, 93. čret, čreta 54. čriček 15. črš, čršje 94. čuk, čukati 93, 94, čunjak 53. čurati, čuryty 65. čurčel, čurčelj 95. čurimuri 96. čutura. čutara 93. ču- vikati 94. čvešpa, čvešpeljni 66. čvor, čvorkelj 95. čvrš 94. čyrjak, čyrka 63 d. čbbbrb 75. Čuk, čuknuti 94. 124 ■ Časopis za zgodovino in narodopisje. Dčbernice 75. detek, detk 97, 117. deza 80. deža 79, 80. dideldaj, -ček, •direndaj 80. diža, dižva 79 d. dober 83. dolama 83. donda 89. drob 84. dren, drenulja, -ica 82. drevo 82, 37. drevenka, drevianka 8 r. duda, duditi, dudliti, dudlati, dudič 97. dudek, dutek, dytek 97, 117. dvornica 98. džadža, džidža, -li 89. Frnikola 55. Gaban, gabanica 25. garati, garje, garjavka 13. g^sb 17. gibanica 16. glamoč, glavoč 15. glisti 17. glivec, gliv,ca 9. globoček 15. gobica 9. ' f go- deše 10. golazen 8 . goliba 24. gorail-a, -o, -jati se 45. gomol, -a, gomola 45. gomaze(i)ti, gomizljati, gom(e)zeti 8 . gorica 12. gorjača 13. gorbnica 100. gradi 13. grah, graholjica, grahor, -a, -ica 13 d. gramada 14. gramn 32. grčati 16. greh 15. grijda 116. grilec 10. grmad, -a, -iti 14. grodelj 14. gromada 14. grombnica 32. gruda 14, 16. grud, -eli, -alj 14. gubanica V 68 . 16. gubice 9. gus 17. guščer 34. Haba 43. haramija 19. histeje 17. hiša, hiška, hiža 26. Hočevje, Ho¬ čevar 11 . Hoče 11 . houfnice 18. hpan 56. hram, hramec, hramac 30, 31. hrana 32. hrcati, hrček, hrčica 16. hren 32. hriz, hriž 15. hruda, hrouda 16. hruz, hrouz 15. hus, -a 17. Chalupa 24. chom^t-b, chomutn, chomout, chomot 32 d, 118 . chrček 16. chrenn 32. chram, chrom 31 d. chrzan 32. Isti,, isteje, istelnik 17. izpokati 52. Jabolka V 61. jadrna 3. jarica, jariti se, jarka 21 d. jarbnn> 20 . jaspra, jašper V 46. javor V 46. jermen 20. jikati, jikavy, jikavec, jikawc 91. jisti 17. jug 21 , 73. junec 22. jurko 22. južina V 52, 22 . Kabanica 25, kacavejka 23. kače, kačka 17. kaleš 23. kanec, kaniec 8 . kantuš 28. kar(a)bač 24. k^šta 7. kažomajka 23. kepenjak 25. khalupa 24. khoprnik 23. kiereja, kireja, kereja 33. klaštriti 23. klestiti, klestriti 27. klešče, klešči, klesti, klešte 26. d. kleštre 26 d. kleta, kletb 10 . klopotec 26. kocabajka, kocavejka 23. kocej, kočej 12, 25. kociel 28. koča 8 , 12. kočič 25. kočemajka 23. kojsa 12, 25. kojza 19 . kolacič, kolatač 23. kolesa, koleselj 23. koliba 24. kontusz 28. konbCb 9. kopanja 80. kopar, koper 22. kopieniak 25. kopr. koprec, koprnik 22 d. * koratinek28. korbač, ko- ra(o)bač 24. korbCb 11. korubati 50. koruš, korn 11. koš 12, 25. koš 29. * kotiša 10. kotel, kotla, kotlina, kotliti 27 d. kovikati 94. koza, koža 87. kozol, ltozulj, -a, kozor, -a li. kram, -a, -ar 31. kreč 16. kren 32. krepel, -o, -ovje, -ec, krpele 15. krivn, krivka, kriwka 9. krop, -ec, -elka, -elo 15. krosna(e), krošnja 29. krtice 64. krzywonos 9. kucbajka, kucubejka 23. kuči 81. kukurekb, kukurnik 12. kuntusz 28. kuocel 28 kupljenik 27. kur- bač 24. kus 10. kuščar, kušar 34. kuščarji 64. Laba, labra, labrač, -a, labrati