56. Stnilta. I IMIjnl, i tort, 10. um »VIL leto. .Slovenski Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • . • . K 24-— pol leta „ ..... 12*— četrt leta „ . „ . . . 6-— na mesec m . » • • - 2*— v upravništvu prejeman: celo leto naprej • , . . K 22*— poi leta „ • • • . # H — četrt leta „ • • • . , 550 na mesec „ . . . ♦ . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredniatro: ^callova tallca it 5 (v pritličju lero/1 ttlofoa ftL 14. Uhaja vsa« šmm avaćar izvsa-aUI aeaaft|a in -praznika. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta aa enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat alt večkrat po 12 vin Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insertijah po dogovoru. Upravni&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t (L, to je administrativne stvari —^— P o aa m o zna številka velja 10 vinarja*. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se na ozka, „Harenna tiskarna" telefon it ti. .Slovenski Narod* velja po poati: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto skupaj naprej pol leta „ m četrt leta „ „ na mesec m m K 25*— . 13-. 6*50 - 230 celo leto naprej ... K 30*— za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka« liprarzditvo (spodaj, dvorišče levo). Rnailova ulica it 5, tolofon ŠL 00. Srbija in Črna gora. Bolgarski tiskovni urad je razširil po inozemstvu jako pesimistično pobarvano poročilo o položaju na Balkanu. Pravi, da je balkansko ravnotežje — ponos onih držav, ki so ga v Bukarešti ustvarile — ogroženo. Sovražnik tega ravnotežja da je Srbija, ki deluje z vsemi silami na popolno združenje s Crno .zoro. S tem bi Srbija pridobila na Balkanu faktično nadmoč. nastala bi torej ista eventuaiiteta. radi katere se je Romunija s tako odločilnim uspehom postavila v drugi balkanski vojni na stran Srbije in Grške. Skoraj istočasno je priobčilo glasilo dunajskega zunanjega ministrstva v Pester LIoyd~ članek iz peresa italijanskega oficijoza grofa Vol-rolinija, katerega glavna misel je ta, da bi ujedinjenje Srbije s Črno goro uničilo samostojno državno eksistenco črne gore in upropastilo dinastijo Petrovič - Njegoš. Grof Voltolini smatra, da je velikosrbska propaganda preslepila že samo črnogorsko skupščino in celi črnogorski narod. Sledove te propagande da je zapaziti celo v prestolnem govoru kralja Nikole, ki se oči vidno ne zaveda nevarnosti, katera *,rozi njegovi državi in dinastiji. Tem bolj pa so opasnost velikosrbske propagande razumeli ostali člani kraljevske hiše in kraljica Jelena italijanska je sklicala svoje brate in sestre v Bordigheri na rodbinsko posvetovanje, ki se je bavilo s položajem Njegoš - Petrovičeve dinastije in z nadaljnim razvojem stvari v Črni gori. Grof Voltolini ne pove naravnost, kaj da so otroci kralja Nikole v Bordigheriju sklenili, toda drugi del njegovega članka je prikrojen tako. da je pisceva namera, predstaviti vsebino teh izvajanj kot rezultat bordighierskega rodbinskega sestanka očividen. Grof Voltolini pravi, da je Črna gora vsled približanja Srbiji postala prava quan-tite negligeahle in da se razviia — dokler potraje sedanji kurs — počasi, toda sigurno v srbsko provincijo. Kralj Nikola morda sam še ni v nevarnosti, toda proti njegovemu sinu Srbija že ne bo več poznala nikakih obzirov. Samostojnost države in obstoj dinastije pa pomenijo več. kakor pa fantasterije o narodnem ujedinje-j. i'"J:>č:iost črne gore zahteva, dari!om« poplačani vazal protiingosjovanske politike ob Adriji. Kralj Nikola je danes toliko gospodar svoje zemlje, da bi mogel izvajati tudi tako politiko — toda računati bi moral ne le s sodbo celega Jugoslovanstva, temveč tudi z vedno bolj naraščajočim nacionalizmom svojega naroda. Med kraljem in narodom bi zazijal prepad; in tedaj bi pač nastale one opasnosti, o katerih se je po fanta7iinh grofa Vof- tolinija govorilo na obiteljskem se-' stanku v Bordigheri. Že iz zgoraj navedenega sledi nujno, da mora Crna gora v svojem lastnem, lahko se reče življenskem interesu iskati zasiombe pri krepkem jugoslovanskem bratu, katerega neposredna soseda je postala. Najresnejši črnogorski politik! in celo Jugoslovanstvo želi, da postane ta zaslomba čim tesnejša in trajnejša. V tem oziru bi bilo premalo, ako bi se obe državi zvezali le v svrho medsebojne pomoči v sili in nevarnosti, ustvarili torej le prijateljsko entento ali alijanco. To bi predvsem Črni gori sami ne zadoščalo. Zahteva po diplomatični. vojaški in carinski uniji, katero so poudarjali v črnogorski skupščini neoporečni črnogorski patrijotje, je povsem utemeljena in bi bila tako Črni gori, kakor tudi Srbiji v veliko korist. Balkanska vojna je z nova dokazala upravičenost Montecucculijeve-ga aksioma: denar, denar, denar. Hrabrost in junaštvo nista edina predpogoja uspehov v moderni vojski. Moderna armada zahteva, ako naj bo res dobro pripravljena tako ogromne žrtve, da jih države, v katerih je blagostanje doma, komaj prenašajo. P? rudi v organizatoričnem ter intelektualnem oziru so potrebni obsežni in globoki državni rezervoarji. Gospodarsko slaba Črna gora zahtevam modernega militarizma v okviru popolnoma samostojne vojne organizacije ne more zadostiti. S pomočjo in po vzorih izvrstno urejene bratske armade pa se razvije lahko črnogorska vojna sila v najkrepkeišo in najpripravljenejšo obrambo države. V modernem svetovnem gospodarstvu se male ekonomične celote ne morejo razviti. Gospodarski napredek Črne gore je naravnost odvisen od tega. da se ta mala država priključi sosednemu bratskemu ekonomičnemu individuu ter podere carinsko mejo, ki ovira krepki razvoj obeh držav. Carinska unija s Srbijo bi dala Črni gori na mah popolnoma drugačen in reči se sme naravnost sijajni gospodarski položaj. Srbija bi došla na morje, njena ladranska zve- LISTEK. Kristalni zamaSek. Roman. Francoski spisal M. Leblanc. (Dal je J Morda bi ne bila tem besedam pripisala tistega pomena, ki so ga zaslužile, če bi ne bil Daubrecq, ki se je takrat mudil na vrtu, kar brez sape pridirjal v sobo in s pomembno naglostjo začel iskati po košu, ki je stal poleg njegove pisalne mize. Pogledal me je z vidnim nezaupanjem in mi rekel: — Tu je bilo . . . neko pismo . . . Delala sem se, kakor bi ga sploh ne razumela. On tudi ni več silil v mene, toda njegova razburjenost mi je bila sumljiva in vsled tega sem svoja zasledovanja obrnila tudi v to smer. Tako sem kak mesec pozneje med pepelom v kaminu njegove sobe našla polovico neke angleške fakture. John Ilovvard, izdelovalec steklenih reči v Stourbridgeju, je bil za poslanca Daubrecqa napravil kristalni izdelek po poslanem vzorcu. Beseda >.kristal« me je zadela v živo. Peljala sem se v Stourbridge. podkupila poslovodjo steklarne in izvedela, da je bil zamašek po Daubrecqu naročene kristalne steklenice narejen z I votlino, tako, da se lahko kaj vanjo spravi, ne da bi se to zapazilo. Lupin je dvignil glavo. — Po teh podatkih seveda ni nobenih dvomov več . . . Toda meni sr zdi. da bi tudi pozlačene zareze ne zadostovale, da bi se ne videlo, kaj je v zamašku. — Za silo zadostujejo, je reka gospa. — Kako to veste? — Prasville mi je to povedal. — Vi torej občujete ž njim? — Zdaj zopet. Prej je bilo ponehalo občevanje med njim in mojim možem. Prasville je človek prav dvomljive moralnosti, mož velikih ambicij, a še širše vesti, mož, ki je v zadevi podmorskega kanala gotovo igral dvomljivo vlogo. Ali je bil podkupljen? To je verjetno. Pa kaj to mene briga! Meni je bilo treba pomočnika. Ker je bil ravno imenovan za generalnega tajnika policije, sem izbrala njega. — Ali pozna življenje vašega sina Gilberta? je vprašal Lupin. — Ne! Bila sem tako previdna, da sem mu zlasti še z ozirom na niegovo službo rekla, da je Gilbert odpotoval in umrl, kar sem tudi vsem drugim znancem povedala. Vse drugo sem mu pa po resnici po- ' vedala. namreč zakaj si je moj mož končal življenje in kaj je cilj mojega maščevanja. Ko sem mu razodela, kar sem razkrila, je bil veselja kar iz sebe in spoznala sem, da je njegovo sovraštvo do Daubrecqa še vedno srdito, kakor nekdaj. Pogovarjala sva se dolgo časa in on mi je povedal, da je lista podkupljenih poslancev spisana na jaiko majhnem in tankem papirčku, ki se da zviti in prav lahko skriti tudi v votlini kakega zamaška. Vedela sva torej, v kaki stvari ima Daubrecq listo skrito. Domenila sva se, da bo vsak postopal na svojo roko, da pa ostaneva v pismeni zvezi. Jaz sem ga tudi spravila v zvezo z Daubrecqovo hišnico, ki je meni popolnoma zvesta ... — Ki pa vsaj Prasvillu ni popolnoma zvesta, jo je prekinil Lupin, kajti jaz lahko dokažem, da ga je izdala. — Morda sedaj — začetkoma pa ne in takrat so bile policijske hišne preiskave pri Daubrecqu pogoste. Takrat, to je pred kakimi desetimi meseci, se je Gilbert zopet pojavil. Katera mati pač neha ljubiti svojega sina. naj že stori karkoli... In Gilbert je tako prikupen!... Saj ga poznate... Jokal je, objemal svojega malega brata Jacquesa... kaj hočete... odpustila sem mu. S tihim glasom in zroč nepremično v tla je gospa potem rekla: — O, zakaj sem mu odpustila! Ko bi se ta ura povrnila, jaz bi imela strašni pogum, da bi svojega otroka pognala od sebe. Ubogo dete... jaz sem kriva, če bo pogubljen ... Zamišljeno je nadaljevala z mehkejšim glasom: — Gotovo bi bila imela ves potrebni pogum, da bi ga bila segnala od sebe, če bi bil prišel tak nazaj, kakršen je bil dolgo časa ... surov, razuzdan, pokvarjen ... A ni ga bilo spoznati, tako se je bil na dobro pre-menil. Vi ste ga vodili po boljših potih, in če je bil tudi njegov poklic