K. K. STAAT?ANWALTSCHAFT MARBURG Eingeklagt am A - TO* 11 mit — Beilagen Máriw List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtekJn velja s poštnino vred in v Mariboru s pobijanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za dru« izvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam p kaj prida taka zimska paša, a boljši je ko nič. Da bi le vreme ostalo tako, kakoršno je danes!" Dospel je do koče, a ni še šel takoj v sobo, temveč v hlev k marogi, da ji nasuje krme. Se le po tem opravilu je stopil v nizko sobo, „Hvala Bogu, doma sem. Težavna je bila pot, temna noč, a vrnil sem se pod svojo streho." — Počasi in previdno je zložil praznično obleko v Skrinjo, snranil nakupljene stvari v omarico ter se spravil pozno v noč k počitku. Pozno, nekoliko pred devetimi je pokukalo soln-ce izza Nebojsetovega vrha. Sra-movalo se je, da je tako dolgo spalo, zato je hitelo popraviti svojo zamudo s tem, da je naglo obsijalo celo pokrajino. Tudi v Gašpurjevo kočo so se splazili zlati žarki ter pozdravili starca s porednim „dobro jutro". Gašpur pa je za-«odrnjal: „Kaj se mi boste dobrikali! Daleč za devetimi gorami ste še bili, ko sem jaz že vstal. Marogo sem nakrmil, pomol zel in si skuhal zajutrek; od zaju-treka pa je poteklo že toliko časa, da sem naredil med tem že dve cokli". Ni se dal premotiti Gašpur od toplih žarkov, a v srcu mu je bilo prijet"o in vesel je bil porednega dobrikanja. Cisto drugo lice je dobila soba po dohodu solnca. Prej mračna, tesna in dolgočasna je zadobila Nafnovefša poročila se nahajajo pred Inserati. nami, opeko in peskom veliki zlat križ in krog njega koščke Najsvetejšega. Veselje moje spremljevalke je bilo pri pogledu na najden zaklad neizmerno veliko. Tudi v mojih očeh so se pojavile solze. Delo, katerega sem tukaj opravil, je bilo za me najlepša služba božja celega življenja! In se je zgodilo še oelo v nedeljo. Bil sem tako srečen, da sem lahko najmanj 100 hostij z lastno roko pobral te prahu, očistil in djal v kelih. Lahko si mislite, s kakšno težavo sem pobiral drobne koščke Najsvetejšega iz razvalin. Ni mi bilo jasno, ali je v teh koščkih še bil navzoč naš Gospod, ker je ogenj i,n dež obliko in podobo hostij precej spremenil. Konečno sva z usmiljenko nabrala toliko koščkov, da je bil kelih do tričetrtine napolnjen. Ko sva se prepričala, da ni nobene hostije več med razvalinami, sva kelih pokrila s pokrivalom in ga zavila v kos sukna. Jaz sem se še le med delom izdal usmil-jenki za katoličana. Ona mi je podala ginjena svojo desnico. Rekla je: „Najljubše bi mi bilo, ako bi midva sedaj tukaj zapela zahvalno pesem ,Te deum'. S pomočjo vojakov smo še pozneje odprli železna vrata pri zakristiji in za istimi našli mnogo vrednostnih reči, med njimi tudi relikvije, to je ostanke svetnikov. Edino monštrance nismo mogli najti. Vsa srečna se je konečno usmiljenka odpeljala z dragocenimi zakladi v samostan Tildonk. Ob slovesu se mi je prisrčno zahvaljevala za uslugo, katero sem storil njej in Najsvetejšemu. Dan, v katerem je bilo v mojih rokah Najsvetejše, je' bil eden najsrečnejših dnevov mojega življenja. Nikdar ne bom pozabil, kako sem v razdrti gališki cerkvici pobiral Njega, kateri je odrešil svet, iz prahu in razvalin. Vojska me je naučila potrpežljivosti. Pismo slovenskega junaka Aniona Dvoršak iz Hoč, topničarja na severnem bojišču, II. kolona, svojim starišem: Ljubi mi stariši! Pošiljam Vam iskrene pozdrave v daljne ljube domače kraje iz te nepoznane planjave. Prav težko mi je bilo pri srcu, ko sem dobil poročilo, da ste ljuba mati bolni, Bog Vam še podeli ljubo zdravje. Kedaj bo konec vojske, Vam Se sedaj ne morem pisati. Mislim, da, kadar se bo bližal konec, boste •drugi doma poprej zvedeli, kakor pa jaz tukaj, ker se nam ne pove, kdaj pojdemo in kam gremo, samo to vemo, da švigamo tukaj po Galiciji na vse strani. Mogoče bi že bili doma, ako bi gališki ljudje ne držali z Rusi. Ti nas ne morejo lahko trpeti, pač pa imajo veliko rajši Ruse; nas tudi izdajajo, zato jih je pa že več smrt storilo. Ni čuda, da je Bog udaril s svojo mogočno roko po celem svetu, ker tukaj imamo veliko takšnih ljudi, ki Boga grozno preklinjajo. Mene ste doma dobro poznali, da me je vsaka malenkost hitro ujezila. Ko bi me pa tukaj videli, bi rekli, da nisem Vaš sin, tako vse težave brez kletve lahko prestojim,. Velikokrat sem že bil zelo lačen, dostikrat sem se kar tresel od mraza, velikokrat sem že bil več dni zaporedoma ves moker, tudi v blatu sem že večkrat tako tičal, da sem mislil, da ne pridem nikdar iz njega, kje so pa Še druge težave, ki me stiskajo, ali vse to se lahko stori brez hudega namena ali kletve. Ako primerjamo'vojsko z drugimi deli in težavami, je zares vojska čudež, da človek toliko vzdrži. Nekaj si pa mora vsak misliti, ki je kristjan, da je v vojski smrt vedno za hrbtom, toraj mora biti tudi vedno pripravljen na večnost. Božične praznike sem imel prav slabe, noč in dan sem bil na cesti v blatu; to je trajalo cel teden. Bil sem pa tudi tako srečen, da sem se udeležil sv. maše, namreč na novega leta dan, na sv. Treh kral- naenkrat praznično lice. Gašpurju se je zdela tako nedeljsko lepa, da se je ni mogel nagledati. „Kaj bi silil v svet", je dejal, „ko pa je doma tako prijetno! Eden drugega sva navajena s kočo in kaj hujšega bi me ne moglo zadeti, kakfr če bi me pognali iz nje. Kaj bi se zgodilo z njo, kaj z marogo? Ej, ljudje so hudobni, nič jim ni svetega!" Pogledal je na uro in rekel: „Devet je; eno uro še počakam, da se razgreje zemlja, potem pa poženem marogo tja gor pod rob". Pridno je začel obsekovati javor; treščice so letele na vse strani in kmalu je dobil neotesan hlod lepo obliko cokle, Gašpur je znal delati cokle kakor malokdo: sosedi, od blizu in daleč so si radi naročevali leseno obuvalo pri njem, saj se nikdo ni mogel pritoževati, da bi bile cokle pretežke ali prenerodne.. Precejšen del neba je prepotovalo solnce; razgrelo je zemljo na solnčnih krajih in celo v jarke in globeli je pogledalo, da se ne bi zamerilo tamošnjim prebivalcem. Tedaj se je spomnil Gašpur, da mora gnat marogo na pašo. Odložil je orodje, pokril se s kučmo in odšel v hlev. Predno je odvezal vrv od jas-lij, je še -'-"dadil kozo po vratu, govoreč ji: „Maro-gica pridna, zdaj greva na pašo; tisti grm'boš obirala, ki sem cra videl v soboto. Na, marogica, pojdi!" Ozrl se je še na kočo, če je dobro "zaprta, nato pa odkorakal s kozo tja gor v Jevšnikov rob. Spotoma se je ozrl na sosednji vrh, kjer je samevala Crni-fceva Roza v svoji koči. „Ali je pozabila ali pa nima Časa", izpregovoril ie, „včeraj sem ji naročil, naj pride po cokleVdanes jih lahko dobi, če jih hoče." (Konec prih.) jev in v nedeljo. Pridiga je bila o sami1 vojski. Ljudstvo je kar na glas jokalo. Tudi mene so skoraj solze polile, ker sem že skoraj vse to prestal, kar so povedali v pridigi, samo pred kroglami sem bil še obvarovan, Ako je božja volja, se enkrat zopet srečni in veseli snidemo v domači hiši! Sprejmite srčne pozdrave od hvaležnega sina Antona. Ljubi Bog me še vedno varuje. Cetovodja Josip Jaušovec od 87, pešpolka, doma od Sv. Petra pri Radgoni (občina Ivanjševci) piše svojim domačim: Dragi domači! Že v začetku vojske sem bil vedro v smrtni nevarnosti, na tisoioe krogel je žvižgalo nad menoj in poleg mene, pa hvala Bogu nobena me ¡;i zadela. Le mol te vedno za me, da me še ljubi Bog nadalje varuje. Dne 28, decembra je padla granata blizu mene. Bil sem s prstjo tako nasut, da me je moj najboljši prijatelj, domačin, moral izkopati. Bil sem četrt ure brez zavesti. Ne dolgo potem je bil dotični vojak, moj rešitelj, ujet. Ubogi siromak! Na sv. večer sem bil zopet v smrtni nevarnosti. Ce se nebi to-1 ko za me molilo, bil bi že gotovo na onem svetu. Ta dan sem namreč dobil 6 strelov. Prva krogla je prasnila ravno v vojaško čepico, tako, da mi jo je vrglo raz glave, druga v bluzo, tretja v čevelj. Frčale so krog mene, kakor sršeni Zadela me pa ni nobena tako, da bi bil ranjen. Hvala Bogu na višavah! Prejel sem vsa darila od Vas, ki ste mi jih poslali za Božič, tud. knjižice. Vse je prišlo v najboljšem redu, nič poškodovano. Bog Vam povrni! Sedaj sem še z-rav. Tukaj je zelo mrzlo. Ljubi Bog daj že skoro konec vojske in zmago naši ljubi Avstriji! Le mol'te za srečno zmago našega orožja in pri molitvi ne pozabite a me, da bom obvarovan tudi zanaprej. Ljubi Bog ¡ne Še vedno varuje. Moja najbolj srčna želja je, da bi se srečno vrnil in da bi še enkrat videl očeta in mater, potem pa rad umrjem. Pozdravlja