labrda 34. ladina, lado, ladko 36. lala, laika 89. lasica, laska 35. lasič sie, lasy 35. laz, lazy, laz, lazy 36. laž, laza 41. ledina, ledina, l‘edo 36 d. lelja 89. lemešb, lemiesz, lemiez, le- miezha, lemi^ž, lemi^ž 37. lepa, lepka, lepina 38. liba 17. libra, librica, librnik 39. lipiec, lipowy (miod) 38. listnice 17. ljuljati 41. Ioni 3. lugati 41. lukec, lukman, lukmanca 40. lula, lulač, lulati, lulka 41. luščina, lušina 41 d. K spisu „Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev". 125 Moleč 40. malhelj, malhica 43 d. martinček 34. martolos 43. m<}ka 46. medvedec, medvedok 63. melja 45. mentek 44. mera 45. mernik 45. mesteje 17. mestva 45. mešetar 43. moča, močiti 45. mogj-la 45. mojškra V 57. moka 46. monten 44. most, inot, motyka, mot)'ja 42. mOt, motine 54. mudlja-ti, -v, muditi 44. mudrlant 84. muka 46. munkec 44 muren 96. murka 46. Nasadrn, nasada, nasadna 46 d. natolcati, -evati, natucati 76. norbcb, nore, nurc 20. Obica 18. odrb, odry, odrina, odryna 47. očeretb 54. ogorek 46. ogrec 63. ojnice 44 d. oplen, opljen, oplin 1 d. opoka 47. osmak 48. osora 69. osteje 17. Pablon, paplan, poplun V 46. pagač, pagačina, pagačar V 63. pa- grodka 13. panj, panjač 55. papuč, papuča(e) V 47. parip V 49 d. poslak V 66. pastuchm 51. pasti V 51. pasti, paziti V 50 d. pečen V 52. peča V 52. pečat V 53. peč, -ena, -ko, -etina V 52, pejez V 53. penj, penjek, pen V 55. peskarb, peskozob, peskoroj. piskarb V 54. petak V 52. petar, peter, p^trm, p^tro. patro, pi^tr u , prz^ter V 48, pica, pička, V 53. pipa, pipka, V 56. pir, -a, -ih, -ih, -ika, -jevica 53. pisker, piskrec V 56. piskati, piskorb, piskor, piškur V 54. pižnar 72. pjenk V 55. plavž 86. plaz V 58. plechač V 58. plešb, pleša, pleska V 59. pleva, pleve, plevnica 6. pliš, pliška V 59. plotica 59. pl‘uca, pljuča, pluca V 60 d. pogača V 63 d. po- gred, pograd 62, 116 d. pogrodka 13. pohrada, pohradka V 62. polovnica, polovnik V 64. polturak, poltrak V 64. pomalu, pomali V 65. poskonik, poskonnice, ploskon 55 d. posuda 94. postim V 66. potica V 63. povešen, povesmo, povesmo V 47 d. prača, pračka, praczyk V 68. prag V 68. praka V 68. pralica, praljka V 69. pramen, pram V 69. pratra V 48 d. prežati, oprezati 70. pr§ža, prežar, prežati 71. prebeg, pribeg 61. protin 72. pro~trii, pfo~trpti 49. pruka, pručica 43. prvak V 55 pryč 71. pun- čocha 45. puran 72. pursti 72. pyro, pyr 54. pbiib 55. pbrati, pen* 69. Raca 52. rabota 51. rabul-a, -ina 48. rabuš 48. ragljati, rahna, rachtan 50. ramovž, ramus, ramuš, ramuh 49. rebula 48. regelj, regetača, regetalka, regetati 49, 51. remen 20. robota 51, robina, robinje, robiti, rob- kati 50, 51. rohtač, rohtan, roktelj 50. rochati, rochotati, rochtati 50. roki, 57. romotati, romoniti, romplati 49. roubiti 51. rovaš 48. rubak 50. rujht, rujhtati 51. rzegot, -ač, rzechotač, rzekot, rzekt, -ad 49, 50. Safijan, sahtijan 51 s^dt 94. seuko, seukar 60. sevrjuga 53. skre- ček, skrzeczek, skrekt 