n n Največji ti oven ak i dnevnik f Združenih državah Vdja ra v®e leto ... $6.00 g Za pol leta.....$3.00 ° Za New Yorlc celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iisfcsloveriskih delavcev V Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered m Becond Olaii Matter September 21, 1903, at the Poit Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TZLKTOH: 0H«1M» »-887« NO. 222. — fiTEV. 222. ..- ....... NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 21, 1932. — 8REDA, 21. SEPTEMBRA 1932 VOLUMZ XXIX. — XJBTNLC DVA MILIJONA FARMERJEV POZVANIH NA ŠTRAJK FARMERJIV ENAJSTIH DRŽAVAH BODO ZADRŽEVALI PRODAJO, DOKLER NE DOSEŽEJO VlSJIH CEN Farmerji v Minnesoti so pričeli »tavakati in piketi-rajo ceste. — Farmerji so strahovito prizadeti vsled dolgov in nizkih cen, ki jih dobivajo za svoje pridelke. — V vsaki izmed enajstih držav se je ustanovila posebna farmerska organizacija. Rooseveltovi uspehi na zapadu . DES MOINES, Iowa, 20. septembra. — Z jutrišnjem dnem bo pričelo dva milijona farmer-jev v enajstih državah Srednjega zapada zadrževati s trgov poljske pridelke in živino. To bodo delali toliko časa, dokler ne bodo dobili za svoje blago nekoliko višjih cen. K temu koraku so jih dovedla razna davčna bremena in pa dejstvo, da dobivajo za svoje pridelke sramotno nizke cene. popoldne, so traja!«- skoro do pol-ii or i. Mestni (zastopniki so imeli tajno sejo v privatni hiši ter .so ukr«*niti. <> pol nori so prišli državni trn- DEČEK UBIT PRI IZGREDIH Med stavkujočimi krojači in stražniki je prišlo do spopada. —Devet let star deček je bil ubit. South River, N. J., 20. septembra. — Devetletni deček je bil n bit, drugi trinajstletni deček pa je bil ranjen, ko sta zašla v spopad med sta vkujočimi k roja«" i in .stražniki tovarne. Vsled t<-ga se je 40 stražarjev in 1*1 policistov za še.st ur zabari-kadiralo v okrajni j«'či. ker so razjarjeni stavkarji metali v ok-I t i -i • . i ki i r- • i i i- i i Ha ječe kamne in pozivali kaz- Uradniki tukajšnje National Farmers Holiday j „ jpnrp da pobepnejo. Association pravijo, da se je kampanja, ki so jo za-| D»>nwn-«.t racije. ki so se pričele čeli farmerji dne 8. avgusta zelo dobro obnesla ter da pomenja največji uspeh v zgodovini ameriškega poljedelstva. Ako bodo farmerji po ostalih državah tako vztrajni kakor so v državi Iowi, so si lahko svesti skorajšnjega uspeha. Farmerj i bodo zastavkali v Minnesoti, Iowi, Wis-consinu, Indiani, Nebraski, North in South Dakoti Ka nsasu, lllinoisu, Ohio in Oklahomi. V vsaki državi je posebna farmerska organizacija, koje odborniki so v tesni zvezi s centralnim vod stvom. Učinki štrajka se bodo pojavili že po par dneh. BI izu Worthingtonu v Nobless County, Minn., patrulirajo piketi tako uspešno devet cest, da ne more niti en voz s poljskimi pridelki in niti ena glava živine na trg. WORTHINGTON, Minn., 20. septembra. — Vrste farmerskih piket ov, ki skušajo doseči višje cene za svoje pridelke, so se raztegnile v nove okraje, kjer je na stavki nad 400 farmerjev ter stražijo ceste. Farmer ju S. V. Calvinu se je s pomočjo oblasti posrečilo priti skozi vrste piketov, da je peljal pri delke na trg, toda drugi farmerji so bili zavrnjeni. Brez dovoljenja Farmer's Holiday Association so se farmerji oborožili s palicami in poljskim orodjem ter zadržujejo trucke z živili. Poročila iz Sioux City, Iowa, pravijo, da je tam piketiranje vstavljeno, toda voditelji farmerskega praznika v Worthington pravijo, da bodo nadaljevali s svojo sedanjo taktiko, dokler ne dobe kakega sporočila iz glavnega stana v Sioux City. Iz Ames, Iowa sta prišla dva trucka tamošnjih piketov, da poučijo svoje nove tovariše v piketiranju. Serif Eldon Rowe pa je odločil, da smejo piketirati samo domači farmerji. Senator Smith W. Brookhart iz Iowe je rekel, da bo v nekaj dneh sklical veliko zborovanje farmerjev na polju pri Moville, Iowa. Harry C. Parmeter, predsednik Farmer's Holi-Association za Nebrasko je poslal vsem farmerjem v državi Nebraska poziv, da naj ne prodajajo poljskih pridelkov, ki se ne pokvarijo in jih je lahko shraniti. Arnold Gilberts, predsednik Farmer's Holiday Association v Wisconsinu je rekel, da tamošnji farmerji niso še dovolj organizirani, da pa upa, da navzlic temu ne bodo vozili na trg živine in žita. VINCENNES, Ind., -20. septembra. — Piketi, ki zastopajo Wabash Valley Milk Producers Associa-t on so vstavili tri trucke z mlekom blizu Vincennes ter ga zlili v jarek. Lastniki mleka so se pritožili na oblasti Lawrence okraja ter so zaprosili za pomoč. HOOVER JEVA ! RUSKI PETROLEJ KAMPANJA Predsednik Hoover b o imel svoj prvi kampanjski govor dne 4. oktobra v Des Moines, Ia. Washington, D. C., 20. septembra. — Everett Sanders, predsednik republikanskega narodnega odbora je danes objavil, da bo imel predsednik Hoover dne 4. oktobra svoj prvi kampanjski govor v l>e.s Moines. Iowa. Njegov govor bo broadeastan po vsej deželi. Nato se bo vrnil predsednik v Washington ter bo imel tudi medpotoina nekaj govorov. Vojni tajnik Hurley bo govoril v eetrtek v Chieagu na banketu voditeljev republikanske stranke. V glavnem stanu .setavljajo pro- IGRA ZELO VAŽNO VLOGO se posvetovali, kaj bi bilo treba j ^rrarni 7ii s]1(Mi,% katere bo imel Hurlev po Zapadu. Podpredsednik Curtis bo danes j perji in so razgnali množico. Po- odpotoval v Knoxville. Ten., kjer zneje se je šele izvedelo, da je j bo jmel jlltri veUk kampanjski hil en trupar olMreljen. pet pa i g-ovor jib je hilo ranjenih vsled metanja Znani izdelovalec avtomobilov, kamnov. % | John N. Willys, k je bil svoječas- Drugi dve žrtvi sta bila Walter j no ameri»ki poslanik na Poljskem. Rojek, star devet let in .Tohn , ^ predsednik Hoover v zadnjem čatsii več prestal kot Združene države polagajo veliko važnost na rusko - japonska pogajanja zaradi petroleja. Rusija se približuje japonski. DRŽAVA WASHINGTON BO V DEMOKRATSKEM TABORU SEATTLE., Wash., 20. septembra. — Na svojem kampanjskem potovanju po Srednjem Zapadu in Zapadu je dospel demokratski predsedniški kandidat v to mesto, ki se naziva "Vrata Vzhoda". —■ Demokratski voditelji