Vas Vaš u. dani siii Jožef. Kje dom si moj ? Pismo Josipa Karo iz Vranskega, vojaka 54. pešpolka na svojega brata, ki je potrjen k vojakom: Ljubi brat! V kratkem od'deš tudi Ti k voja-! om že četrti v naši rodbini (?Vinko pri 97. pešpolku, Ivan pri 87.). Zapustiti boš moral ljubo mater, zapustiti drago ženo, zapust ti domačijo in oditi v tuje kraje.. S tresočo roko Te bo mati ob slovesu blagoslovila in obesila svetinjico okrog vratu svojemu zadnjemu sinu — potem ostane sama, zapuščena in le njena mo-I tev bo kipela tja pred prestol Kralja miru za njene jiube sinove in njene misli bodo vedno pri njih. Kolikokrat mislim tudi jaz, ko ležim tu v tujini v kaki zemeljski luknji na te, ljuba mati, na te, domovina in iz dna srca mi prikipi vzdih: „Kde domov muj?", kar moji tovariši Cehi tako radi prepevajo. Da, kje dom si moj? O srečna domovina, ta te ni kruta vojska tako opustošila, ko ozemlje naših bratov Poljakov. Kamor pogledaš, vse uničeno, vasi požgane, drevje posekano, zemlja polna grobov. Tu spavajo junaki, mirno prijatelj ob sovražniku, divja krvava borba in dan za dnem se množi Število grobov.. Ali naj bodo te žrtve zastonj, ali naj vse junaštvo ne pomaga nič? Ali se ne bi v grobu obrnili ti spavajoči junaki, ki so zastonj prelili svojo kri. Da, želimo si miru, vsi, in žene doma, a le časten mir, mir vreden tolikih žrtev. Koliko mater, koliko žen že žaluje za svojimi sinovi, moži; koliko otrok zastonj pričakuje vrnitve ljubega očeta z bojišča. Vse že pokriva hladna odeja na gališ-kih ali srbskih planjavah. Tudi jaz ne vem, če se še kedaj vrnem, dosedaj me je sicer Marija varovala, a Prizori pri potresu v Italiji. Ata, kje je mama? Pomilovanja in sočutja vredni prizori so se odigravali, ko so izstopili iz vlaka rešeni iz po potresu prizadetih krajev. Iz voza stopi delavec, slabo oblečen, na rokah drži otroka šestih ali sedmih let. Stopi k zidu, položi otroka na tla, se prime za glavo, vzame zopet otroka v naročje, se ga tesno oklene in joka. Otrok vpije: Ata, kje je mama! Mož ne najde odgovora, le debele solze mu teko po licih. Ko se pomiri, pove svojo zgodbo: Sel sem pred leti iskat sreče, da bi si mogel doma v Avezzanu popraviti hišo in ured ti gospodarstvo. Ravno sem se vrnil in prinesel seboj "000 lir. Srečnega .sem se čutil sredi družine; moja žena je bila dobra, pridna; pridne so bile moje hčere, štiri sem imel. In sedaj — ah sedaj — vse sem zgubil. Ne, tega ne. Ostal mi je Še ta deček, katerega edinega sem mogel rešiti, potegnil sem ga Izpod trama. Vsi drugi so ostali pod razvalinami. Požrtvovalna mati. V kraju Vico Sorelle so našli mrtvo truplo Rožo Sperduta in pri njej še živega otroka. Nesrečna žena je s svojim truplom kakor ščit krila svojega o-troka; zastavila je roke na zemljo i,n upognila hrbet, da krije otroka, dokler ji niso razvaline zlomile hrbtišča. Otroka so prenesli v bolnišnico. Ženska porodila pod razvalinami. Od krajev v okolici Avezzana je kraj Paterne popolnoma porušen. Od 1800 prebivalcev je zgubilo življenje 1000 oseb. Tudi kraj Santelline je popolnoma porušen. Od 1600 prebivalcev je bilo ubitih skoro gotovo 600 oseb. Neko žensko so izgrebli, ki je pod ruševinami porodila. Maii in otrok sta zdrava. če je Božja volja, umrjem tudi rad, saj tukaj smo popolnoma pripravljeni na smrt. Bog potolaži I« mojo u-bogo mater! Sedaj odideš še Ti, dragi Franc! Nekaj tednov in tudi Ti boš v bojni črti, Izkaži se tedaj moža, junaka, ker domovina nas kliče, dolžnost pas veže, branimo jo do zadnje kapljice krvi, saj gre zasve-lo stvar! Srčne pozdrave Tvoj Josip. Mož se zahvaljuje svoji ženi. Jakob Krope, vojak pri pionirskem bataljonu št. . . ., doma iz župnije Sv. Marjete pri Pesnici, piše dne 23. januarja svoji ženi s severnega bojišča: Ljuba moja žena! Prisrčno Te pozdravim in se Ti zahvalim za pisma in poslano darilo. Povem Ti, da me je Tvoj zabojček izvanredno razveselil. Za sto goldinarjev tukaj v Galiciji ne bi dobil tega, Ce mi Bog da srečo, da se še kedaj vrnem v mili moj slovenski kraj, bom se Ti vedno hvaležnega skazal. Ako bo usoda hotela, da bom tukaj žrtvoval svoje življenje, pa Ti naj ljubi Bog povrne Tvoje dobrote! Upam pa, da me bo Marija obvarovala pred nesrečo. Vprašaš me, kje sem sedaj. Naš oddelek je ob reki Dunajec blizu Tarnova. Mesto je zelo lepo, samo žal, da so Rusi sedaj v njem gospodarji. Upamo pa, da bodo kmalu morali od tam oditi, ker naši na ruske postojanke pri Tarnovu s težkimi topovi srdito streljajo, Bog daj, da bi Rus bil že kmalu pregnan v svojo deželo. Učakali še to bomo, a kmalu še do tega ne bo prišlo, ker ima mrcina preveč vojakov. Ob reki Dunajec delamo sedaj pionirji močne utrdbe in zapreke z bodečo žico itd. Nahajamo se čisto blizu ruskih postojank. Delamo pa po noči in po dne. Rus nas ne more opazki, ker smo dobili popolnoma b ele plaš-č a , ki imajo tako barvo kot sneg. Od našega oddelka še ni bil v zadnjih 14 dneh nihče ranjen. Bog in Marija sta nas obvarovala, Sedaj nam gre prav dobro. Vsak dan dobimo dovolj kruha, precej špeha in tudi vina. Draga Cecilija! Moli doma z otroci vred, da se jaz enkrat srečno vrnem. Potem bomo uživali mi vsi pravo srečno in veselo družinsko življenje. Pozdravljam Tebe, ljube otročiče, stariše, sosede, posebno i rotnerja m Fekonja ter vse znance in prijatelje. Z Bogom! Tvoj Jakob. Slava ,,Železnega kora". J. M. iz Sv. Lovrenca na Drav. polju od 87. pešpolka piše iz severnega bojišča svoji-materi in sestri z dne 24. januarja: , Predragi mi vsi.! Najprej Vas prav prisrčno po-zuravim iz daljne severne Galicije in Vam z \ eselim srcem dam na znanje, da sem še, hvala Bogu, popolnoma zdrav. Kar čudno se mi zdi, da me ljubi Bog pri tolikih nevarnostih obvaruje nesreč. Hvala Bogu da imam priložnost, Vam zopet pisati par vrstic. Rekel bi skoro: naše življenje je podobno ciganskemu življenju; saj cigan tudi večjidel živi poet milim nebom in mora paziti,, da mu kdo ne reče: Le stoj, greš z nami!, kakor se nam je posrečilo pred par tedni. Zgodaj v jutro zapazimo rusko patruljo po hribu korakati. Bili smo jih takorekoč lačni, zato smo jih zasledovali. Ko smo že blizu njih bili, zapazimo, da si ženejo lepo, debelo svinjo. Takoj je imel vsak mož za pet možev več srčnosti; kak.or bi trenil, smo bili skupaj; samo ob sebi je umevno, da so orožje ta-Koj vrgli od sebe in se nam udali. Smejali smo se jim vsi, Češ, ne boste jedli vi pečenke! Ali so svinjo res kupili, kakor so pravili, ali so jo ukradli, ne vem, a to pa vem, daj dober tek smo imeli vsi tisti dan. Kako je z vojsko in kako je v tem kraju, ne bodite preveč radovedni. Na en pogled po Galiciji se nam vidi, da je Galicija že takorekoč ustvarjena za vojsko, ker je zelo pusta.; radoveden sem, kakšna še bo le po vojsid. Mostovi so večinoma razdrti in v zrak spuščeni, vasi in mesta večinoma razrušena, samo tu pa tam se še vidi kakšna cerkev nedotaknjena. Glavne ceste se nič več ne razločujejo od drugih. Kadar dežuje, je tako blato, , da bi ga smel na Štajerskem pri belem dnevu z lučjo iskati, in ga ne bi našel. Ne samo en pedenj je blata, ampak 2 do 8, tudi do štiri pednjev je visoko, tako da so mrtvi konji ležali v blatu, a se ni videlo drugo, kot noge iz blata. Lahko si mislite, da je težko, topove in strelivo in drugo prevažati. Stanovanje si vojaki hitro, naredimo. Napravimo si luknje v zemljo, kakor krt in saloni so gotovi. Sedaj v zimi ni tako prijetno, treba je najprej poiskati pod snegom drva, da se Človek ogreje, drugače ostane v grobu, saj si ga vsak sam naredi. In izmed ljudi, ki so tukaj, so nekateri naši lastni izdajalci. Veliko je odvisno od vere: nekateri so iste vere, kakor Rusi in ti držijo žalibog skupajj. Drugi so pa ju-die. Saj jih dosti ustrelimo, ali pa za sramoto vrv na vrat. Judov, mislim, tudi pri Vas zdaj ne manjka, a teh se je treba varovati. Jud gleda s'amo, da denar dobi. Za nami vedno hodijo in prodajajo z vodo zmešan Špirit. Prvih bojev ne morem nikakor pozabiti, posebno 26. avgusta. Krogle so padale, kakor bi orehe si-paval, topovi so grmeli, da se ni nič slišalo. Mislil sem, da se bo zemlja pogreznila. Spomnil sem se sv. pisma, ki pravi: Vstal bo narod zoper naroči', država zoper državo. Med ujetniki so bili tudi ruski častniki. Eden nas je vprašal, kakšen kor smo. Ko smo mu povedali, je rekel: „To ni tretji kor, ampak „železni" kor!" Zato me tem bolj žalosti, če nekateri nerazso- dni ljudje zabavljajo Čez Slovence. Nedavno sem slišal, kako je rojen Slovenec zabavljal čez Slovence! Naš gospod stotnik mu je