zavržen ___nekaj honetnosti je vendar kazal... Bil je vesel, brezskrben in srečen... in s kako ljubeznijo je govoril o vas ... Gospa je bila v zadregi. Iskala je besede, a jih ni našla; pred Lupinom ni hotela preveč trdo obsojati Gilbertovega »poklica <, a ugodno se zanj ni hotela izreči. — Potem? je vprašal Lupin. — Potem sem ga pogostoma videla. Prišel me je skrivaj obiskat, ali pa sva se sešla in se sprehajala po samoti. Pri teh prilikah sem mu počasi razkrila našo nesrečo. Gilbert se je takoj vnel. Maščevati je hotel svojega očeta in samega sebe s tem. da vzame Daubrecqu kristalni zamašek z listo. Prva njegova misel — in te se je vedno držal — je bila ta, da se pogovori z vami... — Ah. zakaj ni tega storil! je vzkliknil Lupin. — Da... res je... Tudi jaz sem bila tega mnenja. Toda Gilberta — saj veste, kako je podvržen vsakemu vplivu — je zadrževal eden njegovih tovarišev. — Vaucherav, kaj ne? — Da. Vaucheray! Ta nemirna duša. polna strupa in zavisti, ta zvijačni človek, ki pozna le samega sebe, si je znal pridobiti velik vpliv na Gilberta. Na nesrečo mu je Gilbert vse zaupal, mu povedal, da bi rad dobil Daubrecqov zamašek, mu razkril tajnost tega zamaška ter ga vprašal za svet. Od tod vse zlo. Vaucherav je pregovoril Gilberta in tudi mene. da je bolje, če sami poskusimo zamašek dobiti. Premislil je vso stvar, napravil nacrt in končno pod vašim vodstvom organiziral vlom v vilo > Marija Terezija«, katere Prasville s policijskimi agenti vsled Leonardove pozornosti ni mogel nikoli dobro preiskati. To je bila blaznost. Treba je bilo ali vam vse zaupati in se poveriti vašemu izkušenemu vodstvu, ali pa vas pustiti na stran, da se onemogoči vsaka ovira. Toda — kaj hočete! Vaucheravev vpliv je mene in Gilberta premagal. Jaz sem sprejela Daubrecqovo povabilo v gledališče in v tem času se je zgodil vlom. Ko sem nekako o polnoči prišla domov, sem izvedela, kako strašen uspeh je imel vlom. da je namreč Leonard umorjen in moj sin aretiran. Zaslutila sem vso pri-hodnjost... grozno prorokovanje Daubrecqovo se hoče uresničiti..„ porotniki... obsodba... In to po moji krivdi, po krivdi lastne matere, ki je sina napeljala, naj poišče zamašek in ga s tem pahnila v brezno, is katerega menda ni rešitve... (Dalje prihodnjič.) * » za bi šla preko Crne gore, ogromen dei srbskega importa in eksporta bi bogatil predvsem tudi črnogorsko pristanišče; črnogorska obal bi se povsem naravno odprla trgovini in industriji. In končno ne pozabimo: eksploatacija domačega, akoravno skromnega bogastva bi se ne trebala več izročevati tujemu kapitala, kakor dosedaj. Tudi Srbija bi imela seveda od carinske unije velike koristi — treba je le pomisliti, da bi tekla potem njena jadranska železnica izključno po srbsko - črnogorski zemlji, kar je nekaj povsem drugega, kakor pa zveza preko Albanije. Da se državi s povsem identično vojaško in gospodarsko politiko združite tudi na polju zunanje politike je neizogibno in naravno. Diplo-matična unija je v tem slučaju potrebna. V okviru takega ujedinjenja se niti ena, niti druga država ne odreče svoje individualnosti, svoje samostojnosti. Najmanj more biti seveda govora o tem, da bi mogla Črna gora postati srbski vazal ali celo srbska provincija. Nemški zgled uči, da se dajo višji državni organizmi izvesti pri popolnem obziru na posebne interese posameznih dinastij in plemen. Reklo bi se naravnost grešiti. aRo bi hotel kdo uničiti krepko in historično tako krasno razvito individualnost Črne gore ter izruvati globoke korenine slavne dinastije Njegošev \i črnogorskega naroda. To bi bilo blazno podjetje, ki bi ujedinjenje med obema srbskima kraljevinama razbilo mesto utrdilo in kateremu bi se zoperstavil ne le črnogorski narod temveč vsak trezen Jugoslovan in tudi vsak realni politik v Srbiji sami. Ako sklepate dve samostojni državi unijo, potem jo sklepati kot dva popolnoma enakopravna individua, katera preneseta gotovo Število skupnih zadev na višji organizem, kateremu zopet sama upravljata. V taki zvezi s Srbijo Črna gora ne more zgubiti svoje individualnosti, njena dinastija ne svojega prestola. Narobe baš s takim ujedinjenjem se najbolj preprečijo vse one ^velikosrbske« aspiracije, s katerimi plašijo razni intrigami cetinjske kroge. V dnevih pred Skadrom in na Ovčjem polju ste Črna gora in Srbija spoznali morda bolj, kakor kdaj poprej, kako tesno spojena je njuna bodočnost. Vse Jugoslovanstvo pričakuje, da bo spoznanju sledilo tudi dejanje. _ Državno železnica pod „Jolksratovo" komando. Da se zatira slovenske uradnike in uslužbence pri državni železnici, je več kakor znano, vodilni krogi pri tržaškem ravnateljstvu drž. železnice so popolnoma pod komando »Volksrata« deloma tudi njega izvr-ševalni organi. Zopet je dobil slovenski narod par zaušnic. Lansko leto avgusta meseca je bilo razpisano mesto tretjega transportnega kontrolorja, imenovali so po polletnem tuhtanju seveda mladega nemškega uradnika, mnogo starih sposobnih slovenskih uradnikov pa so pri tem prezrli. Sedaj so trije transportni kontrolorji — trije Nemci — tres fa-ciunt collegium! Razpisano je bilo nadalje mesto postajnega načelnika v Hrpeljah. imenovali so seveda po ukazu »Volksrata« zopet Nemca, nekega Hevhala, velegermana! Razpisano je mesto tretjega blagajniškega revizorja, gotovo bode tudi ta Nemec, slovenski sposobni petentje pa se prezirajo po komandi Volksra-ta«! Novih slovenskih aspirantov sploh ne sprejemajo, stare slovenske uradnike zapostavljajo, a naši vplivni poslanci S. L. S., se ne ganejo, saj je neki gospod te stranke, ki bi se lahko potegnila za zatirane domače uradnike, nekoč izjavil, da mu je vse eno, če pride na neko postajo Slovenec ali Nemec kot načelnik! Po vseh boljših postajah razen par redkih izjem sede za nemštvo delujoči Nemci, tako na Jesenicah, v Gorici, v Trstu, v Pulju, v Novem mestu, v Kočevju itd., kontrolni organi so razen dveh sami Nemci, gotovo je pri takih razmerah prijetno služiti slovenskemu uradniku in uslužbencu pri državni železnici! Ob dvanajsti uri kličemo naše narodne zastopnike na delo in pomoč, ako jim je blagor slovenskega uradnika res kaj na srcu, ako niso samo zavoljo dijet poslanci in ako nočejo še doživeti, da bode izginil zadnji slovenski železniški uradnik na domačih progah ter zagospodaril vsepovsod samo »Siid-markovec« in pospeševatelj »Schul-vereina«!__ Afera Šviha. Dr. Kramar je v Kutni Hori na ibocki iMfijiikov miadočeške stran- ke govoril o aferi Šviha. Izjavi Je« da je slišal o tej aferi prvič pred dve* ma letoma, kjlufe lem« pa, da je mol v rokah tudi pisma, ni mogel verjeti, da |e dr. Sviba konfident. BU je mnenja, da gre med dr. S viko ki dr. Klimo le za prijateljstvo. Po smrti urednika Anvža so prilll njegovi zapiski v roke arhitekta Heberlm. Ker si je bil zaupnik urednika Anyža izgovoril, da se ne sme nič objaviti, dokler nimajo v rokah drugih dokazov, ni bilo mogoče ničesar storiti. Heberle je umrl in zapiski so ostali njegovi sestri. Šele dogodek zadnjega Časa, namreč izdaja spravnih predlog nekaterim dunajskim listom, je dala dr. Kramaru povod, da se je bolj energično zanimal za stvar. Dobil je pisma in zapiske od gdč. Any-ževe. V nedeljo pa je dobil šele neizpodbitne dokaze o krivdi dr. Švihe. Afera dr. švihe je bila predložena tudi posebni preiskovalni komisiji narodnega sveta. Med tem pa se je hote! dr. Šviha izviti s pomočjo dr. Klime. -Pravo Lidu« poroča, da sta se dr. Šviha in dr. Klima sestala v cesarskem vrtu, ki je last dvornega erarja in pristopen samo proti posebnemu izkazu. Gradivo, ki se je nabralo proti dr. Švihi in ki so je dali »Narodni Listy« na razpolago, je bilo tako obtežilno, da so prišli razsodniki do subjektivnega prepričanja, da je dr. Šviha kriv. Zvečer se je narodni svet Še enkrat sestal in - ^> se dokumenti še enkrat pregledali. O tej seji se je izdal komunike, v katerem se z zadovoljstvom konsta-tira, da se je narodno socijalna stranka odločila zahtevati od dr. Švihe, da odloži svoj državnozborski mandat. Komunike pravi nadalje: »S tetn se izjavlja, da je dr. Šviha prenehal biti tudi član narodnega sveta.« Klub narodno socijalnih poslancev je nato sporazumno z izvrševal-nim odborom poslal predsedniku poslanske zbornice dr. Svivestru brzojavko, v kateri mu naznanja, da je dr. Šviha odložil svoj mandat. Afera je s tem. v kolikor se tiče dr. Švihe končana in lahko rečemo, da je njegovo konfidentstvo popolnoma dokazano, preiskava pa se seveda kljub temu še nadaljuje. Hrvaški sabor. V včerajšnji seji je sabor nadaljeval adresno debato. Govoril je poslanec Starčeviče-ve stranke prava Stjepan Zagorac. Uvodoma je izjavil, da bodo njegova izvajanja splošne narave in programatična. Govoreč o pravaškem programu je naglasal, da je dr. Ante Star-čevič učil, da se program stranke prava da uresničiti samo, ako se preje razbije dualizem, dočim je zastopal dr. Josip Frank stališče, da se pravaški program da izvesti tudi v okvirju dualizma. Prvo načelo je tudi program sedanje Starčevičeve stranke prava, dočim so frankovci usvojili program svojega pokojega voditelja dr. Franka. Razloček med obema pravaškima skupinama j torej bistven, za to tudi med njima ni mogoč noben kompromis.Starče viceva stranka prava smatra za vojo nalogo neizprosno borbo proti istemu in proti dualizmu. Tudi koalicija se je borila proti dualizmu, morala pa je to borbo opustiti, ker so frankovci stavili ogrski vladi nižje ponudbe. Razpravljajoč o reški resoluciji je označil to resolucijo za veliko in dobro delo ter poudarjal, da mora priti čas, ko se bodo združile vse hrvaške zemlje v eno državno celoto, ako ne v okvirju, pa izven okvirja avstro - ogrske monarhije. To se mora zgoditi, ker je to naraven zakon. 