so mu zatrdili, da sme prištevati pretežno večino volilcev države Washington med svoje pristaše. Washington, D. C 20. se.ptem bra. — Petrolej, ki ga dobiva Ru-sija iz novo odprtih vrelcev, bo J se je zbralo na ulicah, tako da se igral zelo važno vlogo v diploma- j** sprevod avtomobilov le s teža-ciji Daljnega Iztoka. I vo pomikal proti svojemu cilju, Vsled pogajanj med Rusijo in I V hotelu se je posvetoval Koo-Japonsko zaradi petroleja so Zdr. | sevelt s senatorjem Dillom in dru-države v velikih skrbeh, kajti, ako j gimi voditelji stranke, zvečer je S postaje so odvedli Romsevelta v hotel v avtomobilu, ki je bil ves I okrašen s cvetjem. Na tisoče oseb ! J'J'^^ Jj^ bo pogodba sklenjena, bo japonska mornarica neodvisna od ameriškega petroleja, vsled če-ar bodo Združene izgubile eno desetino svoje trgovine s petrolejem in se bo Rusija tudi politično približala Japonski. pa govoril na velikem ljudskem glasovanju. Na vožnji semkaj .se je ustav-1 v Everett, da so imeli tamkajšnji prebivalci priliko osebno spoznati moža, ki hoče postati Hoover-jev naslednik. Nekateri poznavalci azijskih raz-1 Rekel je, da je cilj njegovega mer napovedujejo, da bodo Zdru-' potovanja, da se seznani s proble-žene države ostale osamljene v mi v raznih delih unije. Wilczynski. star l')4et. ki .sta bila izven množice poleg Wash Suit Company, kjer je padalo kamenje. Tedaj so deputiji pričeli streljati. Doputiji so pozneje zatrjevali, da so izstrelili prazne naboje. Obenem pa dolže tudi .-tavkarje, da so streljali. Rojek je umrl v South Amboy bolnišniei. Krogla mu je predrla vrat. Wilczynsl^L pa je bil ob-streljen v nogo ter so ga prepeljali v bolnico v New Brunswick. Ko se je raznesla novica o dečkovi smrti, se je poleg kaznilnice zbralo okoli 3000 ljudi, ki so glasno demonstrirali. katerikoli ameriški predsednik, ne izvzemši Lincolna. Dan in noč se je Hoover boril, da niso bile v kongresu sprejete postave, ki bi strmoglavile ameriški narod v propast. 3000 LET STAR GRAH JE POGNAL Stockholm, Švedska, 20. s ep t. NVk danski profesor, ki je pomagal odkopavati Tut-ankh-Ame-novo grobnico, je prinesel s seboj nekaj zrn graha. ki ga je našel v jrrobnici. in ki je .star nad 3000 let. Profesor je **rah posadil in VISOKE ZAHTEVE PODONAVSKE KONFERENCE Za stabilizacijo žitnega trga v podonavskih državah je potrebnih petnajst milijonov dolarjev. svojem prizadevanju, da vzdrže mir na Daljnem Iztoku. Anglija in Francija bor>ta v bodoče le malo podpirale Združene rfržave. kar se tiče Briand-Kellog-gove pogodbe in pogodbe devetih držav. In ker Združene drŽave stalno odbijajo Rusijo in je noče-jo priznati, je bila Rusija primo-rana iskati bolj prijateljskih od-nošajev z Japonsko. Toda državni department ni povsem tega mnenja. Rusija je bila zadnje mesece z?-lo razočarana, ker se Združene dr- — Na potovanju se zamore človek dosti več naučiti kot pa za pisalno mizo v Albany ali v Washington u. Raleigh, N. C., 20. septembra. Tyre Taylor, ki je predsednik demokratskih mladinskih klubov, je rekel, da bodo nezaposleni po vsej deželi prodajali "demokratsko milo". Tega mila je na razpolago petindvajset milijonov kosov. Na ovoju je napis: "Demokratsko milo. Očistite ž njim Ameriko! ruti najbolje, če je mokro! Z desetimi centi pribavite dobremu zave niso hotele približati Rusiji. Amerikancu dolo ter pomagate iz Stresa, Italija, 20. septembra. Ruski vladni krogi so bili mnenja, da bodo japonske vojaške operacije v Mandžuriji, katerim nasprotujejo Združene države in Rusija. zbližale obe državi. Spomladi je skušala Rusija razpravljati z Združenimi državami jjlede priznanja. toda je biln ponudba zavrnjena. Zdaj je Rusija, ker ne ve. kakšno politiko bodo zavzele Združene države, na razpotju. Rusija rojevati boj za čisto vlado! PAPEŽ JE ODPOVEDAL AVDIJENCE Podonavska konferenca je danes nima namena kmalu priznati ja-odobrila pogodbeni načrt, da *e p-nega sporazuma vseh onih. ki so mirovne pogodbe podpisali, ne pa le S sporazumom samo enega dela pogodbenih Btrank. Postopek 3a spremembo pogodb mora biti v>rav jtako kakor je bil tedaj, ko so se pogodbe sprejele. Da bi se proučil ves problem razorožitve, da bi se našla Jnožnoet eventualne sppemenibe, je bila zamišljena in sklicana razorožitvena konferenca. Nemške zahteve pa ^e ne nanašajo na razorožitev, marveč na oboroževanje. To je že tretji nemški poskus take vrsfle. Prvič je sprožila Nemčija vprašanje o svoji oborožitvi za časa Tardieujevega kabineta v Franciji. Toda Tardieu je znal radikalno zavrniti neinškfc zahteve. Drugič je iznesel to vprašuje Papen v Lausaimi, današnji poskua pa je že tretji in je toliko bolj delikatei:, ker h še bolj komplieira že samo po sebi težavno situacijo v Evropi. • * V vseh diplomatskih in političnih krogih prevladuje mnenje, da fii jc izbrala Nemčija zelo neugoden trenutek aa ta svoj korak. Tudi ni to vprašanje v skladu s tendencami evropske politike. Francoski tisk s svoje strani pravilno ugotavlja, da nemške zahteve maje jo versaillsko mirovno pogodbo. Nem. V3ja noče diati potrebnih garancij za ohranitfev miru in se pii svoji zahtevi ne opira na nikakršne druge motive, ne-na one, na katerih je slonela politika hohenzollernske Hmčijfi. * i - ; u i ČE NAMERAVATE OBISKATI T DOMOVINO? PlUU nam takarb6 bresplačna navodila in Wotariiana Vim, da borte po eeni Ur udobno potovali v METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 2ieTOKI*atrt« * - T. Barberton, Ohio. Naši jagri to to vam pa man-delci. Kar takorekoč na skrivaj hočejo vzeti prvenstvo clevelamd-skemu St. Clair Rifle and Hunting: Clubu, k i je clevelaodski šampjon. Kar lepo iznenadeno so jih povabili na tekmo za prvenstvo v streljanju na lončene golobe. Kot mi je prišlo na uho. so si naši jae bo serviralo kosilo za vse udeležence (kot običajno na zajčji večerji). Joj in kak okus ima pečenka, ako je pripravljena od naših poznanih kuharic, in še v prosti naravi. Vsi, koji bi radi videli' tekmo, pa bodisi elevelandski simpatiza-turji ali "Domovino" ljubeči prijatelji. ste dobro došli. Tudi .TBgri. ki še niste člani tukajšnjega kluba Ste