odvrnil: „Jaz pa mislim, da so Slovenci najsrčnejši", in moral je utihniti. To je res žalostno, da se še najde dosti takih ljudi, in mislil sem si: Jakec, ko bi ti to rekel v pošteni gostilni, ne bi pet srečno odnesel. Si iruski častniki so nas pohvalili: to je „železni" kpr, ki je skoraj ves slovenski. . ... Hvala Bogu, ne živimo, kakor si morebiti Vi mislite, da bi na vse pozabili, kakor tisti, ki svoj ma-terni jezik) zaničuje in tepta. Živimo in tudi hočemo živeti kakor se spodobi tza nais krščanske vojake. Lahka bodi tudi zemlja našim sobratom, ki so drago kri prelili in žrtvovali za našo ljubo in drago slovensko domovino. . K sklepu Vas srčno pozdravljvm J. M. in moj prijatelj Fr. W. Na razvalinah svojih domačih. Franc Ograjenšek iz Gornje Ponikve, sedaj pri avstrijski1 motorni baterij: na francoskem bojišču, piše svojim domačim: Dragi! V meni se vedno bolj vzbuja domotožje. Želim biti pri Vas, želim se odpočiti, želim Vam pripovedovati, koliko ljudstva joka nad razvalinami svojih domov. Koliko cerkev in samostanov, je pripravljenih za bolnišnice, koliko ranjenih junakov trpi v teh bolnišnicah v, neizmernih bolečinah. Pripovedoval bi o grobovih padlih junakov, kateri so se žrtvovali za domovino in za svoje drage. Mnogo, mnogo več bi še pripovedoval, ali ta sreča mi ni dana. Ni še spleten venec slave, moramo se še boriti. Minilo je že 6 mesecev, ko smo se ločili. Ne morete si misliti, kaj sem doživel vi tem kratkem času. Zahvaliti se imam Vsemogočnemu, da sam še pr življenju. Marsikateri že spi na polju smrti mirno, večno spanje. Vem, da se doma milo stori očetu ali materi za svojim sinom, ženi za svojim možem, otrokom za svojim očetom ... A vse nič ne pomaga; mat zemlja hoče imeti svoje. Kako pa se Vi imate tam v lepi Štajerski? Jako bi me veselilo, če h mi enkrat zopet kaj več pisali, ker si mislim, da mora biti veliko novic doma, Nebroj pozdravov od Vašega Franceta. — Slovenski pionir pripoveduje. Alojzij Sirk od 3. pionirskega bataljona, donfa od Sv. Andraža v Slov. gor., piše z rusko-poljskega bojišča pred Varšavo svojemu 131etnemu, bratrančku tako-le: Dragi bratranček! Pravi prisrčno Vas vse lepo pozdravim ter Vam naznanim, da sem še zdrav. Zahvalim se, tudi Tebi, dragi bratranček, za, karto, katero si mi poslal. Ti bi rad vedel kiu/ko dogodbo z bojišča. Teh je veliko, a le malo veselih, pač pa veliko groznih, katerih Ti pa ne morem vseh popisati in tudi ne smem; pač pa vam jih bom doma. razložil, ako Bog da, dia se še kedaj vrnem. Priporočal sem se velikokrat Mariji Devici, katera se me je sedaj še zmi-raj usmilila,. Hodil sem na božjo pot, tam sem slikal priliko, opazovati naskok, 'a| sam ga še nisem posedaj sem prepričan sam, da se nais res usmili in da nam pomaga. Prosim te, dragi bratnamček, moli tudi ti za nas, Ker ti si Še mlefl, morebiti bo tvoja prošnja bolj uslišana, kakor naša. Ko smo prišli na bojišče, smo izgubili tren in kuhinjo. Tri tedine sem kopal krompir po njivah, jedel sem včasih surovega: tudi izeljev kocen je bil dober in koleraba zraven. Po eno ali dve uri smo počivali, potem pa spet dalje marširali po 20 km. Kopali smo si zemeljske tunele, ki so nas ¡varovali pred grozovitimi šrapneli. Naša infanterija, strojne puške in naši topovi niso nič ostali dolžni ruskim. Imel sem že priliko, opazovati naskok, ker sam ga še nisem po-okusil, vendar pripravljen sem bil, Čeravno smo mi pionirji malo bolj zadi. Tlakrat sem videl naše vojar ke, kako grozno so se v jurišu borili proti veliki četi Rusov. Koliko duš je šlo v, eni (minuti pred večni tron! Malo pozneje, ko sem prišel jaz na. tisto mesto, se še bolj začudim, ko vidim kupe mrtvih z razstrel-jenimi glavami, s prebodenimi prsi, čez katere smo marširali. Pa vendar sem ravno tialm s,e razveselil, ko sem videl le malo naših bratov, merdl sovražnimi Rusi. Predstavite si lahko sami, kako, grozno je to izgledalo. ' Omenim ti tudi, da, smo mi obvarovali enkrat veliko trena pred Rusi. Postavili smo se proti koza-kom in strojnimi puškami. Ranjen je bil takrat od naših le samo eden s tremi kroglami, pa; še povedal ni nam, da je ranjen. To je korajžaf naših pridnih slovenskih fantov! Za Avstrijo raje smrt, kakor pa Avstrijo izgubiti. To je naše pravilo. Tudi uši imamo, da nas že obračajo. Na veselo svidenje! Vsem iskrene pozdrave! Kako je bilo v Srbiji. Anton Strucl. (po domače „apotekar"), doma h Ilajdine pri Ptuju, ki je blil pred vojsko sluga v neki lekarni v Mariboru, piše kot vojak 87. nešpoika. s srbskega bojišča svojemu prijatelju Jos. Stelcarju v Mariboru : S____19. jan. 1915, Dragi prijatelj, Srčno pozdravljam Tebe, Blaža in gospodinjo. Pri nas sedaj neprestano dežuie in sneži. Že od 8. januarja smo v 'S -. . Mesto jo dokaj lepo.. Čakamo, da gremo zopet nazaj v Srbijo. Dan 6. novembra je bil za nas hud dan. Naš oddelek je imel 49 mrtvih in 89 ranjenih. Pozneje smo se vedno umikali pred sovražno premočjo. Vmes smo imeli tudi dobre čase. Dobili smo srbski šnops, pekli smo si piš-četa in „obedovali" pod kakšno košato bukvo, če smo imeli kaj za pod nos. Prekoračiti srno morali hude hribe, gazili smo blato do kolen. Dne 18. decembra smo zopet došli na avstrijska tla. Naš bataljon je bil skoro pri vsakem naskoku, radi tega je marsikateri moj tovariš ostal v Srbiji. V Srbiji sem bil zdrav. Ko pa sem prišel čez Savo, sem zbolel. Za Božič me je bolezen zelo trpinčila, a sedaj sem že zopet zdrav* Niajveselejšt dan je za .ne tedaj, ko pride „Slov. Gospodar" ali „Straža" v naš tabor. Vsi se naših listov izredno veselimo. Takoj posedemo po klopeh in tleh in eden, tovariš bere, drugi pa zvesto poslušamo. Kako je kaj slišati o vojsk. ? Ali bo že skoro mir? Vsem znancem prijateljske pozdrave! Slovenec pomaga Nemcem premagati Francoze. France Ocvirk, ki služi pri avstrijski motorni bateriji na francoskem bojišču, je pisal svojemu stricu Maksu Ocvirk, župniku pri Sv. Andražu nad Polzelo sledeče pismo za novo 'eto (Pismo je rabilo z zahodnega bojišča na Polzelo ravno 10 dni). Daleč od domovi p se ie podala sedaj, ko je odstopil zunanji minister grof Berchto'd, s kater5,m se je Bilinski glede zunanje politike popolnoma strinjal. Novi zunanji mVuster Bjurian pa, hoče imeti okoli sebe ministre, ki so v vsaj glavnih vprašanjih ž njim popolnoma e-dini, Za. nas Jugoslovane je velike važnosti izvedeti, kdo bo B ¡¡I* n ski je v naslednik.* aajti skupni finančni minister je obenem vrhovni upravitelj Bosne in Hercegovine. Skraja, ko se je začelo govoriti o odstopu Biliuskijevem, so se imenovali tržaški namestnik princ Hohenlohe, bivši mladočeSki minister Fiedler in tudi kranjski deželni glavar dr.. Sušteršič. Zadnje dni pa se vedno bolj pogosto imenuje bivši ministrski predsednik Koerber. Proti njemu govori baije le to, ker še nikdar v svojem življenju ni videl Bosne in Hercegovine, niti z železnico'še ni potoval po njej, in ker ne zna niti besedice hrvatski ali slovenski. Ža to upliv-ni krogi svarijo pred njegov\m imenovanjem. Toda Koerber ima baje tudi zelo ugledne zagovornike za se, ki z vso gotovostjo računajo, da prodrejo s svojim kandidatom Koerberjem. Dosedanji voditelj ministrstva za; Galicijo dr, vitez Morawski je imenovan pravim ministrom za. Galicijo. Pol,ski državnozborski klub je predložil grofu Stlirgkhu, naj imenuje enega izmed poljskih državnih poslancev. Grof Stiirgkh z ozirom na sedanji čas, ko počiva vse delovanje v državnih in deželnih zborih, tega ni hotel storiti. Vsled tega je odstopil pnedsednik poljskega kluba, dr, Leon, o katerem se govori, da je bil tudi sam kandidat za gališkega ministra. Govorice, da odstopi grof Stiirgkh, so že skoraj nonolnoma utihnile, Mi smo že zadnji čas rekli, da je Stiirgkhovo stal šče za seda.' zelo trdno. novice. * Našim prijateljem. Brzo hitimo zaželjenemu številu naročnikov nasproti. Zadnja številka našega lista se je tiskala že v: 19.400 izjisih. Prijatelji, še malo je treba poagit ra,ti in naš list bo izhajal v 20.000 iztisih. Naš list, vaš list, naša, čast, vaša čast! lOd-kod bo prišlo največ novih naročnikov? * Deželne cloklade na Štajerskem. Poročni že smo, da je deželni odbor štajerski sklenil z vsemi glasovi proti glasu dr. Verstovška' zvišati deželne do-klade za, 15%. V imenu poslancev ¡Slovenske Kmečke Zveze sta poslanca, dr. Korošec in dr. Verstovšek pri ministrskem predsedniku in finančnem ministru vložila pismeno in ustmeno ugovor proti zvišanju o' Ta deželni proračun zaznamuje izdatkov K 18,712.948, in lastnega čistega pokritja 1,205.849 K, tako da znaša