2e Rimljani so uvideli edinstvo teh dežela, celo Turki so to spoznali in tudi Napoleon je ustvaril Ilirijo. Ako Avstrija ne uvideva teh naravnih In zgodovinskih zakonov, ako merodajni krogi nečejo tega spoznati, potem bo se vse izvršio brez njene volje ali pa celo proti njeni volji. Razpravljajoč o avstro - ogrski zunanji politiki je rekel med drugim: Dr. Ante Starčević je učil, da je bodočnost Avstrije in Habsburžanov na Balkanu. Ta nauk je patrijotičen in dinastičen, vkijub temu so bili Hrvatje zasledovani kot veleizdajalci. Potem so prišli na vrsto kot veleizdajalci Srbi. Bili smo torej »veleizdajalci« drug za drugim. Skušnja nas potemtakem uči, da se moramo čuvati pred sovražniki in da moramo složno strniti svoje vrste. Iz sovraštva proti Slovanom je avstrijska diplomacija zagrešila najusodnejše napake. Avstro - Ogrska bi morala okupirati Sandžak ter ga razdeliti med Srbijo in Črno goro. V balkanski vojni bi bila morala podpirati balkanske držav«. Ako bi bil? to storila, bi se m bil« zapletla v konflikt s Rusijo. Ustvaritev Albanije jo samo re-sMltat nsimeenja mod Avstrijo m Italijo, Z ustanovitvijo Albanije si je Avstrija nakopala samo sovraštvo balkanskih narodov hi to mora preje ali sloje teieti za njo eno posledico — Katastrofo. Oovornik je zaključil svoj govor z izjavo, da bo njegova stranka glasovala proti adresi večine. Na to je prdsednik prekinil sejo. Ob mtrijtko-inoionM nji. O boju ob avstrijsko - črnogorski meji se poročajo še sledeče podrobnosti: Neka stotnija avstrijske pehote je napadla Črnogorsko patruljo obstoječo iz 4 mož in enega podčastnika. Boj se je vršil v bližini Sjenokosa tik ob meji med Sandžakom in Bosno. Avstrijski vojaki so stali na nekem homu, ki obvlada Sjenokos. Kraj, kjer so stali Avstrijci, je bil do izbruha balkanske vojne od Turkov zaseden, o čemer pričajo tudi obmejne hišice, ki stoje še danes tam. Svoj čas so srbske čete zasedle te vrhove in jih potem predale Črni gori. Avstro - Ogrska ni storila nikdar korakov, iz katerih bi se dalo sklepati, da je zahtevala te vrhove za sebe; vsled tega sklepajo tudi Črnogorci, da se je izvršil napad na črnogorskem ozemlju. Črnogorci pravijo, da so Avstrijci oddali, kakih 20 strelov. Štirje Črnogorci so bili ustreljeni, poveljnik ranjen. Okrajni predstojnik v Čajnicah poroča nadalje, da je pred bojem prišel v Metalko ter zahteval, da Črnogorci zapuste Sjenokos, ker pripadajo ti vrhovi Avstriji. Črnogorski častnik se je temu upiral in izjavil, da so vrhovi črnogorski. Ko se je okrajni predstojnik vrnil na avstrijska tla, je dal vrhove napasti od vojaštva. Stojita si torej dve trditvi nasproti in obžalovat] je le. da je morala teči kri, dočim bi se bila dala zadeva uravnati tudi brez boja, kar je razvidno iz dejstva, da je prišlo po boju faktično do razgovora med okrajnim glavarjem v Metalki in okrajnim predstojnikom v Čajnicah. Albanija in njen knez. V Drač prihajajo sedaj razne deputacije, da vidijo kneza albanskega in mu izrazijo svojo udanost. Nekoliko orijentalske naivnosti in ori-jentalskega humorja se je knez Viljem I. že naučil, če smemo verjeti brzojavki iz Drača. Ko je namreč prišel Esad paša pozdravit kneza, mu je ta bral na obrazu njegovo željo in ne da bi ga vprašal, kaj želi, mu je položil roko na ramo in rekel: Ekscelenca. imenujem vas za generala. Kdo je bil srečnejši, kakor Esad pasa! Saj si je bil dal na Dunaju pri enem prvih krojaČev že napraviti generalsko uniformo. Esad paša se je globoko priklonil, potem pa hitro oblekel generalsko uniformo, ker mu je bila civilna obleka prenavadna. Menda se ni preoblačil vpričo kneza in kneginje, dasiravno o tem brzojavka molči. Iz Belgrada prihajajo sedaj vesti, da se pripravlja srbska vlada urediti vsa važna medsebojna vprašanja med Srbijo in Albanijo. V ospredju stoji vprašanje srbskega pristanišča ob Jadranskem morju. Poloficijozno se zatrjuje, da je to vprašanje za Srbijo največje važnosti, tem večje, ker se bo pokazalo pri rešitvi tega vprašanja pravo razmerje med Srbijo in Albanijo. Sporazum glede detajlov praktične izvedbe vprašanja Jadranske železnice bo eno prvih del, ki bo odkrilo pravo razpoloženje med obema sosedama. Z ozirom na velike ugodnosti, ki jih bo imela Albanija od te železnice, se bo najbrže pokazala interesna supnost, ki bo morda obe državi prav ozko priklopila drugo k drugi. Srbski krogi so prepričani, da se bo vlada princa Wieda trudila vzdržati dobro razmerje s Srbijo. Pisno iz Srbije. V Belgradu, 6. marca. Po končanih balkanskih vojnah je opažati silen naval tujcev v pašo državo. Pripadniki raznih narodnosti prihajajo semkaj, večinoma s trebuhom za kruhom. Med njimi je mnogo poštenih ljudi, mnogo, prav mnogo pa je tudi lopovov. Izmed Slovanov je največ Čehov, ki so bili v Srbiji sprejeti po največ z odprtimi rokami. Toda tudi med njimi je mnogo Ijulike, takih ljudi, ki niso v čast dobremu češkemu imenu. 2e za časa srbsko-bolgarske vojne so prijeli tri Čehe, o katerih se je dokazalo, da m bili vohuni neke tole države. Iz Bitolja so nedavno tega izgnali nekega češkega žurnalista, o katerem se je dognalo, da je pisal v razne nemške liste članke, v katerih Je strastno napadal Srbe in pisal o Srbiji najnesramnejše laži. Pretekli teden je policija izgnala iz Belgrada dr* fiasmana, dopisnika »Narodnih Listov«, ker je tudi pošiljal svojemu listu razne neresnične in tendenci-jozne vesti. Včeraj pa je policija aretirala Čeha Bohuslava Sicnerja, ki je bil na čelu lopovske drhali, ki je v zadnjem času izvršila celo vrsto vlomov v Belgradu. Sam Sicner pa je bil najbrže obenem tudi vohun. Sicnerjeva aretacija je vzbudila v Belgradu veliko senzacijo, izvršila pa se je tako-le: Na poljciji se je zglasil delavec Miloš RanČič, ki je dal na zapisnik, da je bil Bohuslav Sicner več let v Sofiji vohun in da je kot tak leta 1912. tudi njega denunciral za srbskega špijona. Na podlagi te denuncijacije je bil Rančič aretiran in je sedel tri in pol meseca v preiskovalnem zaporu. Takrat je Sicner izvršil v Sofiji več tatvin ter bil aretiran. Sedaj policija ni verjela Sicnerjevi denuncijaciji in je Rančiča izpustila na svobodo. Kasneje so tudi Sicnerja izpustili iz zapora in ga nemara kot vohuna poslali v Srbijo. Na podlagi te prijave je policija aretirala Sicnerja in nekega Toma Amidžiča, Bosanca, ki je imel v bližini »ko-larca<' malo trafiko. Sicner je namreč mnogo občeval s tem Amidži-čem in policija je našla pri hišni preiskavi na njegovem stanovanju mnogo predmetov, ki jih je Sicner na-kradel in potem skril pri trafikantu. Pri hišni preiskavi so tudi zaplenili bli-n tisoč raznih pisem, ki so jih našli \ trafikantovem stanovanju. Snoči je Amidžič zaprosil policijskega načelnika, naj mu dovoli, da gre v spremstvu orožnikov na svoje stanovanje po posteljne stvari. Nič hudega sluteč je načelnik tej prošnji ugodil. Čim pa je Amidžič stopil v svojo sobo, je pograbil na mizi ležeč revolver ter se ustrelil, še predno je mogel to preprečiti orožnik. Ta samomor je policijo napotil, da je z največjo pozornostjo jela pregledavati zaplenjena pisma. In kaj se je dognalo iz teh pisem? Da se je Amidžič bavil z vohunstvom in da je bil eden glavnih vohunskih agentov v Belgradu. Kot tak je bil tudi v zvezi s Sic-nerjem. Za katero državo sta poštenjaka vohunila, tega policija neče izdati ... In v to ostudno afero je zapleten Slovan. Čeh! Gotovo, češki narod ne more biti odgovoren za propalico, ki se slučajno izdaja za Čeha, a vendar zadostujejo včasih tudi take afere, da vzbude med najbližjimi si narodi nezaupanje. Sicer pa se tudi mi Slovenci ne moremo posebno postavljati pred brati Srbi. Tudi mi imamo tu nekaj plevela, ki ga bo treba izruvati, ako nečemo, da se tudi mi osramotimo pred srbsko javnostjo. Za danes samo to, prihodnjič bomo pa nemara že s prstom pokazali na našo — rak - rano. Štajersko. Iz finančne službe. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo gg. Ivana Kranjčeca, Karla K o-lariča, Maksa W a n t u r j a, Karla Graha, Pavla G o l u b k o -viča in Antona Mesarica za c. kr. davčne asistente v 11. činovnem razredu. Še enkrat občinske volitve v Trbovljah. ^Slovence* in »Tagblatu se skupno veselita nad »polomom liberalne večine v trboveljski občini.