vabljeni. Vsem se bo dala prilika v streljanju. Tudi prijatelj France J. je dobro došel. ampak France, pojdi še poprej v Ca-nado za par dni. You know. A. B. 7.1odinika razprodaja okuženih gristi. » V nekaterih občinah Bačke je že dalje časa svinjska kuga in je zaradi tega , strogo prepovedano prodajanje in izvažanje svinj. Svinjska kuga razsaja najbolj v žabaljskem srezu, sedaj pa so o-iblasti v Teinerinu odkrile, da se je iz tega okraja* razprodalo mnogo svinj, in sicer s pomočjo pri-sleparjenih živinskih potnih listov. Organizatorji te zločinske trgovine »o za mal denar nakupili mnogo prašičev in svinj v občinah Gjurgjevo, Žabalj. Gospodjinci in Čuruk ter še po nekaterih drugih krajih ter potem cele transporte na skrivaj ponoči odpremili v Te-incrin. Taun so imeli v okolici najetih mnogo revnih kočarjev in brezposelnih delavcev, ki so to živino prevzeli, spravili v svoje staje, potem pa pri občinskih uradih na svoja imena potem dvignili živinske potne lir^te in jih izročili trgovcem proti majhni odškodnini. Zločinski verižniki so, kakor se zatrjuje, v par dneh razprodali za okrog 18 vagonov svinj kz okuženih krajev. Pri svojem zločinskem poslu jim je šlo vse gladko od rok, kajti kmetje v okuženih krajih so pod ceno prodajali živino, pomočniki, ki s živino začasno prevzemali in izposlovali živinske potne liste, pa.so bili tudi zadovoljni z malimi zneski. Zločinsko verižništvo se je odkrilo na ta način, da so se neki kmetje v občini Gospodjinci sprli s prekupčevalci, ker ti niso hoteli plačati prej obljubljenih zne->kov. Ogorčeni kmetje so vse. kar jim je bilo iznano. naznanili in ta-] ko je prišla, na dan sleparska kup-. čija. j 'Preiskavo vodi okrajno sodišče i v Temerinu. ki je doslej že obtožilo temerinske trgovce Andreja • Biroja, Elijo Bargo in Franca I Wolperta. ni pa še moglo dosedaj dognati, kam so ti in še nekateri drugi spravili tolike množine okuženih svinj. Razkritje te afere je vzbudilo daleč naokrog veliko senzacijo in ise z Velikim zanimanjem pričakujejo rezultati preiskave. Oče ubil sina. V vasi Boca nje ve i blizu Osije-ka je nastal med Marinom Simu-ničem in njegovim sinom iStjepa-nom prepir, ki ae je končal tragično. Oče je pograbil in udaril sina tako močno po glavi, da je obležal mrtev. Zagonetna smrt. Te dni so našli na železniški progi blizu Osijeka mrtvega 35. letnega pomočnika kurjača državnih železnic Luko Prgometa. Mož je_jmel ljubavno raamerje z ženo nekega železniškega čuvaja, čeprav je bil oženjen in oče treh o-trok. a tudi njegova ljubica ima trri otroke. Te dni sta z ljubico zbežala v Osdjek, mož je pa prosil policijo, naj mu ženo poišče in privede nazaij. Policija jo je res našla in vrnila možu. Prgomet je krenil za njo in najbrž sta se z možem spoprijela. Njegova tragična smrt pa še ni točno pojasnjena. Žalostne posledice bede. Splitska policija je odkrila dve gnezdi razuzdanosti, kjer so se shajala dekleta in žene z moškimi. Aretirala je 112 razuzdan k. ki so na policiji izjavile, da so se prodajale, ker drugače ne morejo živeti. Zaradi koruznega, storža ubil človeka. V vasi Turjak blizu Banjaluke sta se sprla kmeta Uroš Gjokič in Ljubo Gajič zaradi koruznega storža. Uroževa 7-letna hčerkica Mara je namreč na Gajičevi njivi odtrgala storž kar je Gjokiča tako raizjezilo, da je navalil s sekiro na svojega soseda in ga ubil. Roparski umor. V vasi Gorani pri Višegradu so našli mrtvega premožnega kmeta Stjepana Bodigoga, ki se je vračal s sejma, jer je bil prodal nekaj živine. Denarja niso našli pri njem in iz tega sklepajo, da je postal mož žrtev roparskega umora. ' Laži sli kar o kradel cerkev. Milan Čeferin. ki se je izdajal za akademskega slikarja in so mu poverili restavracijo nekaterih .slik v cerkvi sv. Trifuna v Koto-ru. je ukradel štiri starinske slike in pobegnil. umorila, drugi je pa čez tri mesece umri. Priznala je pa še druge zločine. Od mater je prevzela vsega pet otrok m od teh je enega u-morila, drti&e štiri pa pustila u-mreti od lakote. Vse je dala znova vpisati v matične knjige in jih celo krstiti, naivnemu možu je pa pravila, da jih je sama rodila bodisi v gozdu ali pa doma v njegovi odsotnosti. .iNoben otročiček ni mogel dolgo živeti, ker je vsakega hranila s kruhom in sladkorjem, pa še tega jim je dajala malo. tako da so prav za prav od lakote umrli. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR YAM POU&B NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 Din ?00 Din 400 Din 800 Din 1000 $ 5-86 $ 7.50 $ 9-30 Lir Lir Ur Lir Lir 100 200 300 400 500 V italijo 5.80 ...$11.40 .JfAOO Lir 1000 .$53' Din 5000 ~ Za izplačil« vtCJIh makov ko« sgoraj- navadama, bodisi v dinarjih ali lirah davaljujama Sa bolja pagaja. IZmClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa tepla&lo $ 8jQQ morate j KMrtatt _ t •»TO »» i* $10.00 it »» ....... ftp to •t >> $15.00 >t M - L $1M0 *> »» $30.00 »» f» _ $21.00 $40.00 •f »f mit »i •f MftM •»-. * „ P'- Prejems tfk dob* ▼ stan mb taja SU»%t dula rJUii . Nai« nmnii uJama >a QAM.I Ltinh — ■ liniji III MKT1 tO* MJTA M Tli Lnuitr NSW YORK. N. * ZLOČINI ŽENE BREZ OTROK Orožniki v Berehovu na Čeho-slovaškem preiskujejo redek primer sleparij, varanja oblasti in umora. Ta primer je vredno zabeležiti, ker gre za bolestno manijo ženske, ki hrepeni po otrocih, ne da bi imela v sebi le trohico človeškega čuta. Pred štirimi leti je porodila rieka žena v berehov-ski bolnici dvojčke, deklico in dečka. Ker sama ni imela sredstev, je sklenila, oddati dvojčka v dečji dom. Po odhodu iz bolnice ju je že nesla na kolodvor, pa se ji je pridružila neznanka in ko je izvedela. kaj namerava z otročičko-ma. ise je ponudila, da vzame enega otroka za svojega . Mati samo enega ni hotela dati in tedaj je neznanka vzela oba, ne da bi materi povedala, kako se piše in od kod je. Ccz dva tedna so pa našli ob cesti mttvega novorojenčka in spoznali v njem enega dotičnili dvojčkov. Otročiček je bil zadavljen. Aretirali so mater, ki so jo pa kmailu izpustili, ker je preiska-Aa dognala, da je nedolžna. Tudi neka druga mati je dala neznanki svojega novorojenčka. Vsaka sled >za otrokom je pa takoj izginila in šele te dni je mati spoznala dotično žensko na sejmu. Obvestila je policijo, ki je u-gotovila. da gre za Marijo Feda-kovo. Zaslišali so jo in priznala je, da je enega prevzetih dvojčkov ZENA ZABODLA MOŽA Pred kratkim *e je odigrala na Dunaju pretresljiva rodbinska tragedija. 