skupni primanjkljaj 17,507.099 K. Zanimivi so deželni izdatki: 1. za deželno zastopstvo 89.400 K (0.48%); 2. splošna deželna uprava stane K 894.037 K (4.78%); 3. doneski za upokojinski zaklad 500.400 K (2.7%); 4. oskrbovanje redarskih in varnostnih zadev 454.002 K (2.43%); 5. ceste, vode in železnice 429.051 K (2.29%); 0. poljedelstvo 491.638 K (2.63%); 7. šolstvo, zlasti ljudsko šolstvo 8,960.095 K znice 429.051 K (2.29%); 6. poljedelstvo 491.638 kron (2.63%); 7. šolstvo, zlasti liudsko šolstvo 8,960.095 K (47.08%); 8. bolnišnice in skrb za ubožce 4,935.461 K ■20.38%); 9. obrest- za dolgove r • mn rt z- ie 1,908.138 K (10.20 %); 10. za obrtništvo 34.000 kron (0.18%); 11. različno 10.000 K (0.05%). Ker smo Slovenci na Spodnjem Štajerskem po ogromni večini poljedelci in ker je .za poljedelstvo na celem Stajerju določeno le pol milijona, kron, za to je umevno, zakaj slovenski odbornik dr. Verstovšek ni glasoval za zvišanje in zakaj so slovenski poslanci hodili tudi na. Dunaj k osrednji vladi ugovarjat proti temu davku. Ugovoru slovenskih poslancev se gotovo pridružuje vso slovensko ljudstvo na Spodnjem Stajerju brez razlike političnega mišljenja, kajti dežela no ivodi vojske, da bi potrebovala novih davkov, svoje gospodarstvo pa bi lahko uredila že v mirnih časih ali pa, drugim potom. Naši posla(nci in njih za--stopnik v deželnem odboru pa, tudi z ozirom na žalo-, stne dogodke na Slovenskem Stajerju mesqa avgusta in septembra nimajo nobenegm povoda, olajšati stališče nemške veČine, kajti za, vsa preganjanja, sramo-f tenja in napadanja, za vse solze in žrtve še vedno niso dobili javnega zadoščenja. Upamo, da osrednja Vlada tudi zadnjega sklepa deželnega odbora ne bo potrdila, Iker sklep ni bil soglasen, in je za vso bodočnost nevarno, ako se enkrat nesoglasnemu sklepu deželnega odbora dovoli o-dobrenje. * Vojna pobožnost. Na Svečnico se je vrg la v mariborski stolnici — zdaj že sedma, — vojna pobožnost. Od rane službe božje naprej je bilo čez dan Najsvetejše izpostavljeno, in pred njim se je mnogo, mnogo molilo za naše vojščake na bojiščih, za ranjence in ujetnike, za umrle vojakle, a tudi za vse. ki živijo doma. pa so hudo prizadeti po sedanji vojski. Popoldne ob 4. uri so bile litanije z molitvami ob času vojske in z blagoslovom, zatem pa ;e sledila iz domoljubnega srca prihajajoča in genljiva pridigaprevzvišene. ga gospoda knezoškofa. Na podlagi poglavitne praz- niške skrivnosti, namreč d a r o v a n j a Gospodovega v templju, so nadpastir svoje mnogoštev.lne poslušalce opominjali, naj darujejo Bogu pokorščino do božjih, cerkvenih in koristnilh državnih zapovedi po vzgledu božjega Odrešen ika in njegove Matere, s p o -k o r n o ž i v 1 j e n j e po vzgledu 84 let ie vdove Ane, ki je celih 62 let s postom in molitvijo Bogu služila v templju, in b o g o 1 j u b nos m r t po vzgledu starčka Simeona, ki se ni bal smrti, ker je bil pravičen in bogaboječ. Trojna ta daritev bo nam samim v duhovni do U i če k, izprosila; pa tudi bctžjo pomoč cesarju, domovini in našim hrabrim vojščaikom. Slovesen nadpastir-ski blagoslov je zaključil času preprimerno pridigo. Kakor vojakom na bojiščih, tako je namreč nam vsem v sedanjih vojnih časih treba velike, izredne požrtvovalnosti, če hočemo vzveličavno prenašati vedno bolj občutne grozne nasledke «svaiovue vojske, ki j.1 še m videti konca . . . f C. g. Vincenc Žolgar. Mlad je moral leči v hladni grob naš delavni g. Vinko Zolgar. Huda' želodčna bolezien je pokončala mlado življenje. O njiepn veljajo besede Božje Modrosti: „Ker je bilj Bogu všeč, je bil ljubljen in ga je (Bog k sebi) vzel." \Modr.. 4, 10). — Rodil se j,e Vinko Žolgar 2, januaiz mislim, da ne bo dolgo trpelo, da se '»orno khiabi videli zdravi in veseli. Torej, ako dobite mole pismo, da'te mi takoi orip> ti. če ste še vsi zdravi in živi. Zdaj pa Vas še enkrat leno pozdravim in ostanem Vaš hvaležni s>i Ivan. — Njegov tovariš F 1 or i i a n Drolc piše: Ko sva bila. skupaj v boju, zadela ie njega smrtonosna krogla v glavo. To je njegovo zadnje pismo, ki pa Vam je misVl poslati in ca ni mo^el več oddati. Ko sva bila skupai. sem mu vzel denar in uroi, Denarja, ie bilo (5 K 11 v in to pismo. * Iz ruskega ujetništva p'še rezervist 87. pešpolka 11. stotnije Jernej Miklauc dne 20. decembra 1914 pismo, riošlo v Arlioo pri Vuhredu dne 20. jaguarja 1915: Dragi stariši. brat in sestri! Vse Vas leno pozdravim in v duhu obiamem ter Vam naznanim» da sem še pri živi'en ju. Od rbe 25. avgusta nisem mo^el več pisati iz Galio!;e. Sedai se nahaiatm daleč na Ruskem v selil (vas) Iszalko bb'zru Azi'e ujet. Tukai nas je mnopo ujetnikov skupaž, a:li znanega nimam nobenega. Raine so mi dobro začel le, saimo glava me še boli. Bog daj skoro mir! Ako bom zdrav, pridem no sklenjenem miru domov. Tukai sa vsako pismo uradno preseda, predno rrre naprei. Sest bratov padlo v vojski. Žel ar Leopoldsber-ger v vasi Grieskirchen na Gornjem Avstrijskem je imel sedem sinov. Vseh sedem je odšlo na. vojsko. Od teh sedem bratov je še komaj eden ostal pri življen ju. Dva s-a padla v Srbiji, dva pri Przemyslu in dva na Rusko-Poljskem. Edini preostali sin je bil poprej naddelavec v nekem rudniku na Laškem. ¡Ta je dobil kroglo v nogo, ,a je že ozdravel in se je zopet vrnil na bojišče. S'ari oče se radi izgube šestih sinov ni mogel potolažiti in je žalosti umrl. * Nabori črnovojnikov letnikov 1891, 1895 in 1890 se bodo na, Spodnjem Štajerskem vršili od dne 10. februarja do dne 31. marca. Za letnik 1896 so nabori posebej določeni in se vršijo nekaj tednov pozneje kot za letnike 1891 in 1895. * Crnovoinikl, 42 let stari. Domobranski minister je odločil, da oni črnovojniki, ki so bili pred do polnjenim 42. letom vpoklicani poet orožje, ostanejo še pod orožjem, tudi če so sedaj že dopolnili in prekoračili 42. leto, dokler se črni voj ne razpusti. Vse prošnje za oprostitev iz tega razloga ostanejo torej brezuspešni. * Pegasti logar v Avstriji. Zdravniški oddelek avstrijskega notranjega ministrstva naznanja, da je od 24, do 30. januarja zbolelo na rovo 7(37 osab na pegastem iegarju. Od teli je 7 slučajev v Gradou, 464 v ujeta škem taboru v Thalerhofu pri Kalsdorfu, 11 v Knittelfeldu, 2 v Obenvolzu, 1 v Eiser.erzu, 29 pri Sv. Miliaiu nad Ljubnem iu 83 v \Yol!sbergu na Koroškem. — Ce upoštevamo, da je samo na Štajerskem zo pet 514 oseb v dobi 6 dni obolelo za to nevarno kužno boleznijo, moramo biti zelo previdni, da se ta ne sreča ne zanese tudi na Spodnji št ijer. Da se obva- veljajo predvsem ta-le do- ri vsakem sumljivem slučaju se mora takoj zdrav ika. Napraviti se mora takoj, ko je ruemo pegastega logarja ločila: p poklicat zdravnik spoznal legar, naznanilo na občinski urad. Strogo se mora v h ši in na dvorišču skrbet/ za s m. po i i red. Gospodi je naj skrbVo, da. se po;x>l! orna zatre o uši in bolhe, ifcrtore prenrj&vo to bolezen. Ranenee in botri^e, ki so sn vrnili z bo"šča, se mora z vel !:> pa.z::ost'o osnaž.ti mrčesa, pose'"* o pozor-o t ;e ireba obniti na to, da se obleka bol ikov dobro r,'Zk <ži. Uši ali ho he še sedmi dan, ko so sesale kri b.l ega čl .»veka, lahko s pikom zastrupijo zdravo osebo. Kako sc spozna pegasti legar? Zadnji čas se e tudi na Štajersko zai esla r-e varna kužna b;lezen — pesrnst • legar. K a' o se ta bolezen spoz a? Naiprvo =;e loti človeka huda mrzlica i a vel ka razburjenost j toniu sled.'io poseb i izpuščaji po telesu. Pegasti legar se po'avl-a v prvi vr:'t v prenapolnjenih sta o-vau«h, bolniš"ifah in kaznilnicah. Glavni vzrok te bolez i je premala snaga telesa. Zdravniki pravijo, da so pravni povzroVtelji te kuge uši in bolhe. Po tem mrčesu in po obleki obolel.h, ali pa z doLkanjcm bel i:.ov, se lal.ko nalezoroo i egaštoga Jega.rja. Bo'e- zen izbruhne navad' o iekoni 8 d i. Predznaki pega-teca lecaria. so: 2 do 3 d: evn"! močni glavobol, potrtost, bolečine v udih, mrzlica in vel ka utrPjenost. Te. mn se še pridruži veaka vročica, ki znaša večkrat 40 do 41 s.'oií'nj Cclzi'a. Bob ik tudi izgubi spa ec. Tret-; ali četrt' dan, le malokdaj pa poz;~e'e, se pojavi o m celem životu — samo po obrazu ne — kakor leča velike bledordeče ob robovih rekol lo blede5še- 1 se. zlasti ob strans' ih delih prs. V posebno težkih šlu-ftaüli poiitn.re l oža temre:še barve. Bolniki ležio s femnorudečim obrazom, polodprt mi očmi in popolnfcna brezčnt ¡o. Od boln ka se širi čuden duh. Iz omotice, v kateri leži bol; ik, se prebudi navadno še le v tretjem tednu, če že v zadnjih dneh drugega tedna, ne nastopi smrt. * Sokrivci umora prestolonaslednika — obešeni. V Sarajevu so bili v sredo, dne 3. februarja, 3 sokrivci umora prestolonaslednika Francai Ferdinanda in njegove soproge obešeni. Izvršitev smrtne obsodbe je zadela sokrivce: Veljko Cabrinoviča,, Miško ovanoviča in Danilo Iliča. Na smrt obsojenai sokrivca Janko Milovič in Njedok Kerovič sta bila od cesarja pomiloščena, in obsojena prvi ra dosmrtno, a drugi na 201etno težko ječo. * Sladkor se ne bo podražil. Avstrijski sladkorni tovarnarji so sklenili, da letos sladkorja ne bodo več podražili. * Skrb za semena. Preskrbite si brez odloga semena od zgodnjih zelenjadn'Éi rastlin! Zanesljivo seme je sicer drago, ali vendar ve.'iko oe-ie'e, kakor razna, šara. le5, jo proda;a>o krošnjarii od l.!'"e do hiše. Ako hočemo n. pp. pri'elai zgodnjo gbivro solato. m¡.ramo se",ali zgodaj, r. tudi pravo zgo lido vrsto, Vi se hi'tro razvija in ie meseca, maja naredi: glave. Ravno t'sto vel;a za vso drugo zgodnjo zeA&njrd. Nič nam re korist'., ako se'e'mo še t 'ko zgodai. a.