« Temu veselju dajeta duška celo mestoma z enakimi frazami — tako, da imata oba dopisa najbrže istega avtorja. Konstatiramo s tem le skupno klerikalno - nemškutarsko veselje in opozarjamo na mnenje dopisnikovo, da so tičali klerikalci za to, da so jim dali slovenski narodnjaki kot »bratskim pomagačem« tri mandate v 2. razredu, z nemško industrijo pod eno odejo. O tem, da se veseli »Slovenec« naraščanja Nemštva in interna-cijonale v Trbovljah, pa ne bodemo dalje zgubljali besedi. Na kaj drugega pri tem listu nismo navajeni. Samo pove nam naj »Slovenec«, ali se kaj takega piše iz idealnega sovraštva proti slovenskim narodnjakom ali za nemškutarske in vladne krone? Iz Celja. Govori se, da bo za umrlim dr. Premschakom nastavljen kot sodni zdravnik dr. Walter Ne-grl Proti temu moramo Slovenci najodločneje protestirati. Dr. Negri je tisti človek, ki se je svoj čas pri napadih celjske fakinaže na Slovence pcav posebno odlikovat Tako besnega sovražnika Slovencev vendar ne bode sodna uprava nastavila pri celjskih sodiščih! Poročil se je asistent Južne železnice gosp. Janko Badiura z Grobelnem z gdč. Pavlo Mii ller-j e v o. Čestitamo! A kad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu naznanja, da se je na zadnjem občnem zboru dne 7. marca 1914 izvolil sledeči odbor: Predsednik: med. Jože de Gleria; podpredsednik: phil, Fran Ramovš; tajnik: phii. Ivan Tominec; blagajnik: iur. Anton Trobej; knjižničar: iur. Stanko Pere; gospodar: tehn. Ivo Plev-nik; namestnika: med. Milko Gnezda in med. Fr. Dečko; preglednika: iur. Milan Kolar in med. Boris Šlaj-mer. Drobne novice. V pokoj je stopil namestniški svetnik in vodja konjiškega okr. glavarstva Ernest pl. Lehmann. — Na Ponikvi ob J. ž. je tudi pri teh občinskih volitvah ostalo pri starem: prvi razred je napreden, drugi in tretji sta pa klerikalna. Napredni kandidatje so dobili v obeh lepo število glasov, v tretjem samo po 2—3 manj ko klerikalni. Znamenje, da naša stvar na Ponikvi ne nazaduje. — Iz Maribora. Profesor veronauka na učiteljišču Janez Vreze je pomaknjen v 7. činovni razred. — Človeški okostnjak so našli v Sp. Gaste-raju pri Kopi v vinogradu špediterja Stiperja. Okostnjak je moral ležati na istem mestu že 20 do 30 let. Brez-dvomno gre za kak zločin, ali identiteta umorjenega se ne da več dognati. — Iz Trbovelj. Ponesrečil se je rudarski delavec Anton Grah. Hunti so ga tako stisnili, da je bil na mestu mrtev. — V Brezi-c a h je umrl hišni posestnik in usnjar Karel Leiter, bivši brežiški župan in častni občan. — Ustreljenega »Bauernschrecka« so prepeljali iz WoIfsberga na Koroškem v Gradec, kjer so ga danes in včeraj v industrijskih dvoranah proti plačilu za dobrodelne namene razstavili. Iz Gradca pošljejo volka na Dunaj, kjer ga razstavijo v Pratru. Pozneje pride zver v vvolfsberški lokalni muzej. — Iz Maribora. Iz izložbenega okna pri zlatarju Ilgerju je v soboto okoli 4. ure zjutraj neznan zločinec ukradel za 20.000 K prstanov, verižic, uhanov, zapestnic in drugih draguljev. — V Celju je umrl v soboto zdravnik dr. Franc Premschak st., 68 let star. Bil je v mestu jako popularna oseba in na glasu kot Šaljivec. Koroško. Odvetniki na Koroškem. Odvetniška lista na Koroškem izkazuje 40 odvetnikov, od teh 22 v Celovcu, 7 v Beljaku in po 2 v Trgu, Špitalu ob Dravi, Velikovcu in Volšperku ter po enega v Brezah, Šmohorju in Št. Vidu ob Glini. Vlom. V Trgu so te dni vlomilci obiskali trgovino nekega trgovca, pri dveh drugih pa so poskusili vlomiti. Pri trgovcu Hoferju so se vlomilci imeli prav dobro, jedli in pili so, kar se je dalo in žganje celo razlivali. Vzeli so s seboj tudi 25 K denarja in blaga za 200 K. O vlomilcih ni sledu. Žensko truplo v Glini. Neki gospod je videl v bližini Belceneka v Glini truplo neke ženske. S pomočjo straže se je posrečilo potegniti truplo iz vode, ter se je konstatiralo, da je bila utopljenka leta 1885. v Bistrici rojena kuharica Apoloniia Jane-žic- Pred par tedni bi se bila morala dati operirati, pa se je operacije tako bala, da si je rajši vzela življenje. Slab izgovor. Pred celovškim porotnim sodiščem se je zagovarjal 41 letni Jakob Rencher, zidarski mojster v- Radinjah pri Volšperku, zaradi tatvine. Dne 28. decembra 1. 1. je zmanjkala nekemu Mattlu hranilna knjižica za 5321 K 50 v.Dognalo se je da je nepoklican človek dvignil iz te knjižice 5121 K 50 vin. Sum je letel takoj na Rencherja, s katerim je bil Mattl dne 21. in 22. decembra kro-kal. Ko je bil Mattl totalno pijan, je šel Rencher v njegovo stanovanje ter brskal, kakor pripoveduje Mattlova hčer, po predalih. Pri hišni preiskavi pri Rencherju niso našli niti hranilne knjižice, niti denarja, pač pa več potrdil, da je Rencher v zadnjem času plačal več svojih dolgov. Izpočetka je Rencher vse tajil, pozneje pa, ko je neka Hafnerjeva iz Volšperka izpovedala, da ji je Rencher dal hranilno knjižico in da je ona dvignila denar, je tudi on priznal. Rencher pravi, da je od dvignjenega denarja vložil 1000 K zopet v hranilnico, knjižico in 4000 K pa zakopal v gozdu, kjer mu je bilo vse skupaj ukradeno. Ker ta izgovor ni držal, je končno moral povedati, kje je skril knjižico. Na vprašanje, zakaj je Mattlu ukradel denar, je odgovoril, da Je to storil samo zato, da bi Mattl denarja oe zapravil in da bi ostal dana* obot- 56 štev. »SLOVfcTOKl NAKO£>% dne 10. marca 1914. Stran 3. njen MattIo\im dedičem. Rencher je bil obsojen na 3 leta težke ječe. Primopsko. Iz Ajdovščine. Minila je ravnokar doba zimskih društvenih prireditev. Najlepša je bila brez dvoma ^na. našega »Sokola« na pustno nedeljo. Smeha in zabave je bilo v izobilju. Komu se pa moramo zahvaliti za to lepo zabavo? Gotovo nikomur drugemu, kakor edino - le požrtvovalnim sodelovalcem, gospi-cam igralkam Kanič. Kobal in Pipan, vsem ostalim igralcem, g. pe-vovodji Plesničarju ter gg. pevcem. Zato jim podpirani izreka na tem mestu iskreno zahvalo za njih trud v iadi. da mu ostanejo še nadalje naklonjeni. Na zdar! Odbor »Sokola« v Ajdovščini. Občni zbor »Zveze jugoslov. železničarjev« podružnica Kanal sc fe vršil 1. sušca t. 1. pri Čarbonu. Izvoljen je bil zopet soglasno tov. Ri-'iar kot predsednik, ki je razložil v ^repkih besedah pomen našega drviva, pomen naše zveze. Tov. Vitek - Trsta je s svojim jedrnatim govorom pokaza slovenskega, jugoslovanskega in občeslovanskega železničarja v pravi luči. Zahvaljujemo se za njegov pozdrav*, za njegovo udeležbo pri našem delu in želimo, se mnogokrat še snidemo. Posta- 0 se je geslo: Slovenski železničar, organiziraj se v slovenski organizaciji, ker le ta ti nudi tvojo potrebo, ne dajte se zapeljati, od naših nabornikov, ki so le vedno rrori na- 1 načelom. Oni so le most germanske armade, ki sili čez Triglav, preko Soče proti Trstu — na jug. Cfiaftako je njih delo. zato stopimo en krog — napravimo si živo verigo proti sovragom — in zmaga bo na naši strani. — Odbor. Šestdesetletnica dr. Arnošta Muke. Danes obhaja v Opatiji svojo tdesetletnico prof. dr. Muka. zad-niih 20 let duševni voditelj lužiških 5-bov. Rojen dne 10. marca 1S54. od - angelijskih roditeljev na plemičem dobru Veliki Vosek v saški lornji Lužici, dve uri zapadno od 3udišina. je študiral 1S74.—1879. na seučilišču v Jeni in Lipskem ter službuje izza 1887. kot gimnazijski profesor v saškem Freibergu. Uprav znamenito je njegovo literarno-znan-stveno in rodoljubno delo med luži-škimi Srbi. Ustanovil je in dolgo vzdržaval list »Lužico« (1882), izdal 1884. »Synta\* der wendischen Spra- , 1891. ^Historisrhe und verglei-:hende Laut- und Formenlehre der idersorbischen Sprache (615 strani), 1898. »Die slavischen Orts-uimen der Neumark i itd., itd. Muka e najvažnejši činitelj pri »Mačići Srbskih v Budišinu. napisal več statičnih študij o lužiških Srbih in sedaj pripravlja veliki slovar dolnje-iužiškega govora, ki ga izda peter-r-urška akademija. — Pred leti smo meh priliko, ga pozdraviti tudi v Lmbljani. Sedaj biva radi Iečenja ob naši Adriii v Opatiji. Ob njegovi 60-anici mu čestitamo tudi mi. — Dr. Fr. I. Črnogorski prestolonaslednik. V cdelio sta dospela z brzovlakom Tjžne železnice črnogorski prestolonaslednik Danilo in njegova soproga Milica iz Mentona v Trst. Včeraj ob i uri 10 minut sta se odpeljala čez ^eko na Cetinie. Nemci v Trstu. Nemci v Trstu ^o začeli izdajati Triester Wochen-->ost', ki ima namen, nemškem una-odnemu in gospodarskemu življenju v Trstu dati novih impulzov. V poli-* čnem oziru ima list sledečo tendenco: Prodiranje Jugoslovanov samo iz preobloženje z delom«. Morda je ta razlog tudi igral kako vlogo pri Šusteršičevem ukrepu, eno pa je čisto gotovo, da glavni vzrok pa vendarle ni bil. Znano je, da je Šusteršičev klub zopet enkrat za spremembo sklenil »ostrejšo taktiko« proti vladi, in da je jel celo namigovati z obstrukcijo. Dr. Šusteršič pa je kot deželni glavar sedaj bolj. kakor kdaj precej navezan na blagohot-nost in naklonjenost vfade, za to si je hotel za vse eventuvalnosti ohraniti proste roke in se iznebiti vsaj formalne odgovornosti glede taktike klerikalnega kluba, ker bi sicer napetost med klubom, in vlado lahko v tem slučaju vplivala na razmerje med vlado in klerikalno stranko na Kranjskem. To in ničesar drugega ni bilo merodajno za Šusteršičev odstop! Samo oportunitetni razlogi in prav nič drugega! Naravnost smešno pa je. ako hoče dr. Šusteršič vzpričo tega nepobitnega dejstva sedaj nametati javnosti peska v oči. češ. da je predsedstvo odložil zaradi tega. da se bo laglje intenzivneje pečal s podrobnim delom na Kranjskem, >ki mora biti opravljeno v interesu celega slovenstva, kajti Kranjska je edina dežela s slovensko večino v vseh javnih zastopih.- Take besede v ustih moža, kakršen je dr. šusteršič. zvene kakor blasfemi-ja! Naj nam dr. Šusteršič samo pove, kaj je storil v dolgem času, kar je na Kranjskem. >v edini deželi s slovensko večino v vseh javnih za-stopih -, da bi bilo v interesu slovenstva? Nič, to se pravi še manj kakor nič. ker ie bilo vse njegovo delovanje vseskozi negativno, ker je samo rušil to, kar so pošteni rodoljubi preje v narodnem oziru s težkim trudom zgradili v dvajsetih, tridesetih letih! Tako je in nič drugače. Za to nas tudi njegovo sedanje zatrjevanje, da se hoče intenzivneje pečati s podrobnim delom na Kranjskem navdaja s strahom in boiozni-jo, da bo tc delovanje vse preje kakor pa »v interesu vsega slo en-stva ! — Njegova zasluga. Včeraišnji Slovenec- poroča med dne\ imi novicami na prvem mestu: »Sedaj je prvič izšel kranjski deželni zakonik s slovenskim naslovom na prvem mestu. Toje zasluga deželnega glavarja dr. Šusteršiča, ki je v tem zmi-slu posredoval pri vladi.