33-letni šofer ključavničar Josip Penker se je oženil pred leti s 3 leta starejšo vdovo, ki je imela že dva otroka. Zakonca sta se večkrat prepirala. Kaj se je zgodilo te dni zjutraj, se ni točno znano. Zgodaj zjutraj se je zaslišalo iz hiše kričanje, puiliitcli so sosedje, ki so videli, kako je planila Barbara Penker iz stanovanja na hodnik. Za njo se je opotekal njen mož. ki se je pa takoj pri vratih ves okrvavljen zgrudil. Žena se je vrnila vsa razburjena na stanovanje. kjer je bridko >zaplaka-la. Mož je obležal nepremično na hodniku. Soseda je hitela po policijo. ki jc pa našla moža že mrtvega. Policijski zdravnik je prel-kal mrtvega in ugotovil, da ima globoko rano na hrbtu. Xož mu j« predrl pljuča. Penker.jeva žena se je ta čas oblekla in odvedli so jo na policijo, kjer je izjavila, da je moža zabodla, kar .je storila v silobranu. ne da bi imela namen moža usmrtiti. Baje jo je mož davil in j*? sam prinesel nož iz kuhinje. Hotela mu ga je iztrgati iz rok in ko sta se ruval«.. ^ slučajno moža zabodla. SOLE NA KOLESIH V nekaterih delih Kanade ne hodijo otroci do šole. temveč šola prihaja do otrok. To je v oeem-| Ijih. ki so preredko naseljena in stanujejo ljudje predaleč drug od drugega. Vzgojni problem so skušali tu rešiti na razne načine. Predvsem se pouk vrši v širokem obsegu pismeno. Brati in pisati uče otroke starši, pt-mene naloge se pošiljajo učitelju, ki jih vrača s poprav-kin nasveti, šolske ure imajo tudi mnoge velike brezžične postaje. A najboljša rešitev so potujoče šole. Velik železniški vagon je urojen kot šolska soba in potuje iz kraja v kraj. VABILO na VESELICO SLOVENSKI DOM na 3 6 Danube Street, Little Falls, N. Y. JO PRIREDI V SOBOTO, DNE 1. OKTOBRA Pričetck ob 8 uri zvečer. — Vstopvina 25c z o i-.se odrasle. IGRA SLOVENSKI ORKESTRA T'ljudno se vabi vse Slovence od tukaj in iz bližnjih naselbin na to prireditev. Zabave bode dovolj, da gotovo ne bode nol>enemu žal. kdor se bo udeležil. NA SVIDENJE 1. OKTOBRA! ' 2tf prank' 7 i i \ • : ♦ > - s "GLAS NARODA" m Sta hudo lluihro, pa£ pa ni a nil *..•?* f - - ' . CUR U KLASE SO ZMERNE Papež in Mresolini sta se baje sprla. Papež se jezi na Mttssolinija. ker je dal postaviti spomenik tistim laškim bersaljerjem. ki so pred dobrimi petdesetimi leti zavzeli Rim ter n tem povcrročili, da se ^e papež odrekel posvetni vladi. Tak spomenik zbada papeštvo v oči. toda hudih posledic najbrž ne bo, kajti vrana ni še nikdar vrani oči izkljuvala. Nemčija se je začela dvigati. Razorožitvene konference se ne bo udeležila in bo najbrž stopila iz Lige narodov. Ligi narodov so ure štete. Po zaključku svetovne vojne leta 1918 se je hotel svet oddahniti ter je bil oddiha krvavo potreben. Namesto oddiha je pa Ligo dobil. Xekdo je srečal na cesti zdravnika ter ga je — misleč, da bo stroške prihranil — kar na cesti vprašal : — Kaj pa je z menoj, gospod dohtar.' Če se s prstom v lakotni-co pritisnem. nie»zaboli. — Osel. nikar se ne pritiskaj, pa te ne bo bolelo — mu je odvrnil zdravnik in šel svojo pot. Nekoč je prišla v naše uredništvo Marjanca in je vprašaja za naslov svojega brata. — V list denite. da ga iščem. Imam sicer dva brata v Ameriki, pa dajte tako skomandirati. da se I bo tisti oglasil, ki ima se*1ro v ■ New Yorku. — Kje si bil— ga je vprašala, ko je zgodaj zjutraj prikolovratil domov. — Tam in tam sem bil — ji je ponižno odvrnil. — Ni res, — je za renčala. — Bila sem tam, pa te nisem videla. Pet tvojih prijateljev je sedelo ob mizi. karte so igrali in pili. Tebe pa ni bilo. Če bi bil tam bi te morala videti. Lažeš. sram te bodi. — Nič ne lažem —je odgovoril skesano. — &koda. da nrsi pod mizo pogledala. Če bi pod mizo pogledala, pa bi me videla. Kot vam jasno in razločno pove oglas v današnji številki, bodo imeli littllefaJ&ki rojaki zopet lepo zabavo. Zabave oziroma veselice so v tem letnem času zelo kočljive, ker starega že zmanjkuje, novega pa še ni. Toda to velja za druge naselbine. ne pa za Little Falls. Poleti sem -e na ilaxtne oči prepričaj. da je še vsega dovolj, tudi tankega, da rečeš mački botra, če ga spiješ tri kozarce zapovrstjo. Ta-mkajšnjim prijateljem želim, da bi bila njihova veselica dobro obiskana. Hvala za vabilo, pa jaz se je n<» bom mogel udeležiti. Toda mojega prijatelja Pavleta iz ELk Creek. N. Y., prosim, naj me zastopa oziroma nadome.stuje. In naj v^e svoje sosed** pripele Falls. V programu veselice, ki jo bo priredil .v nedeljo »Sloxenski dom v Brooklvnu, črtam med imeni igralcev tudi me Jauko Str na d. Zatrdno sem prepričan, da je moj prijatelj John oziroma Janes rložH proti temu imenu odločen protest. Pred kratkim sem bH s prijateljem v gledališču, kjer pleiejp mlada dekleta. Vsaka jma za pet dolarjev šminke na obrazu tn za pet cent or obleke na sebi. —. Ohemjndvajset .jih je, — je rekel prijatelj. Jaz štejem in štejem ter prijte* jem samo do štirinajst. — iNe štirinajst jih je, — odvrnem. — O. jas štejem bedra, — je odvrnil, ti 4>a nosove. , tiA« lAlOOi" 21* ion LAEQMT ILOTM« DAILY »a V.%m G RAZI A DE LE D D A: j*> hotel, da »f jf po dolgi /iin>ki auai, v kateri je okamenela iiilj« in v*e rastline, vrnila prava nirna nevihta z viharjem, silnim dežjem, bliski iu gromom. Hiša se je \>a tresla, a zdelo je, da od" veselja, kakor da bi opremljala go ] »podarja. ki je mel roke, kakor da bi hotela odgovoriti na drhteli je p:>lj in vinogradov, ki so *e o-p janja I i « Toda — Slednjič, kaj. Mariu! Kako, kaj že .spiM ob tej godbi i Žena je bila ie nekaj časa v j»o-ateljt; zvita se je v kloja-ie na svojem mestu, drhteča in .