^o ' imn-mo primernega, zanesljivega semena. V sledečih vr-stali navajamo vsa t ste ze-eniad"e rastline, o k-derih sodimo, da bi bile primerne in ki dajo rrav lahko zgodaj vzgoi't',. (V oklepni» son označene naibolj zgod-nie vrste dfa in rnmenai mo^akovs^al. d) Zgodnja 'davna s'tbta (par šVa sladkorna, m-aiev-Va. casar ViHom). l erivka (zgodnja hcla>. el Zcorinje orenie CNa' ta'se. Kare- tan). f) Špvuiča, (Viktnri'a, t'umf>. c) Grah 'sladkorni grah. ki se už'va v st oč-•u, zgodnij nizki); zrr ati praih. k' se uživa od nieca samo zrnje fekspres. Vorb^te. zpodnji majer>. hI 7,-porin'' Cnr't'ič"i. crmi^asli) fižol (rumeni, voš^fv-i i-i zeleni flagolet1. i) Bob (zgodnje vrslev i) Zgodnji kromp'r v raznili pre zkuše^ih domači,h vrsta''. Novi predpisi pri uporabi bele moke. Ministrstvo je izdalo novo odredbo, ki vsebuje določila o u- porabi bele moke za izdelovanje peciva. Nova nared-ba popolnoma prepoveduje uporabo fine pšenične moke za izdelovanje belega peciva. V bodoče se bode smelo za pecivo uporabiti le 50% pšenične moke za kruh in kuho, ali ržene mokč ali zmesi teh unok, vse ostalo se bo pa, moralo M/lomestiti z drugo moko kot ječmenovo, koruzno, ovseno moko ter moko iz riža in krompirja. Dovoljeno je, da se sme kruhu pridjati 5 odstotkov sladkorja. Izdelovanje peciva iz pšenične moke brez označene primesi pa ni s.imo prepovedano obrtnemu izdelovanju, ampak tudi zasebni uporabi. Ta postava stopi v veljavo dne 6. februarja t. 1. * Gornja Sv. Kungota. Popolnom;a| nepričakovano in nenadom" je v četrtek, dne !28. januarja, ob 11. uri dopoldne, nagle smrti umrla gospa Ivana Mayer, žena tukajšnjega gostilničarja in občinskega predstojnika, g. Jožefa 'Mayer, ter je bila v soboto, dne 30. januarja, dopoldne slovesno pokopana. * Slivnica pri Mariboru. Dne 29. januarja smo pokopali v Slivnici 131etno, pridno dekle Anko Pun-gartnik, hčerko posestnika Franca, Pungartnik v ,0-rehovivaisi. Kruta smrt jo je pograbila, vsled) bridkega žalovanja, ker je moral skrbni oče k vojakom. Se dva dni pred smrtjo je pisala očetu zelo ganljivo pismo in se poslavljala od njega ,vi večnost. Zadnjo uro pred smrtjo je želela še videti očeta, a žal, ta želja se ji ni izpolnila. Vojaška oblast je očetu dovolila, da je smel k pogrebu.Na svidenje nad zvezdami! Fram. Dne 23. januarja je umrla po enodnevni bolezni nenavadno pridna žena, zlata mati dobro iz-rejenih otrok ter kakor čebelica skrbna ¡in marljiva gospodinja., šele 46 let stara, kmetica Lucija Kotnik iz Frama. Srčno pomilujemo dobrega moža in pa pridne otroke! Fram. V bolnišnici v Stockerau pri Dunaju je umrl vsled ran vojak Anton Lešniki iz Frama dne 18. januarja. V četrtek;, dne 21. januarja, pal je umrl tudi vsled ran na. Dunaju mlad in blag mladenič Mat. Kobalej iz Požega pri Framu. Gornja Polskava. Iz naše župnije jih je baje že več mrtvih od n,a bojno polje odišlih vojakov. Zanesljivo se je izvedelo, da je od ruske ikrogle zaidet padel mladi prostovoljec Karol Herman, sin tukajšnjega c. kr. poštarja;, umrl je vsled ran v, bolnišnici Gyongyos na Ogrskem dne 10. januarja,. /Umrl je pa tudi vsled prehlajenja tukajšnji Kmet Anton Pliber-šek v Tržiču na Primorskem dne 20. januarja. Zapušča vdovo z štirimi nedoraslimi otroci. * Kozje. Tožba dr. Jankoviča proti Antonu Ko-vačič in odgovornemu uredniku „Štajerca" K.arplu Linhart se je vršila zadnjo soboto, dne 30. januarja, pred okrožnim sodiščem vi Mariboru. Prišlo je pa- do sprajve, Kovačič in Linhart ista z obžalovanjem preklicala vse flbdolžitve proti dr. Jankoviču. Opozarjamo na tozadevno izjavo med nielšimi inserati! * Mestinje-Sv. Peter na 'Medvedovem selu. — Kmetijska podružnica Mestinje-Sv. Peter na Medved, selu obhaja v nedeljo, dne 7. februarja, ob Vi3. uri popoldne, pri g. A. Smehu na. Mestinju svoj občni zbor z navadnim sporedom. Pri tej priliki se izroči slovesno udu podružnice, 'Tomažu Smeh, od kmetijske družbe priznana bronasta medalja za zasluge na olju sadjarstva in vinarstva. Poučen govor je prevzel ravnatelj g. Bele. Udje. pridite tokrat polnošte-vilno! * Št. Pavel pri Preboldu. Dne 25. januarja je umrl v Moravski Ostravi ■ tukajšnji rojak, mladenič Janez Skfck. Bil je na severnem bojišču. Star je bil 26 let. Svetila slovenskemu junaku večna luč! Kolikor je znano, jih je iz naše župnije umrlo do sedaj pet' voja'kov. Torej je nriša župnija že prinesla mnogo žrtev na altar domovine. ^ Zahvala. V' prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru je bilo moštvo 1-VI. maršstotnije obdarovano z raznimi toplimi zimskimi predmeti, ki jih je za vrle vojake darovalo Šolsko vodstvo v Središču. Hvaležni vojaki izrekamo tem potom slavnemu šolskemu vodstvu, posebno g. nadučitelju Kosiju, vsem požrtvovalnim gospem in gospodičnam, učenkam ter vsem, lal so pripomogli, da smo bili tako bogato obdarovani s toplimi predmeti, najiskrenejšo zahvalo. Obljubljamo, da se Vam bomo izkazali hvaležne in bomo povsod v boju pokazali svojo slovensko hrabrost. V imenu 1-VI. maršstotnije: Ljudevit Flucher, podčastnik. * Pogrešajo se: Franc A n ž e 1, 47. pešpolk, 3. stotrlija, doma iz Smolincev pri Sv. Antonu v Slov. gor. Od 7. sepitem-bra ni več glasu od imenovanega. Ce kdo kaj ve o njegovi u-sodi, se uljudno prosi, naj blagovoli sporočiti' na naslov: Josip Štelcar, Stolna ulica štev. fi, Maribor. — Franc Le skoSek, rezervist 87. pešpolka, 8. stotnije. Odgovor se prosi na naslov: Amalija Leskošek, posestnioa, Pilštanj. — Jurij P i 1 i h, marš-bataljon 1-87, maršstofnija 2, vojna pošta štev. 201. Ako kedo kaj o njem, ve. naj blagovoli naznaniti pod naslov: Valenrtn Krajno, posestnik, Vojnik pri Ciflju,. — Avgust K u r b o s, 4. maršstotnija, pešpolk štev. 47, vojna pošta štev. 73. Prosim, če kdo kaj ve o njem, naj naznani Alojziju Kurbos, posestniku v Kpodnjer, Porčiču, pošta Sv. Trojica v Slov. gor. — Martin Schmerz, rezerve-korporal, domobranski pešpolk štev. 26, 3. stotnija. Ce kateri n\;eg«vih jtova |',šev/-sobojevnikov o njem kaj ve, se lepo prosi, da to naznani njegovemu tastu Jožefu Trupej, Zalog, pošta Jurklošter. — Prostak Jožef M u r ii e c, od 47. pešpolka, 14. stotnija, vojna pošta štev. 73. doma od Sv. Bolfanka Slov. gor. pri Ptuju, prostnk Lovrenc M u r S e c od 26. domobranskega pešpolka, 1. stotnija, 4. voj, vojna pošta štev. 48, doma iz Nadbišecn, pošta Sv. Lenart v Slov. gor. Ce je komu kaj znano o ieh dveh, naj blngovoli sporočiti sefttrii Elizabeti Muršee v Rišu, pošta Sv. Bolfank v Slov. gor. — CrnovoTinik F. znan iti njegovi soprogi Antoniji Ozmec, posestnici v Vogričevcih, nošta Ljutomer. — Janez Slemenšek od 87. pešpolka, 1. v o g r i n c, posestnik v Kapelah štev. 24, rojen leta 1873. Služil je pri črnovojniškem m.iršbataljonu fil.terv. 14, 1. stotnija, 2. vol, vojna pošta štev. 186. Odšel je v Galicijo dne 7. decembra iz Bazovice. 'Odgovor se prosi na Janeza Vogrinc, Kapele štev. ?4, pošta Dobova pri Brežicah. — Moj mož; Friderik T» o k 1 iz Stajngrove pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je na severno bojišče odšel že dne 27. juliia ter o njem frii nobenega glasu že od dne 3. oktobra. Ako bi kdo kai o niem vedel, naj se oglasi na nje-eovo ženo Terezijo Doki, Sv. Benedikt v Slov. gor. Za njegov trud bode ga radevoljno odškodovala. — Janez R i h t a r i č, Stran 0. „SLOVENSKI GOSPODAR." 