« — To je vsekakor »velikanska pridobitev« in neprecenljiva zasluga«, zaradi katere bi nemara kazalo dr. Šusteršiču postaviti še bronast spomenik. Vsekakor pa je najpikantnejše na tej »velikanski pridobitvi« in »nevenljivi dr. Šusteršičevi zaslugi« dejstvo, da so baš napredni poslanci v deželnem zboru zahtevali takšno spremembo v deželnem zakoniku! -f Šviha... Prijatelj našega lista nam piše: Ko se je pokojni Božidar Raič, župnik pri Sv. Barbari v Halozah, nekoč peljal v Gradec, sem se slučajno ž njim sešel v kupeju in vnel se je med nama pogovor o parlamentarnih razmerah na Dunaju. Raič, blaga, naivna duša, se je bridko pritoževal, da vlada v parlamentu velfka korupcija in zlasti se je hu-doval. da nekateri poslanci nimajo drugega cilja pred očmi, kakor — dispozicijski fond. Posebno nevoljen je bil Raič na takratnega slovenskega klerikalnega poslanca barona G 6 d I a. Dolžil ga je, da je vladni konfident in da si je z denarjem iz di-spozicijskega fonda pomagal iz finančnih zadreg. Tudi mi je Raič povedal, da je takrat v Mariboru izhajajoči v nemškem rajhu, a v vladnem smislu pisani list dobival znatne podpore iz dispozicijskega fonda. Kako se je ta list imenoval, mi ni več v opominu, pač pa se spominjam, da je njegflv medRik — Pritt« «oi si polno sivkasto brado — na kolodvoru govoril z Raičem. Raič mi je povedal, kdo da je ta mož, ki slovenski sploh ni znal, in ga označil kot vladnega zaupnika in Godlovega vohuna. + Od Južne železnice. Pristav in postajni predstojnik Julij Truška v Lazah je prestavljen kot pristav na glavni kolodvor v Mariboru. — Pristav Andrej Kerzele v Zalogu je prestavljen v Ljubljano na glavni kolodvor. — Jurčičeva sedemdesetletnica. Dne 3. t. m. je minulo 70 let, odkar je na Muljavi pri Krki zagledal luč sveta Josip Jurčič, eden najslavnejših, najpopularnejših naših pisateljev, ki si je za prosveto narodovo stekel ne-venljivih zaslug. Hvaležnost, da, dolžnost nas veže, da praznujemo Slovenci znamenito sedemdesetletnico tega našega duševnega velikana. Uprav ta povod nam nudi priliko, da se oddolžimo pokojnikovim Manom z nadaljevanjem izdaje nje govih »Zbranih spisov!^ — V času od 1882. do 1892. leta jih je izšlo pod izborno redakcijo gg. dvornega svetnika Levca enajst zvezkov; po-sihdob pa zaman čakamo obljubljenega nadaljevanja, ki naj bi po svoje-Časnem zatrdilu uredniKovem vsebovalo nekdanje najaktualnejše politične članke Jurčičeve, pred vse;n pa njegov življenjepis s sliko in iaKsi-milom pisateljevim. — A tudi »Mohorjevi družbi, pod katere praporom st zbira skoro 80.000 slovenskih udov, licem hkratu: Spomni se letos i Ti Jurčiča! — Petdeset let je preteklo v neskončno večnost, odkar si izdala njegovega »Jurija Kozjaka!« — 2ivo mi je še v spominu, kako smo se tedaj jaz in moji tedanji scu čenči trgali za to poveš*, kako smo jo požirali v pravem pomenu besede! Pretežna večina nas jo je znala malone celo na pamet: To drobno knjigo hranim še danes v svoji knjižnici kot ljub, drag spomin na mlada leta. Čitali je nismo samo negodeti. nego naslajali so se ob nji celo zreli; da celo stari ljudje. Le en glas je krožil o nji: Res, krasna, zanimiva povest! In ta sodba ni bila pretirana, vsaj za tedanje čase ne! — Važno za to petdesetletnico je tudi, da je plodoviti Jurčič baš 1864. I. v celovškem »Slovenskem Glasniku« obelodanil svojo prvo balado »Junakov grob-, črtico »Jesensko noč med slovenskimi polharji« in povest »Do-lal. ker je krompir kradel«, naj bi se poleg »Jurija Kozjaka« dala na svit-lo tudi Še njegove > Spomine starega Slovenca«. »Grad Rojinje«, »Dva brata«. Ponarejene bankovce« in Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir krade«, naj bi se ob rojstveni sedemdesetletnici Jur-čečevi. ki jo je tako vrlo zalagal s svojimi spisi in z njimi dvigal in širil njen ugled, spomnila hkratu tudi petdesetletnice »Jurija Kozjaka«, ter v proslavo pisateljevo in svojo že letos prinesla to zlato povest v novi izdaji in — ilustrovano! To bi bil čin pietete. čin hvaležnosti, obenem dvojni spomin, spomin dveh jubilejev! Preverjen sem, da bo »Družbi« poleg mene, ki sem jej veren član že izza leta 1872., istinito iz srca hvaležen in zavezan brezizjemno vsak društvenik, da, hvaležen jej bo na tej uslugi ves narod slovenski! Proslavila bo s tako izdajo pisatelja in — sebe! — Harambaša. — Tudi tem ni všeč. V soboto sta prišla v nek tukajšnji javen lokal dva starejša duhovnika in začela čez svojega vrhovnega šefa hudo kritiko. Eden se je pritoževal, ker ni dobil boljše fare. dobil jo je pa še mlad kaplan »Kaj misliš, ali je to pravica?« vpraša svojega tovariša. »Kaj hočeš, mi smo stare šole, mi opravljamo le svoje stanovske dolžnosti, posvetnost pa nam nič mar ne gre, mladi kaplani se pa mešajo v reči, v katere bi se ne imeli, in kadar je dobra fara razpisana, gre tak kaplan kar k škofu pa jo dobi, nas starejše, ki opravljamo le svoje dolžnosti, se pa zapostavlja«, mu odgovori drugi. »To ni pravica in to ne bo šlo« že bolj ogorčen pribije prvi. »Pravica ali ne, kaj češ, pod njegovo komando smo in trpeti moramo« ga je zopet pogovarjal prvi. In tako se je cel razgovor sukal o mladih kaplanih, o njih vmešavanju se v posvetnost in o zapostavljanju onih duhovnikov, ki se drže edino le svojega poklica, pa so zapostavljahu po svojem vrhovnem šefu. — »Vidiš, tudi ti ga ne marajor, je potem nekdo pripomnil svojemu prijatelju, ko je nehote ta pogovor čul. — »Jugoslovanska žena«. Junija meseca letošnjega leta priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani razstavo »Jugoslovanska žena«, ki jo pripravlja že nekaj let. Ta razstava se bo ozirala pred vsem na narodna ženska dela, na hišno industrijo jugoslovanskih narodov, v prvi vrsti slovenskega in hrvaškega, m tudi sko žensko društvo« je že stopilo v svezo z »Žensko udrugo za usčuva-nje i promicanje narodne pučke umjetnosti i obrta«, z »Udrugo učiteljica« ter z nekaterimi privatnimi osebami v Zagrebu. Za hrvaški oddelek razstave je najbolje skrbljeno. Treba še, da se združijo vsi slovenski rodoljubi in rodoljubkinje, ki imajo kake zbirke narodnega blaga, spa-dajočega pod poglavje jugoslovanska, oziroma slovenska žena. Odbor se obrača na vse Slovence in Slovenke širom slovenske domovine, da mu blagovolijo v svoji znani požrtvovalnosti prihiteti na pomoč, ter mu sporočiti, kje in kako bi bilo mogoče zbrati pristna slovenska narodna ženska ročna dela minole in sedanje dobe, ženske in otroške narodne noše iz vseh slovenskih krajev, pristno narodno pohištvo, narodne igrače in dr. Ker društvo nima gmotnih sredstev, si bo treba pač vse samo izposoditi; razume se, da bode društvo jamčilo za to, da se nobena stvar ne poškoduje ali izgubi. Vsi razstavni predmeti bodo tudi zavarovani. »Splošno slovensko žensko društvo« upa z razstavo »Jugoslovanska žena- oteti pozabljenju marsikatero lepo pristno domaČe delo ter hoče pokazati kolikor mogoče mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko žen-stvo tekom stoletij, ali kar je ž njim v kakršnikoli zvezi. Naj bi prihitelo pri tem velikem in težavnem delu prav mnogo slovenskih, hrvaških in srbskih društev in rodoljubnih posameznikov na pomoč. — Madona. Gosp. Maksim Gaspari je razstavil v izložbi gospoda Schwentnerja Madono v domači noši. Slika ima v izložnem oknu premočno svetlobo in bi v enotni sobni luči še bolj učinkovala. Odlikuje se po umirjenem in diskretnem koloritu in po okusno niansiranih tonih. Kompozicija kaže zaokroženost in celotnost. Madona drži v naročju Je-zuščka, kateremu prinaša plavolas Janezek šop pomladnih rožic. Slika je naprodaj. — Luna mrkne dne 12. t. m. in sicer vstopi na desni strani v polno zemljino senco zjutraj ob 3. uri 42 minut, izstopi ob 6. uri 44 minut srednjeevropskega Časa. Mrak je viden na vzhodnem Tihem morju, v celi Ameriki, na Atlantinškem morju, v Afriki, ob začetku tudi v Zahodni Aziji in celi Evropi, kjer pa luna še zatemnela zahaja. Luna in tedaj tudi njeni mrakovi so namreč zmirom vidni na eni celi polovici Zemljinega površja: središče mraka je kraj, ki ima luno ravno nad glavo, ki leži tedaj v črti. ki veže luno s središčem zemljininim; iz tega kraja (o = S,/= = *—0) se meje mraka lahko določijo na kaki obli (Globus). Ker se pa zemlja hitro vrti od zahoda proti vzhodu, zastaja središče mraka in se zanaša zmirom bolj v zahodne kraje: in tako se pomikajo lunini mrakovi vselej od vzhoda proti zahodu- Zato bode videla zahodna Azija samo začetek mraka, tudi Evropa ne bo videla vsega, ker luna pred koncem mraka zahaja, v Ljubljani n. pr. ob 6. uri 36 minut zjutraj, tedaj 18 minut pred koncem. Mrak ni popoln, kajti ko bo največji, kar se zgodi ob njegovi sredi, t. j. ob 5. uri 13 minut zjutraj, ostane še zmiraj ena desetina luninega premera zunaj sence. Nesreča na železnici. Vlak, ki pelje popoldne iz Kamnika v Ljubljano, je pri kilometru 21*5 povozil kakih 60 let starega kmečkega moža. Ta je s parom konj pripeljal od pod-gorja po poti, ki vodi Čez progo, in se je pred progo ustavil. Na progi ni nobene rampe in to je vzrok, da se je zgodila nesreča. Ni dvoma, da so se konji splašili in potegnili voz in voznika na progo. Vlak je voz prelomil in sta konja s prednim koncem voza stekla po polju, voznik pa je obležal brez zavesti na licu mesta. Vlak se je ustavil. ljudje so pohiteli ponesrečencu na pomoč in ko so ga z močenjem spravili nekoliko k zavesti, so poslali po zdravnika. Siromak je pa tako poškodovan, da mu skoro ni pomagati. Nad levim očesom je ves zmečkan, lobanjo ima zadaj trikrat prebito, čeljusti so hudo poškodovani in možgani so mu silili iz glave. Gluhonem deček. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani javlja: Dne 26. januarja t. L je našel službo opravljajoč orožnik do 12 let starega gluhonemega dečka, ki je v silnem mrazu blodil brez cilja v Lazih, občine D. M. v Polju. — Deček nima nikakih izkazil. Začasno se je zanj poskrbelo v občini D. M. v Polju. — Sorodniki dečka se naprošajo, da se glede njega obrnejo neposredno na sodišče. — Istotako naj blagovolijo oni, kateri so dečka mogoče videli, naznaniti dan ter kraj oziroma smer, v kateri je prišel. V preiskovalnem zaporu se obesil. Danes ponoči se je v preiskovalnem zaporu c kr. sodišča obesil Fran Setina, posestnik na Šmarni gori (Planinci), rojen 1865. leta. Mož je lil hud aibrtiolik 10 iradagajcia tudi nekoliko zmešal. Aretovan je bil namreč, ker se je bil prejšnji dan doma z ženo spri in med prepirom zgrabil za puško ter z njo obstrelil sina, ki je pri prepiru posredoval. Domneva se, da je hotel pomeriti na ženo, pa mu je sin preprečil, vsled česar je krogla zadela njega samega. Ponesrečenega sina so prepeljali v bolnico, očeta pa v zapor, kjer je danes ponoči tragično končal. Zastrupil se je. Včeraj proti večeru so našli v lastnem stanovanju na Sv. Petra cesti št. 41 mrtvega, leta 1871. v Prevaleh pri Preserju rojenega ter v Gornji Logatec pristojnega brezposelnega vdovelega trgovskega potnika Antona Gostišo. Trdilo se je, da ga je zadela kap, a se je pri ogledu pokazalo, da se je zastrupil z neko kislino. Njegovo truplo so na policijsko odredbo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Nesrečnež je bil v zelo slabih gmotnih razmerah in bržkotne tudi ni bil popolnoma normalen, vsaj tako bi bilo soditi po njegovih nastopih. Cirkuški vrabec, zanimiva cirkuška drama v štirih dejanjih po slovitem artistovskem romanu Gvpa »Le friquel«, ki se predvaja danes in naslednje dni v kinematografu Ideal, daje gospodični Polaire priložnost, da nam kaže nje prekrasni stas, pa tudi nje umetnost, pričenši od vzorne ježe do vaj na visečem drogu. Nedvomno je, da bo ta drama, ki je poleg tega, da je velezanimiva, tudi jako nežna, dosegla naljepši uspeh. Narodna obrambo. Dunajska akad. podružnica sv. Cirila in Metoda priredi v soboto, dne 14. sušca ob en četrt na 8. zvečer v prostorih restavracije. »Ha-merlinghof<- VIII. Hamerlingolatz, svoj IV. letni zbor. — Dolžnost narodnih akademikov- je, da se ga pol-noštevilno udeleže. Društvena naznanilo. Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj nadaljuje jutri. 11. t. m., ob 7. uri zvečer, svoj občni zbor v gostilni pri Turku, Streliška ulica. Sokol I. opozarja vse člane in članice na svoj zabavni večer »Večer na vasi«, ki se vrši v soboto, 14. t. m. ob 8. v veliki dvorani Mestnega doma. Ker je na sporedu toliko zabavnih in tudi zanimivih točk, treba je, da vsakdo poagitira za to prireditev. Vstopnina je 1 K za osebo, za člane in članice pa le 60 v. Bratje, sestre, storimo svojo sokolsko dolžnost ter glejmo na to, da bo udeležba tem večja. Na zdar! Društvo zdravnikov na Kranjskem ima v torek dne 24. marca 1914 ob pol 6. uri popoldne II. redni občni zbor skupno z redno mesečno sejo v učni sobi c. kr. babiške šole v deželni bolnici z naslednjim dnevnim redom: Volitev- predsednika in enega odbornika. Predavanje dr. Primšarja o »Abderhaldnovi biologični diagnozi nosečnosti«. Slučajnosti. ti Radogoj fi Dijaško podporno društvo /Radogoj« je imelo v soboto ob 6. zvečer svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril podpredsednik društva, poslanec g. dr. Fran Novak. Iz tajniškega poročila g. dr. Pavlina posnamemo, da se je društvo držalo načela, rajši dati manj podpor in te izdatnejše, kakor pa prav veliko majhnih. Izpod 200 K so se redne podpore le izjemoma dale, izredne pa so se dovoljevale večidel v višini, za katero so prosilci prosili. Društvo je izdalo rednih podpor: 2 po 720 K. 1 za 360 K, 13 po 200 K, 1 za 160 K in 1 za 100 K, izrednih podpor pa 1 za 200 K, 1 za 100 K. 3 po 60 K in 2 po 40 K. skupaj 5220 K. od te vsote 8 podpor v znesku 1680 K iz fonda za lansko leto in 3540 K pri 17 podporah tekom letošnjega leta, v primeri z lanskim letom za 3000 K manj. Zahvala gre raznim denarnim zavodom in darovalcem ter poverjenikom. Tudi so začeli nekdanji podpiranci vsled tirjatev podpredsednika odplačevati. Prosilcev je bilo okrog 90, podpirancev 17. Članov je imelo društvo 184 rednih in 171 ustanovnih. Iz blagajniškega poročila g. dr. Zirovnika posnamemo sledeče: Društvo je imelo sledeče dohodke: na članarini 560 K, na darovih 1530 kron, od cvetličnega dne 5977 K 87 vin., na vrnjenih podporah 2038 K, na obrestih 2335 K 17 v, na raznih in prehodnih prejemkih 103 K 30 v, skupaj 12.544 K 34 v, v primeri z lanskimi dohodki za 1270 K 54 v manj. Ustanovnina se v tem letu ni zvišala, ker ni pristopil noben ustanovni član. Darovi so bili manjši, kakor lansko leto vsled splošnega gospodarskega stanja in pa. ker za društvo ni po-tttbnan zanimanja. PCez noč«, \. Dvofakovo »Pesem« in F. Tau-bertovo: »V tujini . Iz domače literature sta poleg P. H. Sattnerjeve Ribičke« na vsporedu dva novejša slov. samospeva: Emil Adamičeva ljubka otroška pesemca Trobenti-ce« in Z. Prelovčeva otožna -Tožba . Gdčno- Hrastovo spremlja na klavirju naš dični pianist g. Anton Trost. ki sodeluje na koncertu kot solist z Legendo - in -Pomladansko idilo*- češkega skladatelja Suka. — Vstopnice za koncert se od četrtka dalje prodajajo v trafiki gdčne. Jerice Dolenčeve. Prešernova ulica. Izpred sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Župnik Šinkovec v škofji Loki in hranilne knjižice. Danes dopoldne se je pričela r-red tukajšnjim deželnim civilnim sodiščem jako interesantna obravnava, pri kateri igra Vlogo toženca Avg. Šinkovec, župnik v Škof ji Loki, toži pa g vpokojeni župnik Anton Notar. Senatu predseduje nadsvet-nik Hočevar, prisednika sta nad-svetnik Presker in svetnik P e r -s c h e. Toženega župnika Šinkovca zastopa dr. P e g a n. tožnika župnika Notarja pa dr. Karel Triller. Cela zadeva je v kratkem povedano, tale: Vpokojeni župnik Anton Notar se je preselil iz Štorij pri Trstu v Škofjo Loko. Pri sebi je imel za gospodinjo svojo sestro Marijo. Tej sestri je dal /upnik svojo hranilno knjižico z nalogo, da jo realizira in naloži denar nato na svoje ime ter naj knjižico shrani. To je storil župnik Notar z namenom, da bi imel manj davka in določil, da postane knjižica njena last še le, če bi on pred njo umrl. Sicer pa je knjižica njegova lastnina. To je bila knjižica Kranjske hranilnice št. 28.379, v vrednosti 5919 kron. Poleg te knjižice pa je imela Marija Notar še dve knjižici z manjšim vložkom. Ta denar oa ic bila nična popol- na last. V knjižici, v kateri le bil naložen Župnikov denar, je bil tuđi listek z imenom župnika. Ta listek naj priča, da je denar res njegov. Pred smrtjo pa je napravil župnik Šinkovec Mariji Notar oporoko. Dne 27. februarja 1911 pa mu je izročila hranilne knjižice in med temi tudi knjižico, katere pravi lastnik je bil župnik in katera bi pripadla sestri še le, če bi on pred njo umrl. Zgodilo pa se je drugače. Marija Notar je umrla, župnik Šinkovec je obdržal knjižice in ni hotel vrniti tudi one knjižice ne, ki mu jo je izročila Marija Notar in ki ni bila njena, marveč bratova last. župnik Notar je takoj po sestrini smrti, približno kakih 8 dni, zahteval svojo knjižico. Toda zaman, župnik Šinkovec mu je ne da. Župnik Notar e pisal že leta 1912., odnosno 1913. ipniku Šinkovcu dve jako ostri pis-ii, v katerih mu očita, da se ne drži cd me božje zapovedi (Ne kradi!), da je pristen farizej, ki pač uči lepe nauke, izpolnjuje jih pa sam ne! Župnik Šinkovec je odgovoril na ti dve pismi, naj Notar toži, obenem pa je izposloval pri ordinarijatu, da se je Notarju prepovedalo tožiti. Župnik Šinkovec trdi, da je porabil denar za namene, ki jih je določila Marija Notar, in da mu je izročila knjižico kot svojo lastnino. Ti nameni so opisani v oporoki, ki jo je sestavil župnik Šinkovec sam sledeče: Leop. Notarju 100 K ali pa za ta znesek obleke, Antonu Gabru v Puštalu 200 K, Marjeti Crmelj v Trstu 200 K, dalje velik pogreb In 100 maš, ostalo vsoto pa naj porabi župnik Šinkovec po svoji previdnosti, toda v prvi vrsti za ustanovo za predpustno pobožnost, za ustanovo za misijone vsakih deset let v Škofji Loki, pod pogojem, da jo prevzamejo v oskrbo usmiljene sestre, za notranjo opravo cerkve v Škofji Loki, kadar se bo popravljala, ter za misijone med pagani in krivo-verci. Tožbeni zahtevek se precizira na 8053 K 88 v s zamudnimi obrestmi od 1. aprila 1911. — Župnik Šinkovec odklanja vsako poravnavo, češ, da je denar že izročil ordinarijatu in v določene namene in prereka vsako zahtevo. Dopoldne so bile zaslišane tudi že priče. Obravnava se nadaljuje popoldne ob 4. uri. Natančnejše poročilo priobčimo jutri. Razne stvari. * Ruski admiral knez Liven je na potovanju iz Niče v Gorico blizu Vodina (Udine) na vlaku vsled srčne kapi umrl. Star je bil šele 54 let. * Belgrajskemu vseučilišču Je kraljica Natalija, vdova rajnkega srbskega kralja Milana, podarila posestvo v vrednosti osem milijonov dinarjev, * Nositelj morale. Sodišče v Ferrari na Italijanskem je katoliškega župnika Belacchija obsodilo na sedem mesecev v ječo, in sicer zaradi hudodelstva proti nravnosti. To dejanje je župnik izvršil na javnem prostoru! * Trojen umor iz žalosti. 