-»re«"-na tudi ciim, toda m etitoni 1m>jh/.iii na dnu >rea. Molila je, in šele, ko je težko h gel v poMeljo tudi mož, je '*lpr!a :m i in zdelo m* ji je, da gore okna. ki so jih razsvetljevali bliski. tem se je zopet odela rer glavo in p<»d pernico *e ji je /delo. kakor da prfhaja možev glas -oddale*", skoraj kakor odmev. Itil j«- to zlo-l'< n, blaženo krut gla<«. — Pomisli, Mariu. iih tiMe im»-ursli, ki >o >edaj /.gubljeni na pla-tif*ni, brez '.atoriw"a. ali ki mi na p'JtM brez dežnika. K j. kako bi .si bit mogel dane* misliti, ob tako jasnem nebu, da pride nevihta Tem bolje, ker je .>ed« j nevarnost za toeo minula. Dež lije, kakor ga j? sam Bog poslal. < as je bil. i Žena j«' nrslila. zahvaljujoč Boga njegovo dobroto. Mož .~e je sme jal. kakor v .•arijah. — K j, da, ljudje .-o na potu ob t» j hudi uri. Mi smo pa v zatišju.! v naši dobri i>oMelji in vae stvari' okrog na* v redu, živali .skrbno | opravljene, polje »i namočeno opo-iii« re. Ne moremo pritoževati. Moj oče je imel navado reči: 44 Kadar se nam Ih> godilo slabo, naj sc nam godi vedno tako". — Tako bodi. — je tiho odgovorila žena. — Tudi zaradi naše male sem zadovoljen. Kaj bi mogli želeti več? Dober zakon z možem poštenjakom, bogatim in trdnim; in pred \>em živet: v neki razdalji. Kadar žive zetje v preveliki bližini, ne manjka trenja, nesporazumov, zamere, tako pa živita onadva tamkaj, v razdalji, v razdalji osmih kilometrov midva pa tukaj. Vidimo se samo o praznikih, ki ao zato tudi rn» prazniki za vse. Saj vem. tebi bi bilo ljubše, ee bi se te držalo dekle za krilo do .smrti, in z njo tudi njen mož; vam žen*>kam se zdi pač vse lahko, enostavno, v tem ko je žia Ijenje v resnici zelo težavna at' ar. — Življenje. — je poudaril z močnim gladom, dani žena niti /ognila ni. — je kakor vse druge stvari; kakor živina, kakor trta iu dir v je. kakor trava: treba brzdat' trj*ba obrezavati. treba kopiti. Ali pa. če .se ti »ti bol je: življenje je' kakor brmla ; treba je vsak te-J deti brit i, r. muko in nevarnostjo. I da se vrtim — ali pa ti preraste obraz in te izključi iz družbe izoli-1 kanih ljudi. Žena ni odgovorila. Že toliko let je vajena trde uuMirosti. |m» kateri je dan ta dnevom ravnal njen mol. Mislila je raje na "malo**, ki DVA KRSTA zanjo ni bila samo še vedno majhna, marveč še naravnost dete, rojeno komaj pred nekaj dnevi, mutanta, slepo, spačeno, in vendar že lepo, iahločutno. ki|>eče življenja. Zdi >»e ji. da je na dan kmta: Botra drži v rokah novorojenko, v rožnatem oblačilu, in duhovnik izgovarja slovesne besede. — Verujem. Odpovedujem m*. — Verujem. Odpovedujem se, — odgovarjajo v zboru navzoči. Samo ona. mala. ne odgovarja; celo s |>estini zamahuje s tako nočjo, da se mora mati smehljati; m \ oljno, jezno, odporno r kakor na hčer in na vedri in zlati sliki hčerinega krsta je moreva robata, gospodovalna postava » črniiui očmi. črno brado in obrvmi. ki .so košate kakor brke, še značilnejša kakor duhovnikova. Ta i.-1 i n j«*gov namrščrni obrarc o" je dvignil sedaj iznad odeje, ko se je med treskanjem in grmenjem oglasilo trkanje na vrata. Žena. ki je bila že zadremala, -i ni delala skrbi: kdo Je in kdo ti i.' Morda je bil kak sosed, ki nujno potrebuje kako stvar; morda kak sumiljiv popotnik brez itrehe ,o katerih je malo preje govoril njen mož. Bo že 011 odgovorit. j In dejancdco je nenavadno tih -kcčil .s postelje, prižgal luč in se oblačil: ne s preveliko naglico, zdelo se je celo, da nalašč dela po-čhm. kakor tla bi pripravljal odgovor za nepriličnega obiskovalca. A sree mu je močno bilo. kakor od-t;»ev udarcev na vrata, iu prsti &o 11.1« drhteli, ko si je zapenjal obleko. Ta njegov molk .to njegovo o-botavljanje je ženo presenetilo. V mislih .se je vzdignila neka senca ; in tudi srce se je prebudilo ill »koraj za ječ a lo. Njena zlata in srebrna glava je vzcvetela ua blazini, kakor da bi se bila vzdignila iz penečih se valov: velike, prestrašene. sinje otrofke oči so zaman iskale moževih. Že je odhajal iz sobe. z lučjo v r«ki. — Moj Bog, moj Bog....'* je molila žena in h prestrašenim sr-c« 111 začela prisluškovati vihar. Mož je moral spodaj že odpreti vrata, ker se ni slišalo več trkati; iu sedaj se mora |>ogovarjati z ne-[»»•iličnim obiskovalcem, ker se še ne vrača. Žena je sedla v postelji in še bolj napela ušesa; a samo hrum m vihte je prihajal do nje in rcdelo ji je, da ji mrzel vihar in dež pridirata v srce. In v nepojmljivem strahu s«1 ni upala več ganiti. Toda s ceste se je vzdignil do nje-krik. da se je zazibala soba in jo je raz*vet i lo kakor blisk: — Mama ! Žena je planila .s |M*stelje, se vrgla po stojnicah in bila naslednji trenotek pri veznih vratih. V sami «ri:jci, razkuštraua. je bila videti. llHiaay::: ..hiiw mn^;.. .Hr-Jiww kakor da bi bežala pred požarom. Mož je stal med priprtimi vrati, dež je pljuskal vanj, in govoril je z osebo, kateri je zabranjeval vstop. Komaj je i^a seboj opazil ženo. se je hipoma obrnil .bled, ves moker v obraz kakor potan od hudega bo-j'i; odprl je vrata na stežaj. a obenem zaprl vhod s svojima razprostrtima. mišičastima rokama kakor e močnim drogom. Ona pa je za-^Itdala njo. katere podoba je že bila v njenih izgubljenih zenicah. Bila je hči, vsa bleda, votla je tekla od nje kakor z utopljenke; zaman je skušala vstopiti. — Mama. mama.... — Hči, hči. kaj si storila? Obe sta skušali odriniti moža, da bi prišli druga do druge; on in se ni ganil, nasprotno je nabral »1-taz v krut porog, kakor da bi se na boju naslajal. — Mama. mama! I\šla sem od od hiše. ker me je zmerjal. Nočem več biti pri njem. Hočem se vrniti domov. Zbežala sem, peš, tako. tako. I Mati je naslonila glavo na možev vrat. kakor da 1>L ga hotela u-grizniti; a je le jokala. — Dovolj. — je tedaj rekel mož. •»tvar se mora končati; jaz in ta gespodična se odpeljeva na njen dom. — Pusti jo vsaj toliko vstopiti, ia se osuši. — Nič! Drugače se navadi takih ii*.prehodov in kdove, kako se vse konča. Idi gori po kolo in moj jopič. Ila. komu pa pravim? — Kakšno zgledovanje: ali ne vidiš, da pri sosedih prižigajo luči — Mama. mama. — je jadiko-vala hči in se sesedla na prag, — daj. da vstopim, za ime božjega! X" vrnem se, nt*; raje umrjem, raje se ubijem. — Priuesi kolo. zaboga, ali jo pa to noč skupita obe. Ne daj, da umaknem roke z vrat. Glasovala sta se zlivala kakor v tragikomičnem dvospevu, ki