4. februarja 1915, 26. domobranski pešpolk, 16. stotnija, vojna pošta štev. 48. Mogoče je, da zna kateri njegovih tovarišev, kaj se je z njim zgodilo. Prosimo uljudnq, naj sporoči njegovi materij Naslov: Marija Rihtarič, Gradišče štev. 39, Sv. Barbara v Halozah. -M. V e 5 s s, inianterist pešpolka štev. 47, 10. stotnija, 1. voj, doma iz Braunšveiga pri Račah, Odgovor na: Franc in ManjaVeis» v Braunšveigu, pošta Kače. - Janez O z m e c, 87. pešpolk, 2. bataljon, 3. stotnija, 1. voj, vojna pošta štev. 73. Imenovani je poslal zadnje poročilo svoji ženi pred tremi meseci iz Vipave. Od tega časa ni več glasu o njem. Govorilo se je, da lezi ne-kie v bolnišnici. Kdor kaj ve o imenovanepv. naj blagovoli na-stotnlija, 3. voj, na severnem bojišču. Kdor bi kaj vedel o njem, nai blagovoli sporočiti njegovim staršem na, naslov: Marun Slemenšek, pošta Drvar, Bosna<. - Jožei B a j h, pešpolk št. 87, 5. stotnija, vojna pošta štev. 73. Kdor zna kaj gotovega o njem, se prosi, naj naznani Alojziju Habjaniö v Vičanskem vrhu, pošta Velika .Nedelja. — Janez S u 1 i g o j, pešpolk štev. 87, 11. stotnija. Če bi njegovi sobojevniki kaj vedeli o njegovi usodi, se prosijo, da bi naznanili njegovi materi Tereziji buljioj v bt. Ilju, pošta Mislinja. - Feliks L i p o» V e c, rezervist 87. pešpolka. Odgovor na Marijo Lipovec, posestnica ■v Mekotnjaku, pošta Ljutomer. — Friderik K r an d r, 26. domobranski pešpolk, 2. stotnija. Odgovor njegovi ženi Veroni Kraner, Ročica, pošta Sv. Jakob v Slov. gor. * Ormož. Članom izobraževalnega društva se naznanja, da se je prenesla društvena knjižnica zopet v prostore ormoške posojilnice, kjer se dobijo knjige in časopisi po nedeljah in praznikih od 8. do K10. ure dopoldne. Med Itednomi se dobijo knjige in časopisi pri posojilniškem tajniku. * „Slovenski Sadjar.'4 Izšla je 1. številka III. letnika lista „Slovenski Sadjar", ki ga izdaja deželni sadjarski učitelj M. Humek. Mnogovrstna, izključno sadjarska vsebina je velevažna za vsakega isadjarja, ki hoče napredovati v tej stroki. Ako upoštevamo še krasno barvano prilogo, ki je pridejana vsaki drugi številki in pa dovršeno zunanjo opremo, moraur.i list prav toplo priporočati vsem sadjarskim intereseiitom. Izhaja 15. vsakega meseca in iStane celoletno 3 K. Naroča se pri upravništvu „'Slovenskega Sadjarja" v Ljubljani, Linhartova ulica štev. 12. — List našim slovenskim štajerskim sadjarjem toplo priporočamo! * „Svetovna vojska." Sedmi sešitek (je ravnokar _ izšel in nadaljuje s popisom bojev med avstrijskimi in ruskimi četami. V njem so objavljena zelo zanimiva, ponajveč izvirna poročila naših slovensk/ih vojakov. Pisma Kranjcev« Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev so zanimivo zbrana, tako, da nudi sešitek jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životopise padlih slovenskih junakov. Kmalu na to bo prinesla „Svetovna vojska" tudi že obljubljeni zemljevid evropejskih bojišč v slovenskem jeziku; ta zemljevid bo nudil še mnogo več, kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom „Svetovne vojske" posebej z 1 (K in se ne bo štel v sešitke. Sam za-se kupljen bode pa veljal zemljevtid 3 K. — Naročnike „Svetovne vojske" se pa opozarja, da je s šestim sešitkom, ki smo ga razposlali že sredi meseca januarja, potekla naročnina za prvo četrtletje in se jih prosi, da ¡takoj pošljejo naročnino 3 K. — „Svetovna vojska" se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. * Izvrsten zemljevid. G. Freytag: Hand- und Reisekarte von Oesterreich-Ungarn. Znani kartografieni zavod G. Freytag in Berndt na Dunaju je izdal pravkar nov zemljevid Avstro-O-grske v merilu 1:1,500.000. Kakor sploh vsa kartografična dela te tvrdke, je tudi ta zemljevid izdelan prav skrbno in bo gotovo prav dobro došel vsem; ki zasit^dtifeija ¡vojne (dogodke ob naših mejah, prav tako pa tudi vsakomur, ki potrebuje ročnega zemljevida na potovanju po naši monarhiji., Zato ga tudi" prav radi priporočamo v nakup. Cena za zgornjerv zemljevtid v ovitku 2 K, na platnu, v žepni obliki ali s palicami 4 K. Naroča se ali pri tvrdki na Dunaju, VII, SchottenfelHgasse, ali pa tudi' potom vsake knjigarne* Zadnja poročila« d^šla v četrtek 4. fefor* Koroško in Primorsko. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je imenovan predsednikom najvišjega računskega; dvora; kb-roški predsednik baron Fries je imenovan z*i| namestnika v Trstu, dr. Kari grof Lodron za deželnega predsednika na Koroškem. Zopetni srdi ruski napadi v Karpatih Dunaj, 3. februarja. Avstrijski generalni Štab uradno razglaša: V i z h o d n i h Beskidih so naše čete zo-petne srdite ruske n a. p a. a e, Iki so se tudi po noči ponavljali, pod težkimi ruskimi izgubami popolnoma odbile. Boji v srednjih k a, r p a t s k i h gozdovih se za nas ugodno razvijajo. Zavezniške čete (avstrijske in nemške), ki so včeraj zavzele nekatere višine, katere je sovražnik trdovratno branil, so ujele 1 0 0 0 Rusov ter u-plenile več strojnih pušk. Na Poljskem in v zanodni Galiciji je položaj še nespremenjen. Večinoma na celi tamošnji bojni črti vlada mir. 4000 Rusov ujetih. Berolin, 3. februarja.. Iz velikega vojnega stana se poroča: Na izhodno-pruski meji nič novega. Na Poljskem, severno od reke Visle, so se končali kavalerijski boji s tem, do, so bili Rusi vrženi nazaj. Clužno od reke Visle, izhodno od mesta Bolimov (zahodno od Varšave) so nemšlke čete zavzele rusko vas Humin; za kraj Wola-Szydlo\viečka se pa še bije boj. Od 1. februarja je bilo tukaj ujetih čez 4 0 00 Rusov in zaplenjenih 6 strojnih pušk. Ponočni napadi Rusov na nemške postojanke ob reki Bzuri so bili odbiti. Rusi pošiljajo Srbom pomoč. Iz Sofije se dne 2. februarja poroča, da so dne 1, februarja pripluli v Ruščuk ob Donavi zopet trije ruski parniki in več drugih ladij. Ladje so bile obložene s strelivom in živili za srbsko armado. Francoski polk uničen. V bojih V Argonin na francoskem bojišču je bil dne 30. januarja, uničen cel francoski pešpolk št. 155. Na bojišču je obležalo 500 mrtvih Francozov, ostalo vojaštvo polka je pai bilo ujeto._ Ustnica uredništva. Jurkloflter: Bomo ob priliki porabili. — S a/mu šali i: Preosebno! Take reči ne spadajo v pošten političen list. — Ljutomer, P r a g a r) s k o, Iloče: Smo uvaževali vaše želje in smo danes priobčili vozni red. — Dopošiljateljiem pisem z bojiišč: Zal nismo mogli vseh idoposlanih pisem danes uvrstiti v list, ker nam močno primanjkuje prostora. Kar ni zastarelo, pride vse na vrsto pri nas ali v „Straži." — M e-k o t n j a k pri Ljutomeru: Hvala lepa za poslano! Le oglasite se še večkrat. Saj-Vam pero lepo gladko teče. Pozdrave 1 — Lesk' (/ v e c: Soglaša z drugimi, že objavljenimi pismi. Prosimo za drugokrat. P Mal la naznanila 50 L c enejsa: Amerikanska štedilaa kava, vele-aromaiičua, izdatna in štediln*. 5 kg poskusna vrera '0 K franko p> povzetju. Pol k lograma vrle-prima najfinejši čaj 2 K oddaja A Sap'ra. ekspurt kave iu ¿ai» Gabnta 498. 931 KAVAI kg K220 na fi;iejsa KITO 5 kg frauko iz borna nipifiiiir« uvr-tui »r XIV. Sv Audraž v Lab. dnki dolini Ktroško. 6H Sprejme «e ta^oj proti mesečnemu plačilu 'o popotni ockrtii mlina rski m pekov ki UČ« TUk(f Zeli 8e. c'a se d tičui o^eho'» preds'a i. - J uez . flhm, b stoik naj» tue^a ttlua iu pekarije v Fftmii. M< Zdrav in nioceii LČENEC z dobrimi S IskVi sprčcali «» takoj sprejme v treo in« z id< ša- nim Mai' m. Jož. Wagner, Šmari« pri .MMi Ml 2 do 3 ff n&ji«ž past*. M®? kupi neka dr žma, da zamore na staniti častnike. - Naslov dri žiue pove iz prijaznosti gosp F Cvi tanič. trgoviii» z dal atiuskiu: vinon., Muribir, Šols a ulica. 51 Kupim malo hišo z dvema Babama blmi postaje ali trga. Pri hiši mora biti malo gospodarsko poslopje, vrt iu gst vojaščine se sprejme Audrej Hribernik, Pre-vtlje, Kor -Sko. 53 šee se UKKLK. tara od 18-19 let, katera ima re«elje do kuhinje; zahteva se p SteD'wt n ubogljivost Vtč ge i. ve pri gosp. A i Traun, Ptujska gua. 52 U < nka, kat ra zn > nekaj šivati. ge sprejme v trgovino mednega blaga Jožefe Robu k. Sv. L>*renc nad Mariborom. — Oobi udi mesečno piač lo po dogovoru. 47 Spre mem v uk pridnega f«nta. kateri bi imel ve telje do pekarske ubiti. - MarHn oernič, pekarski mojster v StraBu. 49 Cepljeno trsje P. Sip. laški rizl ug, borgundec, ruiender, veltl^er, dišeči prami-uec. siliinec, muškat, kavčina, raufol. sh d aminka, izabela. Cepljene na p dlagi Riparia Monti-kolo Bnpestris Salanig, B»rlaaiie-ri. Riparia, Teleki. Podlaga Ber landieri, Riparia, Teleki je naj-lio ša za apneno zemljo. — Več tisoč korenjakov te vrste. — Cena po dngovo.u in zelo nizka. J Vrhojafr, Fres, Ptuj. Kupujeiu j^jVa (sveža) po najvišjih cenah. — J. Heller, Dunaj III, Kleistgagge 20. V ^ Častna izjava. Jaz podpisani Mihael Sinko, posestnik v Dragotincih, hišna štev. 26, obžalujem, da sem dne 22. prosinca 1915 gospoda J Škerleca, trgovca v Gornji Radgoni, z besedami razžalil in se mu zahvaljujem, da je od' sodnijske obtožbe , odstopil. Rornja Radgona, dne 29. prosinca 1915. 