16. skodla 55. skorž 94. skudla 55. slab, -oten, -uš 53. slivov -ec, -ica 54. smetana 54. smuta 54. sod 94. soja 92. spanec, spancati V 49. spokati 52. sprz^tr V 49. stanoga 55. star, -ič, -ič 54 d. starž 94. šteje 17. steklasa, stenoga, stoklas, -a, stonoga 55. storž, stičati 94. sud, suka, sukin syn 60. sura 68 d.suslikt, suslt 61 svor, svora 68 d., 118. svrg, svrž 94. swaczka 66 d. sysel 61. stm^tm, stm^titi 54. stszidt 94. s-bsel 61. szrvaszka, szwestka 66 d. szyszka 60, 90. Sajka 53. šap-a, -ati, -niti 86. šarkan 52. šarka 90. šar, šara 90. ščap 86. ščijca 96. ščirič, ščirjevec 64 d. ščur, -ek, ščour 53, 64. šestiik 126 Časopis za zgodovino in narodopisje. 53. šipečje, šipek, šip-b, -k-b, šipraga, -ka 19. šiška, šišbka 60, 94 d. Šiška 26. škribant 78. škrjenc 9. šoja, šoga 92. Špehar, špeharec 52. Štefan 22. štir, -ek, štour, štur, -ak, -ic 64 d. štrtin 54. šurek 53. šuri-muri, -buri 95 d. švestka 66. švik 67. Tabor 73 d., 77. tantovina 77. tamar, tamor 77. tarask, taraska 78. tqpi> 76. tejza 86. tenoga 55. teran 78. tesak 102. testo 79. tilčati, trčati 81. tiku, tluku, tlouci 76. toke 83. tolči 81. tolkovatb 76. tolst, tlusty 84. tlbkb 76. top, -a, -ec 76. topol, -a, -ka 74. torb-a, -ica 97. tragač, trak-ač, -ar, -ati, -ovati 84. trcati, trč-ati, -kati, -ljati 81. trestin-a, -ka 78. tresk 78. trišak 85, 117. trk, -ač, -ati 77, 81. troska 85. trud, -iti 86. trbshb, trestina 78. trulant 83. tuliti 97. tylec, tyl’b 82. tyza 80. Uš 59. iisteje, iistenik 17. Vajeti 56. vdolek, vdulek 75 d. vece, veča, vedevati 57. velenac 4. vesla, veslica, veslo, veselko, veselka, vezela, vezilce 5. viher 73. vijača V 63. vogja 56. vokurka 46. vred, -iti, -an 6. vršnik 4. vtragati se 84. vuš, vbšb 59. Wqgry, w$gry 63. wieca 57. Zapasatb V 51. Želva, žluva, žluna, žova 64. župan 55 d. IV. Romanske besede : Amascino 66. albus 115. arma 20. aula 101. Babazorro 68. babouches V 46. baga V 61. badius, baietta 23. ba- stire, bati V 68. belette 35. bersac, -ca V 57. beta V 52. bissacium, bi- saccia, bissace, bissac, bisuk, bisuog V 57 d. boccale 72. boccia 58. braccio 68. braconi, bragoni, braghe, braghesse V 69. brear 43. Calceus, calza 45. cannone 78. capra 87. caper 59. carato, caratino- 28. cardare, carere 13. časa, casaca, casaque, casaquin 24 d. caterva 91. chagrin 59. chavri 87. chanza 88. charivari 96. Chevron 87. chorus 11. ciancia, -re 88. ciaprag 118. ciespe 67. cioncia 88. tšireap V 57. ciri-miri 95. ciron 65. cochon 12, 25. corte 101. cottus, cotta, cottola 10, 23. cracca 14. cramba, erama 31. cratis 29. cricetus 16. cucumis 89. Damascenum 66. desaga V 57. Escarassa 13. escoppe, echoppe 30. Faba V 60. faber 83. felis 35. ferire 65, 70. fingo 79. figo 80. focacia, fogazza, fugazza, foguča V 64. furnus 100. Gabbano 25. gardare 13. gocho 12. gremium 30. Intuzzare 81. Laris 36. lascivus 35. libra, libbra, lira, livre 39. libum 38. Magistra V 57. mateola, materia, materies, mazza 42. meles 35. misseto, missete, messeto 43. Noerza 20. Obus, obuz, obizza, obizzo, obice 18. Pappucia V 46. parhippus V 50. passer V 50. passer le temps V 68. pecus, 60. penis V 51. perik, -a 54. pezza V 52. pisinale 72. pistrina V K spisu „Slov. elementi v besednem zakladu štaj. Nemcev". 