ga je spremljal vihar. — Mama. za ime božje.... Žena si je šla z roko prek obraza. kakor da bi si hotela strgati z njt>ga kopreno. Še enkrat je videla pred seboj svojo malo hčerko, ki ji je blisk rožnato jiobarval oblatilo. poškropljeno s krstno vodo. — Verujem. Odpovedujem se. In šla je po moževo kolo in jopič. Prinesla je tudi ogrinjalko za malo; a bila je zavrnjena. Malo je že čez in čez ogrinjal p'*šč pokorščine usodi. In kakor se je oddaljevalo kolo. Jtako je ponehavala nevihta: zdelo se je, da se umika na obe strani kakor prepirajoča se vas. ko pride mimo popotnik — pred tema dve-J nia ki sta šla skoznjo po sili svoje bolečine. Kajti tudi mož je čutil na dnu srca tesnobo; tesnobo volje, ki sledi vsaki u pokori t vi. Ko pa sta dosj>ela v zetovo hišo in sta se mlada dva spravila, ne-j koliko iz ljubezni, predvsem pa za-j radi neizprosne oblasti, ki sta ii| bii« izročena — se je čutil mož nehote in nevede blizu tistim velikim prvim možem .ki so s silo u-sivarili zakone za bitja svoje vrste. MOSSOUNl PROTI SUHIH ŽENSKAM Kakor večina Italijanov, tudi Mussolini ni prijatelj zdaj tako moderne vitke linije ali suhih žensk, kakor bi rekli po domače. Italijanski tisk vodi ostro borbo proti ženski nečimurnosti ob popolnem Mussolinijevem soglasju. Mussolini opozarja na primer rimskih matron, znanih iz starih skulptur, ki vidimo na njih same lepe, dobro rejene in dobrodušne dame; te so jwstale tem boljše in tem bolj zdrave matere, čim bolj S'j bile okrogle. Sedanji Italiji pa gre v prvi vrsti za zdrave matere in zdrave otroke. K sreči je med Mussolinijevimi populacij* k i m i načrti in italijanskim ljudskim o-ki.soni že staro, s stolet ji podprto nasprotje, ki se zrcali tudi v umetniških delih italijanskih mojstrov. Sloko telo je v pretežni večini primerov najvišja zahteva pri poja-\in vil, Italijani pa nočejo, da bi bile njihove žene vile. S propagando proti vitki liniji so do-egli. da se je okus Italijanov skoraj popolnoma obrnil od suhih žensk Kdor je opaizoval letos življenje letoviščarjev po italijanskih morskih kopališčih, se je lahko prepričal, ila so suhe Italijanka vedno bol j redke in tla gredo ženske v Italiji celo tako daleč, da se vračajo k umetnim sredstvom preteklih ča^ov. da bi se čim bolj zredile. O suhih pravijo v šali. da so simbol gospodarske krize. Država .sama* moralno podpira modo okroglih postav, a ženske s<> že po naravi take, da iMjčejo biti nemo-ilerne. Zalo ni čuda. tla so kar čez i (v izpremenile svoj okus in da hočejo biti naenkrat vse debelo. Zato pa ima ta nova stara moda v sebi nekaj mikavnega in prijel nega. Bo pač tudi bolj zdrava, kakor je moda po drugih državah, kjt-r se zahteva, naj bo ženska sama kost in koža, ženskam je pa tudi prijetnejše, da lahko jedo kalin kolikor hočejo brez strahu, da bi postale lienioderne. če se- malo zrede. Ker podpirajo in vzpodbujajo ženske pri tem še navdušeni govori in članki po italijanskih listih, jim je gotovo še prijetnej-eš jesti dobro in obilo vsega, kar ;im poželi srce. Mlade Italijanke str pa navadno slokih postav in kljub težki dijeti ostanejo suhe. Čim pa prekoračijo 20. leto. se posledice dijete izdatneje pokažejo in zlasti omožene Italijanke s e kaj hitro odebele. Zadnja- leta makaroni pri Italijankah niso bili nič kaj v časteh, Kdaj jih pa zopet navdušeno jedo, ker hočejo postati podobne rimskim natronam. ALI SO ŽENSKE LEPE? ■ * ' • • * * **■ ~ imajo velik uspeh n § - -»Sit CENA DR. KERNOVEGA BERILA JEZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo (english slovenk hmul KNJIGARNI 'GLAS NARODA' r___ S VAMPIRJI II y ^ JY£ 2J\ J £ Spisal EMILE GABORIAU jj — - VELEMESTA Odgovor je zelo laskav. Glasi <-e namreč, da žens-ke še nikoli ni-so bile tako lepe. kakor so zdaj. In komu se morajo zahvaliti z j ta poklon? To ni nobena obvezna družabna galantna pohvala, niti ni vzet ta odgovor iz modne revije, temveč čitamo to laskavo pohvalo »leppte modernih žensk v seri-jozni angleški medicinski reviji kjer je neki učenjak v obširni, objektivni razpravi ugotovil, da take lepote evropske ženske še nikoli niso dosegle, kakr zdaj. Angleški učenjak pa trdi. da pretežna večina žensk ne bo znala dolgo obdržati tega ugodnega položaja. kajti nega lepote je zdaj v najboljšem pomenu besede na višku in po mnenju angleškega u-čenjaka se v bodoče ne bo mogoče izogniti' pretiravanju v tem pogledu, kar pa ženske lepote ne bo •povečailo, temveč ji ho samo škodovalo. Zaenkrat te nevarnosti še ni. ženske so pač zdaj najlepše in po mnenju njihovega angleškega častilca z znanstveno kvalifikacijo za to stroko se morajo v prvi vrsti zahvaliti za svojo lepoto higi-jeni. pametni prehrani, športu in sistematični negi svojega telesa. In pa še nekaj — ta argument je pustil angleški učenjak za konec, da bi tem bolj naglasil njegov pomen za lepoto moderne ženske. Kaše ženske so zato/lepše od svojih prednbc. ker no se otresle suženjskih spon praznoverja in za-nemarjenja ne samo svojega telesa, temveč tudi duha. Harmonična telesa in duševna lepota najvišje stopnje je bila v vseh časih ženski ideal. Zdaj no ženske oboje dosegi« m m njih je ležeče, da •i to tudi ohranijo. 10 — Mascarot, pa naj bo. No torej, gospod Mascarot, ti ljudje so tepci, saj se jim že stokrat povedal. Vsi dobro vedo. da sem bogat, neizmerno bogat, ker imam ogromna posestva. Če pa doslej še nisem liotel prodati niti koščke zemlje, niti iskati posojila, to nikogar nič ne -briga. Smešno je izposojati si denar, *ed<» so pač pomenile ''izgubi se", tod Masearot se ni ganil. Popravil si je o-čala in dejal samozavestno. — Saj bas v zadevi tega zakona prihajam k vam. gospod grof. Zdelo se je. da je grof slabo slišal. — Kaj pravite ' — vprašal. — Pravim, — je liadalj -val posredovalee mirno, — da sem poslan k vam, gospod grof. v zadevi poroke gospoda de Breulli z gospodično Saibino. je bil vaš prijatelj Ibaron de Clinehan. drugi pa eden vaših služabnikov, neki Ludovie Trofeu, ki je zdaj oproda grofa Commari-na. — Ne vem, ka j še je zgod;lo - t :m Ludo-vieoin. — Naši ljudje pa vedo, gospod grof. Ta Ludovie. ki je vam bili obljubil