30 let staremu vseučiliŠkemu asistentu v Budimpešti. Karlu Vlasiču, ie pred 14 dnevi umrla žena. Vlasiča ie žalost nad to izgubo tako prev/ la. da je sedaj ustrelil svoja dva troka. stara dve in pol leta in 18 m secev, ter še samega sebe. * Protestna stavka v Firm. Zaradi nekaterih reform v skubstvu za javno zdravje hočejo v Rimu zapreti dve bolnici in nekaj postaj za prvo pomoč in odpustiti iz službe 500 strežnic. V znamenje protesta so delavci sklenili, vprizoriti generalno stavko, ki naj traja 24 ur. * Odvetnik in hišina. Lahkoživi odvetnik dr. Agh v Segedinu je imel z lepo hišino Ilono Gibic dlje časa ljubezensko razmerje. Končno pa je dekle pustil, da bi se oženil. Ilona Gibic ga je počakala na stopnicah in ga polila s vitrijolom. Advokat je težko poškodovan. Ilona Gibic se je poskusila umoriti in se je smrtnonevarno poškodovala. * Strašen požar. Poslopje atletskega kluba v St. Louisu v Ameriki je do tal pogorelo. Ob času požara je bilo več sto oseb v klubovih prostorih. Našli so doslej sedem mrtvih in kakih 50 ranjenih, mnogo jih pa še pogrešajo in se je bati, da so zgoreli. Ko ie nastal požar, so se v klubu ?brani ljudje tako prestrašili, da je več oseb skočilo iz višjih nadstropij na cesto. Seveda so obležali mrtvi na tlaku. * Prvi albanski ministrski predsednik. Za mesto ministrskega predsednika v Albaniji je določen Turkan paša. To je star diplomat. Bil je že turški veliki vezir in turški poslanik v Atenah, v Petrogradu in v Rimu. Turkan paša je star 69 let in je po rodu iz Albanije, in sicer iz Janine. Služboval je pri turškem poslaništvu od leta 1895. do 1898. pa je bil turški minister zunanjih del in nekaj Časa tudi veliki vezir. Turkan paša le pač nekoliko zmožen albanskega jezika, a z albanskimi razmerami ni nič bolj znan, kakor novi albanski vladar. Na Dunaju ga ne bodo prav nič veseli, že ker ie Mohamedanec. * Že zopet velelzdajalcl. Komaj je bil končan proces Rajh, se je že začel nov vohunski proces, in sicer to pot v Lvovu. Obtoženi so 371etni časnikar Bendasjuk, 231etni pravoslavni duhovnik Sandovič, 321etni pravoslavni duhovnik Hudvma in 231etnl pravnik Koldra. Obdolženi so, da so od leta 1909. do 1912. z vohunstvom in hujskanjem delali na odpad Gališke od Avstrije. Obtožnica govori mnogo o ruskem gibanju v vzhod. Galiciji, ne navaja pa nikakih pravnih dejstev o storjeni veleizdaji. * Oproščeni morilec svoje žene. Kakor se čitatelji gotovo še spominjajo, je bil poljski grof Mielzvnski, ki je svojo ženo zaradi njene nezvestobe ustrelil in njenega ljubimca ranil, od porotnega sodišča v Poznanju oproščen, pač zato, ker se je izkazalo, da je bila njegova žeiiii res strašno bitje. Pri oprosHlni \i je državni pravdnik oglasi! v pritožbo in mislilo se je sploš bo druga obravnava, kajti rt i je sam priznal, da je svojo ženo umoril. Sedaj je pa državno pravdništvo umaknilo pritožbo in je oprostitev s tem definitivna. * Dva zrakoletca sta se ponesrečila. Na vojaškem letališču pri Aspernu blizu Dunaja sta se včeraj popoldne ponesrečila nadporočnik pešpolka št. 7 Evgen Elsner in četo-vodja istega polka Filip Srna. Nadporočnik Elsner in četovodja Srna sta vozila v visočini kakih 300 metrov. Naenkrat se je videlo, da se leva perot letalnega stroja nenavadno hitro premika, a trenotek pozneje je stroj hitro kakor blisk zletel na tla in treščil ob zemljo tako, da se je ves razletel. Nadporočnik Elsner in četovodja Srna sta bila mrtva. Roke, noge in rebra so bila polomljena, glavi pa razbiti. Nesreča je nastala, ker se je leva perot letalnega stroja zlomila. Ponesrečeni nadporočnik Elsner je bil 27 let star in eden najod-IičnejŠih oficirjev-zrakoletalcev avstrijskih. Lani v oktobru je poletel od Dunaja čez Ljubljano v Gorico; vso to dolgo pot je prevozil v treh urah. Nadporočnik Elsner je enajsta avstrijska žrtev zrakoletanja. Ponesrečeni četovodja Srna je bil Slovenec iz Št. Vida pri Velikovcu na Koroškem. Po poklicu je bil strojnik in ker je bil jako inteligenten, so ga od-delili najprej avtomobilskemu zboru, potem pa zrakoplovcem. Volilni shod narodno-napredne stranke v Kranju se vrši v sredo, dne 11. marca t. I ob 8. ari zvečer v gostilniških prostorih g. jKayeria. Poroča deželni poslanec gosp. dr. Karel Triller, odvetnik v Ljubljani. Radi važnosti shoda se somišljenik' vabijo, da se shoda zanesljivo udeleže. Telefonska In brzojavna poročila. Parlament. Dunaj, 10. marca. Načelnik češke agrarne stranke Stanek je imel dr.nes konferenco z ministrskim predsednikom. Popoldne se sestane National ve rband. Danes bi se bila morala vršiti konferenca vodilnih politikov glede posredovalne akcije proti obstrukciji. Najbrže pa ne pride do te konference. Obstrukcija se bo v četrtek nadaljevala. Usoda parlamenta je v tem slučaju zapečatena. Afera Šviha. Praga, 10. marca. Vsi češki listi konstatiralo, da je afera Šviha končana, krivda narodnega izdajice ie dokazana. Šviha se je odpeljal še snoci s tržaškim brzovlakom iz Prage, baje v Ameriko, Zavezal se je baje napram narodnim socijalistom, da se nikdar več ne vrne na Češko. Bale je dobil tudi precejšnjo podporo. Dr. Šviha je prosil tudi za vpokojitev kot okrajni sodnik* Praga, 10. marca. Zastopnik dr. Švihe dr. Bonček je izjavil, da ne prevzame nadaljnega zastopanja Švihovih interesov. Do tožbe proti > Narodnim Listom« najbrže ne bo prišlo. »Narodni Listy« poročajo, da je bil Šviha kot sodnik v Mostih pripravljen postati Nemec, če se mu za-sigura dobra karijera. Razredna loterija. Dunaj, tO. marca. Danes fe pričelo na 20 dni preračunjeno žrebanje 5. razreda. Vsoto 10.000 K dobi srečka 74.487. Pavel Mudron f. Praga, 10. marca. Voditelj ogrskih Slovakov Pavel Mudron je v Turčanskem Svetem Martinu umrl. Vohun. Krakov, 10. marca. Policija je aretirala nekega dijaka, ki je na sumu, da je vohun. Albanski jezik. Zader, 10. marca. Izšel je ministrski ukaz, s katerim se dovoljuje rabiti albanski jezik pri brzojavkah. Sufragetke. London, 10. marca. Policija je aretirala na nekem zborovanju v Olasgovu voditeljico sufragetk Pank-hurst. Odigravali so se naravnost neverjetni prizori. Sufragetke so bile govorniško tribuno obdale z bodečimi žicami, ki so jih zakrile z rožami. Ko je policija hotela vdreti na tribuno, se je več stražnikov močno ranilo. Sufragetke so rabile revolverje in miniaturne bombe. Udrihale so s stoli po policiji, ki je bila prisiljena ra-Mti svoje gumaste palice. V neki sosedni sobi so bile sufragetke Že pripravile ambulatorij, v katerem sta dva ženska zdravnika obvezala 20 ranjenih žen. Sufragetke so napadle tudi centralno policijsko Štacijo. Policija na konjih jih je razgnala. Pank-hurstovo so prepeljali v London, kjer je začela v ječi stradati. Mehika. Brownsville (Tekaš), 10. marca. V boju v pokrajini Nuevo Leon, ki se je vršil pretekli torek, je padlo 60 mož zveznih čet, med njimi 6 častnikov. Dogodki na Balkanu. Dogodek ob črnogorski meji. Pariz, 10. marca. Črnogorska vlada je prosila Rusijo, da naj intervenira glede spornega teritorija ob meji. Crna gora zahteva, da preišče celo zadevo mešana komisija. Razburjenje v Črni gori ie veliko. Francoski listi z vso ostrostjo poudarjajo nepravilnost avstrijskega postopanja v tem mejnem vprašanju, ker je avstrijsko vojaštvo z orožjem rešilo spor. ki bi bil moral biti po mednarodnih običajih rešen diplomatičnim potom. Albanija. Atene, 10. marca. Metropolita v Korici in člana revolucijonarne epir-ske vlade je grška policija aretirala. Opozicija bo zaradi tega in zaradi blokade nad Santi Kvaranto vložila interpelacijo v grškem državnem zboru. Zographos je brzojavil Veni-zelosu ter protestira proti postopanju grške vlade, ki jo dolži, da preganja boritelje za svobodo, namesto da bi zahtevali garancije za obstoj grškega Epira. Frankobrod o. M., 10. marca. Iz Carigrada poročajo, da dobi Grška namesto pokrajin pri rtu Stvlos, ki pripadejo Albaniji, nekaj pokrajin na jugovzhodu Albanije. Dunaj, 10. marca. Turkan paša. ki se mudi tu. je izjavil, da je sprejel albansko ministrsko predsedstvo in da se odpelje danes v Drač. Avstrija in Srbija. Dunaj, 10. marca. »Reichspost« prinaša danes članek od posebne strani, v katerem zatrjuje, da obstoja avstrijski protektorat nad katoliki v bivših turških pokrajinah še naprej in bo Avstrija, če pride med Srbijo in Vatikanom do konkordata, vzdržala svoje privilegije tako, da si bo izgovorila vrhovno nadzorstvo nad izvršitvijo konkordata. Srbija in Turčija. Carigrad, 10. marca. Srbsko-turška mirovna pogodba je bila včeraj sklenjena. Volitve na Bolgarskem. Sofija, 10. marca. Zdi se, da je vlada pri volitvah zmagala. Baje so dobil vladni kandidati 102 mandata na starem in 30 mandatov na novem Bolgarskem. Dunaj, 10. marca. Kakor poročajo privatno iz Sofije, je skupno število poslancev 245. Vlada je dobila 130 glasov. Dobili so agrarci 43, ra-dikalci 5, zmerni socijalisti 16, radikalni socijalisti 19, demokrati 21, narodnjaki 6, kankovisti 1 mandat. Izid volitev v Sofiji, Plovdivu, Stru-mici in Stari Zagori še ni znan. Finančni odsek 111. slovenski vsesokolski zlet v Ijubijani leta 191*. vabi sodelujoče brate k redni seji« ki se vrši |«tri, dM 1L t b* efe t. »eter v ****** **** * ^^N^daTi_ »mtelahra« Iggj list obsega 6 strate Izdajatelj in odgovorni urednik; dr. Vladimir Ravnikar, drž. poslanec. Listata* in tisk »Naroda* tiskane«. Umrli so v Ljubljani: Dne 8. marca: Frančiška Novak, čevljarjeva žena, 26 let, Hrvaški trg 4. — Elizabeta Jaklitšch, zaseb-nica, 86 let, Frančiškanska ulica 4. — Marjana Maček, užitkarica-hiral-ka, 66 let, Radeckega cesta 9. — Fr. Koprivec, hišnik, 56 let, Zaloška cesta 14. Neprijetno dobivanje zob. Sveže, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim mati redno daje lahko užitno Scottovo emulzijo iz ribjega olja. Kar nje rabo pri malih decah se posebno dragoceno, je nje ugodni upliv