127 56. planca 2. pomo, pomolo V 61, 116. populus 74. # premindcca V 55. pressa 71. Racco, rana 49. rape, rapp, rasp 50. rabuele, rebuola, ribuola, ri- buele 44. rlntuzzare 81. rumor 49. Scandula, scindula 55. scardassare 13. scrivano 78. sebastica 66. sergeant 84. serenus, seresco 90. servo 32. sextarius 55. siro, siron 65. smintina 54. socco 54. specio V 51. spirare V 54. stajo, star, stario 55. sucula 60. Talpon 74. terrano 78. topon 74. tragun, tragula, traho 84. treasc 78. trejaques, tre scacchi 117. trudo 86. tumere 82. Valessio 4. V. Grške (staro- in novogrške) besede: apaptauo 20. dotrpov V 46. auX-/j 101. j3šXšvraa 44. V 57. fodšvj 35. Siacmov, diadmu V 57. soSsiv V 49. srp V 46. xaXt>j3rj 24. xdv8oc 28. xdpTaXoc 29. xopo? 11. xoproc 29. šijpoc 90. itaitXo)[i.a 46. jtapun,, jtdpwnto; V 50. ttšXsxoc V 48. 7rXaxtg 2. 7rXdnj, jrXadv/j 2. irspam V 69. axšjrro[iat, tnioirdc, axw']i V 51. Taoutpa 93. t6Xrj 82. VI. Litovske, letske in staropruske besede: Lit. čiras, čiuroti 64. let. čuret 65. daigau 80. lit. ia^voras, jo~va- ras V 46. stp. korto 29. lit. ka^pas, kap6ju 80. let. loss, losains 35. lit. o^varas V 46. pagrindas 117. VII. Albanske (škipetarske) besede: k‘eprs, 87. paše V 51. sule 62. širi-miri 95. toka 83. XIII. Staroindske besede: bhrlnati 70. gramas 30. harmyam 32. kšaras 90. matyam 42. pdgyati V 51. pasas V51. picchora V 54. sarma 31. spagati V 51. IX. Avestske in perzijske besede: Cakuš 89. fšarema 31. horaiti, haurvaiti, hara, haratar, hara§ra 32 perz. čapiš 59. X. Ciganske besede: Vodia, vodja, voida, vodjengero 56. XI. Irska : crett 29. XII. Madžarske besede: Bagd V 47. bieska 58. boeskor V 47. buzganv, buzogany 73. capbiir 59 . esaeska 88. esajka 53. eserga 91. esiesa 89. esizma 91. csoltar, csotar 90. esurogni, esuranni 95, 65,118. esutora 93. ham 33. haramia 18. ispan 56. kan 9. kantus, kontos 28. koca 12. mente, menten 44. menyit 35. naszad 47. papucs V 47. paripa V 50. sajka 53. sarkany 52. soreg, siiriige 53. szattyam 51. tarack 78. velence 4. 128 Časopis za zgodovino in narodopisje. XIII. T u r š k e (osmanske in severnoturške) besede: Aba V 44. aspre V 46. baga V 47. bičak, bečak 58. bozdurgan 73. čač, čadž 88. Čap 59. čaprag 61. čardak čartak, 90. ček‘an 89. čerge 91. čevre 87. černek 62. čizme 91. čoltar 90. čotura, čotra 93. doka 83. do- O O ' loma, doloman, doliman 83. džidže, džidži 89. gelindžik 35. h‘ajdud 18. h‘arami 18. kajek 53. kaval 78. kontoš 2S. ker 33. kerbač 24. [k‘apan, ka- panek 25]. lule 41. mest 45. obuztopi 18. papuš, papudž V 47. pupla V 46. satian 51. siiiruk 53. šajka 53. toka 83. velenče 4. XIV. Drugojezične: Bask. zorro 68. babil. asir. sumer, pilakku. 48. J I