o vsem strogo molčati je bil svoboden. <'ez nekaj je oženil in svoji ženi je povedal vse. Ta na, ki je zašla kmaln na kriva pota. je i-mela mnogo ljubčkov in iz ust enega je prišla resnica na ušesa onim. ki me pošiljajo k vam. — Tn na temelju tega, kar zbiekni- nezanesljiv sluga ali navadna deklina, si drznete obdolžiti me! — je vzkliknil grof. Izrečena še ni bila nobena i*« posredna ohdolžitev, a grof de Mussidan se je že zagovarjal. Masearot je to takoj opazil. — Imamo še nekaj boljšega, ne samo Ludovieovo pripovedovanje —.je dejal samozavestno. — Ah! — je vzkliknil grof: ki se je še preveč zanašal na svojega prijatelja, — pa si vendar ne boste drznili trditi, da je baron de Clinehan kaj povedal? — Nikakor ne, — je odgovoril Masearot, — baron ni ničesar povedal, temveč je sto- Ko sta govodila o nagli jezi grofa di Mussidana, doktor in Floiystan, nista pre-|'ril "e, kjer počasi izginejo. Prijetno občuti, kako ji voda teče po razbeljenem čelu. Pri pridnem delu se polagoma pomiri. Nema Greta >»e pripla«zi k njej v kuhinjo, se vtopi poleg nje in z žalostnimi očmi gleda v umazano vodo in pene. Ko jo Mina ogovori. se pre pl a Ana zdrzne. Njen bolehni obraz zardi v sramežljivosti. — Ali si bila v šoli! — Mina misli na svojo sestro Eino, ko vpraša dalje: — Ali imaš kako punčko? Otrok odkima. — Ali ne maraš nobene? < J ret a skoro leze sama v .^be. plaho se ozre, natooa reče: — Dvanajst ! — Kaj, dvanajut punčk? Dekletce zopet odkima ter s prstom pokaže na sebe: — Dvanajst let! Zdaj Mina razume. Saj res, imela je že dvanajst let; prestara t a igrače. Keveda, Kuna doma je bila šele osem let, toda kako dekle ji* bilo proti tej! Greta se ji zasmili rn jo z mokro roko pogladi po laseh. — Enkrat moraš iti k nam. Greta, tam boš postala velika in debfiia! — In polasti se je do zdaj nepoznano domotožje ter pripoveduje nemi dekiici o domači hiši s slamnato streho, v katerio so vsako pomlad gnezdili vrabci in lastaviee, o cvetlicah na oknih, o svinjakih, o kokoših na gnojil, o vaški mlaki, o njivah in travnikih. Temne stene kleti se razmaknejo in v daljavi vidi zelene trate. Greta jo izačudeno gleda, zadržuje sapo; še nikdar ni videla rasti zelenjave, še nikdar ni videla valovečega polja. — V živalskem vrtu je tudi lepo! — ji težko pride skozi ustnice. Mina se zasmeje: — Toda doma. tam bi gledala i La surovo ma-»lo, —i pokaže štiri prste — tak« debelo! Da, doma se imamo dobro! Greta se priplazi k sestram. — Ali me vzamei kdaj s seboj? * — Da. da in jedli bomo potice. In napravili bomo kolač iz češ-pelj, ki nM nič ne veljajo, samo potrgali jih bomo in — — Mina, pridi v trgovino, — zakliče Emin tanki glas. — Pri >w odpre vrata in potMie akozi odprtino svojo glavo z židanim trakom v laseh. — Neka gospa je tu, ki te hoče vdinjati. - « W wlycem je bil dom daleč proč! Razburjena si Mina odpaae mokri predpasnik ter si obriše napete rdeče roke. Komaj je mogla izapeti obleko, ker so ji bili prsti mehki od luga. iNiti se ni mogla dobro obleči, tako jo Eli sili: — Hitro, drugače bo šla! In tako gre naglo v mokrih copatah v trgovino. Gospa Režekova stoji skromno in h sladkim nasmehom na ustih pred gospo stotnikovo Smoletovo in hvali z nepopisno zgovornostjo čednosti dekleta z dežele. — Milostljiva gospa, kot nalašč za vas. Močna kot vol in nežna kot angel. In pridna! JStopi, stopi bližje, — opominja Mino, ki je ot*>ta.la med vrati. — Nič naj te ne bo sram! Delati ni sramota! Milostljiva gospa, takoj se je vrgla nad celo perilo. Rekla sem ji: — Minka. pusti, to bo preveč za tebe. — Teta. — pravi, — že vem. kaj je prav. Samo pustite' me. kajti brez dela ne morem živeti! — Na mojo odgovornost, milostljiva gospa, tukaj dobite nekaj pravega; ne bo letala okrog, kot delajo druge. O, Bog. kakšne sitnosti ima dandanes človek z dekleti! "G-Ovpa stotnikova, nežna, visoka plavolaska z malo naprej sklonjeno slabotno postavo, je stala kot pobita pod ploho besed posredovalke. Na medle, trudne oči postavi naočnike in opazuje dekle, ki stoji pred njo z na. omotraj obrnjenimi nogami, zmedenimi lasmi in v pomanjkljivi obleki. Niti oči si ne upa dvigniti. — Ali pa je tudi snažna? Ali sploh kaj zna"? — vpraša bojazljivo. — Peter mi je rekel, da je zelo pripravna. — In če ne! — Režekova se samozavestno nasmeje. — Za to se ne bojim; prime za vsako delo. Samo nekaj dni, pa boste že videli. — Kako pa. ali zna kaj kuhati? Posredovalka se popraska. — O, joj, to pri njej sploh ne more biti nikaka zapreka. Na kmetih zna vsakdo kuhati; vsak dan meso in juho in zelenjavo in krompir. Samo ob nedeljah kaj posebnega-; kokoš ali kaka močna-ta jed. Na kuhanje, kakor je v navadi v gosposki hiši, milostljiva gospe, pa .se bo kmalu navadila. (Dalje prihodnjič.) Poziv! Izdajanje lista je v zvexi i velikimi stroški Mno go jih je, ki so radi sla-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N.1 SIN VZEL OČETOVO LJUBICO Ni še pozabljena senzacijonalna afera sina bivšega ministra za kolonije Ainmerva, ki se je bil proti očetovi volji oženil s siromašnim dekletom, že ima londonska gospoda novo senzacijo, ki pa močno diši po družabnem škandalu. Bogati bankir Edwin Riley, se je zaljubil v svojo tajnico, rdečelaso Majorio. F.til je vdovec, tako da ni bilo nobenega vrcroka, da bi svoje ljubav-no razmerje skrival. In res je vsa londonska gospoda vedela, da ima bogati bankir ljubico. Samo bankirjev sin, ki študira v Oxfordu, o tem ni imel pojma. Prišel je na počitnice, ta ča.s je pa oče porahil za trgovsko potovanje, misleč, da ga bo sin v banki uadomestoval. i Seveda pa stari še daleč ni mislil, da ga bo hotel sin nadomestovati tudi v ljubezni. Toda zgodilo se je, da se je fant v pisarni zagledal in do ušes zaljubil v očetovo ljubico. Bankirjev sin je star 24, o-četova ljubica pa 27 let. Sin je bil očetovi tajnici in ljubki seveda bolj všeč, kakor oče, in dekle mu ni Ijubavncga razmerja z očetom niti omenila. Tako se je bankirjev sin z njo poročil in odpeljala sta se na riviero. Ko se! je bankir vrnil, je našel namesto sine in ljubice samo njuno pismo in pa prazno blagajno. Seveda je od jeze kar