69 Mihael Sinko. Izj a va, Jaz podpisani Janez Jagrič, posestnik na Drenskemrebru štev. 17, obžalujem, da sem dolžil neopravičeno Jakoba Aniona iz Drenskegarebra krive prisege, 60 Drenskorebro, 26. prosinca 1915. Jane< UgriL Ljutomer ■w1 "w SIC Trgovec Vam pri-krbi, da pošljete Vašim vojakom na VSe številke vojne pošte. Idi te t je in povprašajte. oi I I p* 1 ë m Oí § 9Í m i Zahvala V globoki žalosti potrti ge Bpodaj podpisani zahvaljujemo t m potom vsem, ki go spremili našega ljubi ga očeta ozir. moža Ketiš Franc=a ptsestnlka v Brengtvi, Sv. Anten * S «v. gor., k z»d*j«mn počitkn. Veleč g. kaplanu antonjavškamu Erhatiču, veleč. gosp. P. Fortnnatn in Dionzijn od 8v. Trojice za zadnjo tolažbo umirajočemu, kakor vlč. g. župniku Vrazu in g. kaplana za zadnje spremstvo in gploh vs. m, ki so se vkljub slabemu vremena potrudili gpremiti pokojnika k zadnjemu počitka, isrtkamo posebno zahvalo. Bog plati vsem! Brengova, 1 svečana 1915. Žalbjoč{: Apolonija žena, K&ligt in Lndmila, Matija, Marija, Tezezija in Roza, 75 otroci. Z s* JhL vala Za TBe izkazano srčno sočutje povodom bolezni ter ob smrti naše iakrem-ljubljene in nepozabne hčerke Anke Pungartnik izrekamo tem prtom v svojem imenn naj iskrene jšo aa-hvalo. Posebej se še zahvaljujeva vlč. g župnikn in kn.-šk. gvetovalcu F. H rti v Slivnici za gpremgtvo pri pogrebu in za vse tolažilne besede, katere *o izrekli. — Zahvaljujeva se č. g. kaplaou Belšaku, gg. učiteljem in učiteljicam, vsem družbenicam Marijine družbe, šolski mladini, v.-em udeležnikom, ki go najino hčerko gpre-mili k zadnjemu počitku in tako počastili njen spomin. Franc in Marija Pungartnik. Orehova vas, 29. jan. 1915. K y » 1 a Za ginljive dokaze prisrčne«» sočutja povodom pra-rane smrti ljubljene žene, zlate matere in dobre gospodinje Lucije Kotnik se prisrčno zahvaljujemo t prvi vrsti vlč g. župnika Fr. Mur&č za za zaanjo tolažbo predragi materi ob smrtni ari ter za tako pretresljiv in tolažljiv nagrobni govor, g. kapla u J DuSič, dobrim pevcem in pevkam, bl .žnjim in daljnim s ro ni bom, sosedom, prijateljem, znancem, sploh vsem in vsakemu, ki bo ge ob skrajno neugodnem vrem nu v tako eb lnem štev lu udeležili pogreba nepozabne rajnke — njej v pomoč ter nam v tolažbo. V Fra m u, 25. januarja 1915. 64 Fraao Kotnik, oče. Ika, Franc, Gustl, Rlhard, Ludvik, otroci. Častna izjava. Jaz podpisani Anton Kovačič izjavljam zajedno s Karolom Linhart, da z obžalovanjem prekEcujeva neopravičene napade na g. zasebnega tožitelja dr. Franca Jankoviča, zdravnika v Kozjem, ki so btili objavljeni v štev. 29 z dne 23. avgusta 1914 periodičnega časopisa „Štajerc"; ob enem prosiva g. zasebnega tožitelja odpuščanja. Zaveževa se, da to izjavo na istem mestu in z istimi črkami, kakor je bil članek, ki je bil pod obtožbo, v prihodnji številki „Štajerca" in „Slovenskega Gospodarja" objaviva, oziroma je zasebni tožitelj opravičen, dai to izjavo na naše stroške objavi v prihodnji števtilki „Slovenskega Gospodarja", v „Štajercu" pa morata obtoženca sama oskrbeti tozadevno izjavo, Obtoženca se solidarno zavežeta, da bosta vse stroške zasebnega tožitelja plačala» tri dni potem, ko dobi pravno moč odmerni sklep; stroške objave v „Slovenskem Gospodarju" pa bosta obtoženca plačala tekqx. osmih dni, ko se isti stroški naznanijo, in sicer pod eksekucijo. Vse obtoženoem naložene obveznosti so podvržene iztirjevanju potom eksekucije. Maribor, 30. januarja 1915. Dr. Benkovič, 1. r.: za dr. Fr. Jankoviča. 78 Dr. Mravlag, ). r : za Antona Kovačič. Kari Linhart, 1. r. / Vsem, ki so nagega dragega in ljubega brata č. g. Vincenca Žolgar kaplana pr Sv. Magdaleni v Maribura, spre-mij&li k \eČDemn pcčitKn, izrekamo tem potom najglobokejžo zahvalo. V prvi vrsti se zahvaljujem j stanovskim sohratom dragega pokojnika, ki so v tako ob litem številu našemu rajntmu Vincencu na poslednjem potu skazaii čast in ljubezen, predvsem prečsst. g. kanoniku dr. M Mattku za vodstvo pogreba, č gosp. vojnemu kuratu Petru Jnrak, ki je truplo rajnega blagoslovil v Gradcu, č. gosp kaplanu Stergarjn, ki je posredoval prevoz rajnega iz Gradca v Maribor, cenjenemu nči-teljstvu, r&znm deputacijam, društvcm in vsem, ki so od bluu in daleč bo udeležli pogreba. Vsem skupaj jrav iskrena hvala! Bog plati! Žalujoči ostali. Maribor, 30. jan. 1915. 66 1 r ------ - Žalt st ob priliki izgube nam nenadomestnega soproga in očeta, Milana Hočevar, katerega je Vsegamogočni poklical k sebi, nam je deloma olajšala ndeležda in sočutje, ki se je nam izkazalo. Ker bi mm bilo nemogoče posameznim so zahvaliti, se zahvaljujemo tem potom vsem onim, kateri so ranjcega se spominjali z cvetlicami in onim, ki so nam tako dragega spremili k večnemu počitka. Hermina Hočevar in otroci. Zelo važno za kmetovalca! Velika izdatna pomoč za kmeta v tej draginji zrnja je, prav dober domači mlin z naturnim kamenjem, kakor se nahaja pri vsakem navadnem dobrem vodnem mlinu. S tem zopet novo zboljianim Pfeifer - jevem domačem mlinom se zamore napraviti iz vsakega zrnja,vsakovrstno moko in zdrob (gris) za vso kmečko in gosposko rabo z lahkoto na ročno gonitev, kakor tudi delo z živino, motorno in vodno silo. Zahtevajte cenike brezplačno in poštnine prosto. Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage itd. livarna za železo in medenino J, Pfeifer v Hočah pri Mariboru (Štajersko). ^c Domače podjetie! na edni občni zbor hranilnice in posjilnice v Petrovčah registrovane zadr. z neom. zav. ki se bode vršil dne 14. svečana 1915 ob 9. uri dopoldne v pisarni hranilnice. Dnevni red: 1. čitanje in odobretije zapisnika o zadnjem občnem zborn. 2. Poročilo načelstva m nadzorstva 3. Odobrenje računskega zaključka za 1. 1914. 4. Slnčajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal brez ozira ua število navzočih zadružnikov. Iavrste izvanredno lepo, močno, najboljših vrst, vsled vojne samo 12 K 100 komadov. Ključi prve vrste 10 K 1000 komadov. Jernej M i-k o 1 i č, Žetale nri Rogatcu. 43 ''•3SI * TTaznanjam žalostnega srca v svojem imenu J«N in v imenu svojih sorodnikov, da j8 večni Bog poktical k sebi v vežnost mojo mater Marijo Ribič/* Muršec ki so po dolgi mučni bolezni, prerideni s sv. zakramenti, v 79. letu svojo starosti dne 25. januarja zatisnili svoje oči. Pokopali smo rajnko dne 28. januarja na pokopališču pri sv. Barbari k poiiitka p ) trudapoLem življenja. Prosim drage znance, da se spom n jajo blage moje matere v molitvi. Gradec -sv. Barbara pri Mariboru dne 28. januarja 1915. Ludovik Ribič, kaplan. Denarja iti draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, doma v svojem kraju gotovo 10 kron na dan zaslužiti, mi pošljite v pismu svoj natančni naslov in znamko za odgovor. J. Batič Ilirska, Bistrica 26, Kranjsko HT reklamne zvezke „Douaače knjižnice." Naročite takoj! Popolni zvezki bodo obsegali po 128 strani, stali po 30 vinarjev ter bodo brez pogreškov. Prihodnji zvezek prinese vse povesti od začetka, tako da lahko daste reklamni zvezek svojim znancem. Ke-dor je prečital reklamni zvezek, se naj odloči takoj za naročitev, ker se bodo tiskali prihodnji zvezki s^mo za naročnike. Za 30 vinarjev še niste dobili nikoli toliko in tako krasnega berila. — Vsebina prihodnjega zvezka: Krasni vojni roman „Železno leto", zanimivi spomini na Pariz in „Prosjak Luka,", povest iz kmečkega življenja. Letno 12 zvezkov. Poverjeniki velik popust. Založnik dr. Lj. Koser, Juršinci, Štajersko. 40 PrScfssi ufenec se sprejme takoj pri g. V a tt p o t i 6, pekovski mojster, Maribor, Tegetthoifova cesta štev. 53. 32 Trsje na prodaj. Silvanec, burgundec, gutedel, kraljevina, veltlitec, vrbošek, velšriz-ling in mešane od starih vrst. — Cepljeno na vseh priporočljivih podlfgah. Korenjaki od Rip. Por-talis. Cena po dogovoru. Anton Turin, Globoko, Studenice pri Poijčanah. 8 Kuharica vajena vsakega dela, sem več let služila v župnišču, imam dobra spričevala ter bi prosila v kakem župnišču stalne službe. Naslov v upravništvu pod „Kuharica". 