med dobivanjem zob. Kakor znano je mnogo otrok v tem času kaj nevŠečnih, saj jim prodiranje zob povzroča bolečine in jim ne da priti do miru. Kdor se hoče tega iznebiti naj v takih slučajih poseže po že desetletja sijajno preizkušeni Scot-tovi emulziji iz ribjega olja. V naj prijetnejši obliki obsega za dobivanje zob potrebne tvoritve, pomaga mladostnemu telesu do nove moči in omogočuje, da brez trdua prodro zdravi zobčki. Cena originalni steklenici 2 K 5o v. dobiva ta po vseh • s', arnah Proti vpošiljatvi Bo v. t pismenih znamkah 4obi-ka od tvrdke SCOTT & BROWNE d. o- a. na Drmaju VTJ. sklicevaje te na naj list enkratno vpošiljatev poizkuioje od take lekarne. Večkrat zoprno zdravljenje z mlekom za slabotne in slabokrvne se olajša z dodanjem »Kufeke« in napravi prijetnejše. »Kufeke« s svojim na slad spominjajočim okusom je lahko prebavno in obenem redilno živilo, ki ga celo razvajeni pacienti radi uživajo. Ali veliko sedite? Sedežne po Iožke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-niio odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1._(3578) Izza mnogo let sem se prvikrat iznebil svojih bolečin. (Neprimerljiv pomoček.) Neki gospod iz Linca na D. poroča: Ko sem tako nenadno ozdravel od svojega trpljenja, sem povedal ženi, da sporočim to časopisom, ako do konca tedna ne bom čutil več bolečin, da tudi drugi bolniki izvedo o tem. Ni več dvoma, da sem ozdravljen, ko sem mnogo let noč in dan imel najhujše bolečine. Kaj bi bil dal, da bi bil o tem sredstvu, ki mi je pomagalo, vedel prej. Prepričan sem, da ozdravi vsako bolečino, ako izvira iz ishiasa, glavobola itd. Hujšega slučaja si ni moči misliti, kakor je bil moj. Zato dajem vsakemu trpečemu svet. naj si iz najbližnje lekarne preskrbi izredno ceneni ter nezmotno učinkujoči Kephaldol. Za ta izdatek vam ne bo nikdar žal. Dve tableti, naenkrat užiti, vedeta do takojšnjega olajšanja. Izdelek je popolnoma neškodljiv, četudi je učinek hiter in zanesljiv. 966 ben učinek Odola W tiči najbrž v tem, da se Odol pri izplakovanju ust v zobe in ustno sleznico naravnost vsesa in jo takorekoč impregnira. Pojmite neskončno pomembnost te prav posebne učinkovitosti Odola, Medtem ko druga ustna in sobna negovala učinkujejo samo tiste male sekunde med čiščenjem ust, deluje Odol Še cele ure po osnaženju zob, O tem trajnem učinku Odola so se vprizorile zanimive znanstvene preiskave, ki so soglasno dognale, da te neprimerljive lastnosti ni najti pri nobenem izdelku, ki hodi za vsakdanje negovanje ust in zob v postav. Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, kar najbolje neguje zobe in ■ ? Pazite na dan 125. marca t- L Samo za one kadilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdajo: Najdražje pa tudi najboljše. Ra zdravniško priporočilo so lako stročnice kotinske kakor tudi listki nepotiskani, H vsakem posameznem je pa - \z vodnega tiska razvidna var- ^Ww>^ nostna znamka in ime izdelovalca ^ hišo s prometno trgovino in gostilno, prikladna za veletrgovino ali tvornico. Vprašanja na Marije EroJt, ratafca. 965 _ Modfano C hib Specialite.* Serraoatto vo železnato Kina-vino enična razstava na Dunaju 1906: Državno cilikovsnje in Častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča ffvce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. ss Izborni okus. Večkrat odlikovano. Nad_8G00 zdravniških spričeval, s J. SEBRAVALLOp c. in kr. dvoni dobavitelj TRST-Barko vi Je. 80 'iva se v lekarnah v steklenicah po _in po 1 lit. a K fflO. K 2-6' Prve vrste v novi zgradbi, vse urejeno za trgovino z mešanim blagom, m odda S 15« marčen. — Ponudbe na upravn. -Slov. Nar« pod JL S, kurjač se sprejme na deželo. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 946 Krojaški pomočniki za fino veliko delo se Sprejmejo Ljubljana, Mestni trg 19. Ena ali dre meblovanl ali oemeblcvanl Mstscrologitno poročilo. ' : -» r.ad 306*2 Srednji zjMčr.i tlak 736 mm Cas opazovanja Stanje barometra v mm Vetrovi Nebo poročeno. -#af Grobetno, dne ?. sujca 1914. Brez posebnega obvestila. lavna n i »v • ▼ četrtek, dne 12. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne prodajalo se bode v Stopanji vasi pri Ljubljani št 68 razno štacnnsko blago, štacunska In gostilniška oprava, sodi, različni les, pohištvo itd. Kupnino je plačati takoj. — Kupljene stvari se morajo takoj odstraniti. Ljublj dne 9. marca 1914. Spretnega ril poli sprejme itrbenlk Smielowski 970 Brezplodno vsakemu svoj veliki, bogato ilustro-ni katalog s čez 4000 slikami so-ga, dobrega in cenega blaga vseh vrst C in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, raz pošilja In i ca glasbil Most št. 441. Deška vijolina brez loka */4 velika, z ožganimi poliranimi tU K 5 80. Finejše izvršitve po K 6-50,7 60, 9 — itd Loki za gosli K —-90, 110, 150. Brez rizika. ugodnim vspehom no splošni počulck. 060581 C32B 1 Zahtevat« Priporoča aa kot strokovnjak J TJ R M A Bi —* - optik - specialist, .ptttnl zavod z električnim obratom. Bodittj previdni pri nakupu o6al9 kur le specialist vam lahko določi pravilno Nova otekla za daleč in bližino, in VOS StrokOVnJaikO pOStre±C. —m——m^—-m—m— važno za dalekovidne. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto \1+ •J • v elegantni obliki priporoča VlZliniCc Narodna tiskarna. Oddaja stavbe po minnendolicitaciji štirirazrednega šolskega poslopja na Blzeljskem, okraj Brežice, se ne bodo dne 15. marca 1914 vršila, se Je aa nedoločen čas prestavila. :: Konfekcija :: za dame in deklice bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pleti. 660 Krajni šolski svet na Blzeljskem, dne 8. marca 1914. Načelnik : FraaC BalOB. S ANATORIUM • EMONA ZA NOTRANJE IN JRGlCN£ BOLEZNI. • PORODNIŠNICA LUUBLuIANA komenskeoa ulica 4 f/ sef>za^^nk prhawj DR FR DERGANC Poslovodia za parno žago to M pro meniti službo, razume se tudi na gozdne manipulacije. Stopi tudi v službo k večji trgovini kot skladiščnik, ker se tudi razume v trgovini z mešanim blagom. — Pismene ponudbe na upra^mštvo »Slov. Naroda« pod »Poslovodja 50" 924. Pristen dober Kreditna 9 od zavarovalnic dobe police, akoravno niso ab- a> Bma ■ •0*U*B0 adravi pri prvovrstni avstr. zavarovalnici.H ■ Hal Brez zdravn'ških stroškov, brez čakalne dobe, po zebj] lili nizkih tarifih. Zdravi tudi do 70 leta. 1111 Istotako najkulantnejša posojila ■ lil za vsako8ar» zlasti xa definitivne na?Savlfenc2 pf Hl Prošnje rismeno. Priložiti je 20 vin. v znamkah Uradne ure od PO.—11. dopoldne, pisarna, Elizabetna cesta št. 4. s • pravi francoski parfumi -w in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča 895 filija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. Št. 4421. M BilV 23 903 i Pri mestni občini ljubljanski je oddati šest mest kranjskega invalidskega zaklada, vsako po 63 K na leto. Pravico do teh ustanovnih mest imaio Kranjci, ki so v Času od 1 jan 1848. 1. dalje postali v vojaški službi za zaslužek nesposobni, in sicer možje od narednika ali stražmeštra navzdol, naj so služili pri kateremkoli orožju avstrijske vojske. Prošnji je priložiti: 1) rojstni list, 2. ) potrdilo, da je nezmožnost za zaslužek nastala v času od 1. jao. 1849 dalje vsled vojaške službe, 3. ) spričevalo ricbrega vedenja tako med časom vojaške službe, kakor tudi v invalidskem stanu, 4. ) dokaz lastne nepremožnosti, kakor tudi nepremožnesti onih oseb, ki so do podpiranja prosilca morebiti pravno dolžne. Tudi je v prošnji izrecno navesti, ali vžtva prosilec že kako drugo invalidsko ustanovo, oziroma patentalno državno invalidnino in v kameri visini. Na prošnje, ki ce bada natanko odgovarjale vsem tama pa* fjojems se sploh ne bo oziralo. Prošnje je vlagati dO vštetega 10. aprila 1914 pri mestnem magistratu ljubljanskem, oziroma pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. mestni magistrat ljubljanski, dne 2 marca 1914. H w w H H H * M H Samo pri L kn Ljubljana, Selenburgova ul. 5, Ljubljana dobite najokuanejše neue$tin$l{e opreme od najpriprostejše do najfinejše izvršitve, dalje jospsle. dame ii strike vse lastnega izdelka po najnižjih cenah, kar ti je le misliti moči Priložnostni nakup: S3I J". m m t iB mizarstvo. N^SK -— m i ll (Hote). se dobi pri 43 L SEBEHIKli 9 Spol ŠIŠKI. Trgovina papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi gogoji takoj proda. Ponudbe na anon-čr.o ekspedicijo Hočevar t LluMjanl. Zaloga spalnih ter jedilnih sob v različnih : najnovejših slogih.: Zaloga otomanov, di-u vanov, žimnic :: in otroških vozičkov. •i Spalnica v amerikanskim oreliii 350 kron. Obstoječa s 2 dvovratni omari, 2 postelji. 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmor, ploščo in ogledalom. ifamalHmfaamfamfaaVH s? p. •.. Usojamo se naznanjati, da smo s 1« marcem t« !■ prevzeli glavno zastopstvo krojač prve vrste Ljubljana, »o 0!St3 II. 29 ["■'■"ll'i.....mniiTii^ • al s-"g S *- i511«! Jlfll! £ a, .2.5 . '5 ? al iimpiiiiiiilllUlllIllt Cena Šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovn K 2 60, orehovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 100 kg dostavljen hišo, kosovnik K 2 20, orehovec K 2'—. & Pri večjih naročilu, primaren popust. Naročila sprejema : glavna zaloga in podružnica tvrdke 3dacin telefon štev. 121, Ljubljana. Za obila naročila se priporoča Richter & Ko. == Zaloga: Trnovska ulica štev. 25. == g)o speli so 1 n pomladanski in poletni površniki in raglani v različnih barvah, f j najnovejših fason, za gospode in dečke po priznano nizkih cenah. Angleško skladišče oblek O. BERNA TO VIČ m Ljubljana, Mestni trg št 5—6. r 07 LP7 1893 D-A 25 U./X RY 4091 0212 3 10 D:9C