besnel. In ker je mislili, da se skrivata v Londonu pri dtkličini teti, je takoj odšel tja.1 Iiil je tako razkačen, da se je stara gospa bala «>dpreti mu. Vlomil je vrata, planil v njeno stanova-; r.je in razbil vse, kar mu je pri-j šlo pod roko. Gospa je začela kli-cati na pomoč, sosedje so hiteli po policijo, razkačenega bankirja zvezali in odpeljali na policijski komlsarijat. Tam se je vse pojasnilo in bankirja so izpustili. Čez ne-k.ij dni je prišlo pismo z riviere. Sin je prosil očeta odpuščanja. Ni namreč vedel, da je Majoria očetova ljubica. Pisal je pa, da je U.ko srečen, da mu še na misel lie pride ločiti se od nje. ČLOVEK IN NJEGOVA VOLJA Marsikdo, ki čita o čudnih dejanjih fakirjev, ki so sposobni prebiti najtežje telesne napore in pomanjkanje, ne da bi jim to kaj škodovalo, smatra ta dejanja za nekaj nadnaravnega ali pa sleparskega. A vendar je razlaga v večini primerov zelo preprosta. Fakir, ki s-^di na pr. na "blazini" iz žebeljskih konic, ne da bi ga bolelo in ne da bi krvavel, se sploh ne rani. temveč se je naučil napeti svojo kožo tako elastično, da je konice sploh ne prebodejo. Koža. se pod njimi vda kakor gumi na pritisk prsta. Navadnim ljudem se to ne posreči, ker se niso učili s svojo voljo vprivati na mišice in elastične elemente kože. Procesi, ki se dogajajo v človeškem telesu, se delijo v prostovoljne in neprostovoljne Med zadnje spada na pr. srčni utrip, znojenje itd. Fakir se je pač naučil obvladovati s svojo voljo tudi takšne procese, česar običajen človek ne zmore. Fakir dokazuje, kako trdno stoji ves njegov or«rani-ZPin pod vplivom njegove volje. Vsak človek bi dosegel z vajo kto in morda pojde razvoj človeštva tudi dejansko v to smer, da bo vse j delovanje in stanje svojega tele-! sa človek podredil svoji zavestni | volji. Tako se že otrok uči obvla- dovati občutek gladu in utrujenosti in morda bomo nekoč na isti način skušali obvladovati tudi neprostovoljne življenske procese, kakor funkcije notranjih organov, na katere skušamo že danes vplivati s strupi in zdravili. Takšen človek, ki bo lahko po mili volji zadrževal ali ojačil utrip, rdečico itd., bi bil v resnici gospodai nad samim seboj. Naši možgani, v katerih se osredotočajo vse t» funkcije, še nikakor niso na koncu razvoja in povprečni človek se nauči in premišlja danes stvari, ki so jih morali prej šele geniji odkriti — tisoč pojmov, misli, predstav. ki bi bile za človeka iz leta 1832 nerazumljive. S kulturnimi novotarijami si je človek oblikoval dobesedno nove centre v svojih možganih in v tem področju je še nepregledno število možnosti za izboljšajte. Tudi v kraljestvu čutov se da še marsikaj izpopolniti. Tako se bo vid še vedno lahko prilajrodeval naraščajočim potrebam življenja, kakor se je učil nekoč v cenitvi razdalj, v perspektivičnem gledanju itd. Bodoči človek bo lahko brc« težave izvrševal stvari, ki spadajo danes komaj v področje fakirstva. NEZNATNA REČ METROPOLITAN TRAVEL BUREAU v 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE SHIPPING NEWS 22. septembra: Stuttgart v Cherbourg |n v Premen Deutschland v Cherbourg in v Hamburg 23. septembra: Majestic v Cherbourg Westernland v Havr« 24. septembra: SATI: RXIA V TRST Lafayette v Havre Rotterdam v KouloKne sur M«,' Cleveland v Chorbtur« In v Hamhut« 25. septembra: Europa v Cherbourg Jn v Bremen 28. septembra: Pres .Harding v Mavra Berengri. ria. v Cheibourg 29. septembra: Hen. v. Steuben v Bremen New York v Cherbourg m v Hunbun 30. septembra: Homeric v Chvhnrrg Mi nnstunka v tlavre 1. oktobra: lie de France v H»vr» r>e Grafine v Havre Roma v Genoa Tiremen v Premen Milwaukee v Hamburg |n Cherbourg veendam v Boulogne sur Mer 4. oktobra: Champlain v Havre 5. oktobra: Majjretania v Cherbourg Manhattan v Havre 6. oktobra: Uresden v Bremen Albert Ballin v Hamburg 7. oktobra: Olympic v Cherbourg 8. oktobra: • Paris v Havre Rex v Genoa • Statendam v Boulogne sur Mer 9. oktobra: Columbus v Bremen \ 12. oktobra: Europa. v Bremen VULCANIA v Trst Aijuitania v Cherbourg 13. oktobra: Ber!ln v Bremen Hamburg v Hamburg 14. oktobra: Majestic v Cherbourg 15. oktotra: Lafayette v Havre C.nte Grande v Genoa Volendam v Boulogne sur Mer 18. oktobra: Leviathan v Cherbourg in Bremen Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI m ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. \Sth Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 19. oktobra: Berengaria v Cherbourg 20. oktotra: lie de France v Hivre Ftre-nen v Bremen Deutschland v Hamburg 21. oktobra: • • , i . . _.. H'»meric v Cherbourg Jvurje jajce telita povprečno .>(» St. Louis v Hamburg £ in vsaka gospodinja se je že pre- ^ oktobra: pirala na itrgii zaradi njegove Augustus v Genoa majhnosti. Toourg <_»l>nipii- v Cherbourg 10. decembra: Koma v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Majati«- v Cherbourg Her. riKarta v Cherbourg 15. decembra: Conte »li Savola v Gen »a Bremen Leviathan v Cherl....... in Bremen 21. decembra: Pres» Hnj-rling v Havre IkeutM-hland * Cherbourg 22. decembra: Berlin v Bremen 23. decembra: Champ'ain v II »vr« Homeric- v Cherbourg 27. decembra: Kur Vii v Bremen 23. decembra: New York v CherlwMjri? Manhattan v Havre 30. decembra: Olinipie v Cherbourg POCENI, UDOBNO in HITRO bodo potoval« v stari kraj oni Slovenci. ki se bodo udeležili JESENSKEGA IZLETA na najneeišem, najudobnejšem in najmodernejšem parniku Francoske Linije "CHAMPLAIN" 4. Oktobra 1.1. NIZKE CENE III. RAZREDA Havre K.mn ..............S 61» "0 Železnica Ua.\p» do Ljubljane 1171 Ho Havre :n naxaj samo .... IJa Ljubij.uic in nazaj samo.. IjI',00 i 1 >; \»k dodatno.» Y.-\ vsa pojasnila o p:«rniku. potniti listih, perir tih. ito ................JO Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Miritigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New \ork — Virginia, Ofcio, New York — vsaki po______*--------------------------44 Naročilom je pruoiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order a J poštne znamke po 1 ali 2 centa. C« pošljete gotovino, rekomandirajt« pismo. "GLAS NARODA" 81« W 1» «tr*»et mw TOKI. _