14 Slovenci pozor ! Dvonadstropna hiša z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove upravništvo pod štov. 432. Gluhost šumenje po učesih, a ne prirojena gluhost, tok iz ušes, odstrani ta koj in gotovo Dr. F, Qua»tlerjev bals. kosm. olje ¡sa sluh »Otikon« Vsak dan dohajajo zahvalna piima Uudežni uspehi. Cena eni steklenici 3 K Edina založba, J4- Vetter, Dunaj III >erl~Kava še čistega soja-boba, na domestek za bobovo kavo .jg 5 kg, zavitek iz žepaoga jJm robca K4 60 po povzetju. a¡¡$ Sant-J8a. Kraljevi Vino-«eí hradj 1573. Za»topniki 23$ se proti visoki proviziji sprejmejo. 2 Oroiie in Ss&gsifi na obroke. Posamezni deli najceneje, Uaatrov ceniki zastonj. F. Dušek, tovarna orožja, keles in šivalnih strojev. Oue&no na drž. žel. št. 2121 1SS3 češko. IHBBHHB Velita zstep bp, dpagosE-nosti, spstonine in ojminih reči ro vsaki ceni. Tudi »a obrok«. - llustr. eanlk ?a6t»nj. - Gramofoni 20—300 K K 350 K 7 — K 24 — K 10-K 3- K 2 — K 2 — Nikla&ta reraont.-nra Pristna nrtbrna ura Origin«l ornega nra Kuhinjska ura Budilka niklasta Poročni prstani Srebrne verižice Večletno jamstvo. i Nasl. Dietisiger i Tiieod. Fehrenbach upep in očalBP «SOB, Besposha u!.Z6 Kupujem zlainiKO in srebro. LIO Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjemalce v njih lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na Lysoform desinfekcijskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naznanijo, ker se naročila po vrsti uredijo in ker se razumljivo po tem priznano izbornem desinlekcijskem sredstvu mnogo povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali za Rudeči prosimo gospode lekarnarje in drožiste, priložiti tozadevno tiradno potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško eks-pedicijo. Vsled spremenjenih denarnih razmer kupujemo zdaj Lyso£orm le proti gotovemu plačilu ali povzetju, upamo pa, da ta od' redba ne bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju ve&< je zaloge. — Ekspedieija je nemotena. 846 Lysefarmt^rni£8 Ulpasl dr. Kelat & flMri>iygt kemiž^a tavala. Varstvo zoper kolero in siabemu želodcu je naravni kognak. Tega, iz lastnega vina destiliranega, 12 let starega kognaka razpošilja v poštnih zabojčkih z 4 steklenicami franko za K 12'40, miajil kognak, ki čudovito olajša bolečine, ki jih povzroča protin, sredstvo za odrgavanje udov, oživlja živce itd. — 4 pollitrske steklenica K 10'20. Benedikt Hertl, veleposestnik, grad Gfilie pri Konjicah (Štajersko.) Posamezne steklenice starega kognaka K 3 10, mladega K 2 55, so v zalogi v Mariboru pri g. Alojziju Quandestn, trgovec, Gosposka nI. 4. Vinogradniki pozor! Cepljene trte na prodaj in sicer prve vrste laški rilček, bela in čedeča žlahtnina, siivanec, beli burgundec, izabela, beli ranfol, kapčina, tra-minec, kraljevina, pošip (Mozler), portugizec, trurta in mešane vrste Več tisoč divjakov Rip. Portalis. — Na prodaj več tisoč ključev Rip. Portalis. Vse te vrtte so cepljene na Rip. Portalis ter popolnoma zaraščene in lepo vkoreninjene, za kar se jamči. Cena je po dogovoru. Kdor si hoče dobiti lepe trte in nasaditi lepi vinograd, naj se oglasi ust-meno ali pismeno pri f ranCU Slodftjak, trtnar, Juršinci pri Ptuju. Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor «»4-» želodčni liker Naj bolj ši želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delal Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana. ONT najboljša krema xa zobe stane od 21. decembra 1914 70 vinarjev. Vozni red na progah južne železnice za Maribor. Veljaven ctd 1. ianuaria 1915 do preklica. Odhod Maribor—Dunaj Odkod Maribor-Trst Odhod Maribor- -Celovec i Maribor—Budimpešta Brzovlaki Osebni vlaki Brzovlaki j | Osebni vlaki Brzovlaki | J Osebni vlaki Brzovlaki j j Osebni vlaki 2'50|* 3'15|| 2-44 B'23| 9-47 | 1*02 1 4-14 | 8'0^| | 8-03| | 2-28 | | 5-40| 813 7"80|! 12-0| | 1-5011 [ | S 25| 1014 7'5S| | | 3 03JI | | 7.45 | 8-13 | 1-15 |7-30|| Dohod ? Gradec Dohod v Celje Dohod v Sp. Dravograd Dohod na Pragersko 8"50| j 4'24| | 8 BI | | 7"09 | 11*31 j 2 49 | 5 54 |l0—i 4-19| 3 50 | | 7-35 110-14 |l0'14|j 211| | 3-08| | | | 4 53|| 12- — 9 39| j | 3-191 ^ | | - | 8-43 | - | 830 | Dohod na Dunaj Dohod v Ljubljano Dohod v Celovec Dohod v Ptuj 8.25 9-10 ¡8-15|| | 1-B5 | 7'05| I — | — | 5'35| 5-55Ji 5 46 | JlO-ii |lŽ 46 |l2"B6|| 4 48|| |'4-24|| J | 6 26 | 1-51 1! 1 -19f| 3 59| | | | 8-41 | 9 53 | 2-30 9 01| | Odhod Dunaj—Maribor Ljubljana—Maribor Celovec—Maribor Ptuj -Maribor 8-2i| 19-8'| 18'46| | |l0-3C| — 1 — | 9'— | 1-20 12-11| 11 261 |l2'lf|| 4 34| 3 11 | 6 2*| |l-J-21|| || 10-05! 2-40 7-55J | |ll-56|| (|5 41|| 7-35 |ll 07 | 5-34 | Dohod v Gradec Dohod v ( Jelje Dohod v Sp. Dravograd Dohod na Pragersko 12 32| 1-44| | 1-04 | (5-2-3| | 7-27 | 8-57 | 4 15 | 8 00 1'53| 114 j j 3 031 j 7 08 1 5'40 | 8*45 J | 1 35| j | |ll'5B | 4*46 9-43|| |l2'15|| | | 6-12 | 8-02 | — ;6-01|| Dohod v Maribor Dohod v Maribor Dohod v Maribor Dohod v Maribor 1-351 2'68|| 2 20 | | 7-39 | 9-56 | 12 30| 7 06||ll 09| 3*071 j 2 36 | j£59|| 9-09] | 7'41| |l0'38| | 2-42J | 11 1-28 | 6-21| |ll-18|| | 1-20| | 11 6-57 | 9-09 ¡12-10 |7-41|| * Številk«; pri katerih je črta, pomenijo nočni čas. Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r. z. z n.z. ]}"? V311 TI vlflffO se KPrf,jema.i° vsakega in so obrestujejo: navadno po 41 ,°/0, proti trimesečni odpovedi po 47<°/o- Obresti se pripisujejo b kapitalu *" * Cilliillv V y i. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekiniio. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. j-»«rf^SSi j» C O H! 5ais8if> 'e članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5'/«°/o» na vknjižbo sploh po 5'/,0/,,, na vknjižbo in poroštvo po JL ¿S\JJJiJ.£S. Cs^, tACJLj,O. Jvr 5s/4«/0 in na osebni kredit po 6%>. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke. TvHititlli? 80 vsa^° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema «JI ¿Ui ju izplačuje denar. og dafafO Pr0^nje x>rejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. PS * Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. -^J Stolna št. 6 |med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča. rezovn trgoififia v Mojniku priporofa svojo bogato zalogu n annftiMornega, Speceriinkega in galsnl^rij^kega, bisga, želez nine, cementa, barv, firneža, ¡akov, usnja, stekla, kislih vod, najboljših semen itd. Doniždi pridelki se kupujejo po Dajvišji ceni. Edino zastopstvo in glavna zaloga za Avstro-Ogrsko od originalnih armadnih in želesničapsfeih Kosltopf-urSH. Po 14 dnevni posknšnji se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teli izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roškopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konstrukcijo zbolj-šala, dobila precizijski tek, posel)»] močne osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, yisi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje jo iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega teka uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Proam Vas torej, da te ure no zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj Jirez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 8, največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, St....... razpošilja v vse dežele. specialist za boljše ure. m on m to «kes« » a » » te Sr*oj»rnl »tf lov r Cirilov« :,! tiskarna Maribor :.: Trgovino Mwm sv. Sirilo Maribor, «lastni hiši Koroška cesta št. S isaisasg Čekovni raiun c. kr. poštne :.: hranilnice it. 25.010 t.t Interorban telefon št. 113 Priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, p», resnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tabljic, črnil, zavitkov (barvanih ia belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pi smenega papirja v mapah b škatljah, razglednic itd. Svete podobe (male. velike ln stenske), razpela vseh velikosti, molitveniki, no-leki, svetinjice, škapulirjL Stambiljje ia urade in dr. Ceniki na zahtevo utttonj. Domala in narodna trgovina Franc Lenart v priporoča svojo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obleke. Postrežba poštena! ta primerne! Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. ABILO na redna občni zbor ¡1 reg. zadruga z neom. zavezo. ki se vrSi dne 18. februarja 1915, ob 8. uri dopoldne — v pisarniških prostorih Effll 79 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1914. 4. Razdelitev čistega dobička. B. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako ta občni zbor ob določenem čaiu ne bi bil sklepčen, vrši s» v smislu § 82 zadmž pravil eno uro pozreje na istem mtstu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavi.o sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. NAČF.IiSTVO. i v KMfaiiiul iradnihv Truifr £«bot, Wsk tiskarn« «v. Cirila ▼ Mariboru,