Četrtek, 24. novembra 200g, št. 47, leto X., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija , VIP CUP 20№ gorenje @ rnazoa DISKURZ SLOVENIJA Hrvatje zahtevajo INTERVJU Dr. Mojmir Mrak Reforme so v temelju nujne Zoran Janković, ki ga je leta 1997 ustoličila LDS, naj bi bil razrešen zaradi spornih poslov njegovega družinskega podjetja z Mercatorjem, iskanja sovražnega prevzemnika, zastoja pri širitvi ji^-, poslovanja ... msc'v, - Klfsf Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak L, rvi prevo :lo mag. je oprei pojasnili ovenskes Jurij Toplak in Klemen Jaklič Ustava Združenih Držav Amerike s pojasnili ■ Prednaročila sprejemartio do 29.11.20Cfe. Naročam knjigo Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili, po prednaročniški ceni 4.990,00 SIT*. lynjige s Fizične osebe: Ime in priimek: Ulica: Pravne osebe: Podjetje: Ulica: Kraj, poštna št.: Datum rojstva: Datum naročila: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba: Datum naročila: Podpis naročnika: Podpis in žig naročnika: Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za D D V: Pred leti je po koncu neke gospodarske konference, na kateri je Zoran Janković pokritiziral Drnovškovo vlado, finančni minister Anton Rop stopil do Jankovića in ga nahrulil: "A veš, kaj nisi povedal? ... Točno politika te je nastavila. Jest sem te nastavu!" No, pa je prišel dan resnice. Zorana Jankovi-ća, predsednika uprave Mercatorja, so novi lastniki (Pivovarna Laško in Istrabenz) odstavili. Janko-viču, ki se je vedno hvalil, da bo Mercator zapustil takrat, ko bo on to želel, se je zgodilo, da je moral neprostovoljno zapustiti stolček v "najboljšem sosedu". Ni kaj, ljudski pregovor pravi, da se zareče-nega kruha največ poje. Uradno je bil Jankovič sicer odstavljen iz nekrivdnih razlogov, neuradno pa zaradi spornih poslov Jankovičevih sinov z Merca-torjem, iskanja sovražnega prevzemnika, zastoja pri širitvi poslovanja na nove trge in prevelikih stroškov (o tem več v posebnem članku). Z Jankoviče-vim padcem je odšel še eden od "old boyev" oziroma rdečih direktorjev, ki so obvladovali slovensko gospodarstvo v preteklih letih in so se lani nastavljali fotografskim objektivom skupaj z Milanom Kučanom v famoznem Forumu 21. Samo spomnimo se Bruna Koreliča, predsednika uprave Luke Koper, pa donedavnega prvega človeka Petrola Janeza Lot-riča, Toneta Turnška iz Pivovarne Laško ... Ali je to stvar političnih pritiskov, kot bi radi prikazali nekateri, ali gospodarskih zakonitosti, je seveda odvisno od primera. Turnšek in Korelič sta se upokojila. Nekoliko drugače je pri Jankoviču in Lotriču, katerega naslednik naj bi bil znan v teh dneh. Čeprav je pri prvem zanimivo to, da nova pomembna lastnika Mercatorja Istrabenz in Pivovarno Laško vodita človeka, ki naj bi bila blizu sedanji opoziciji, pa sta kot vsi direktorji zelo pragmatična. Igor Bavčarje vplivni član Liberalne demokracije Slovenije, novi direktor Pivovarne Laško pa je bil pred leti še član združene liste. Tako očitki o politični odstavitvi niso na mestu. Pivovarna Laško je na primer v sporočilu za javnost prejšnji teden Jankoviča obtožila klientelizma zaradi poslovanja Mercatorja z njegovim družinskim podjetjem. "Uprava Pivovarne Laško je prepričana, da gre za klientelizem v najpopolnejši obliki." V ponedeljek so poslanci opozicije pri poslanskih vprašanjih pričakovano očitali predsedniku vlade Janezu Janši politično odstavitev Jankoviča. Pre- mier jih je zavrnil in spomnil, da je bil Jankovič politično nastavljen. To je pred leti posnela tudi televizijska kamera POP TV, ko je po koncu neke gospodarske konference, na kateri je Jankovič kritiziral takratno Drnovškovo vlado, Anton Rop, minister za finance v Drnovškovi vladi, stopil do Jankoviča in ga nahrulil (seveda ni vedel, da njun pogovor snema kamera): "A veš, kaj nisi povedal?... Točno politika te je nastavila. Jest sem te nastavu!" Spremembe se dogajajo tudi v časopisni hiši Delo. Pivovarna Laško, ki je bolj zainteresirana za lastništvo Mercatorja kot časopisne hiše, je prodala skoraj dvajset odstotkov svojih delnic v Delu KD Groupu Matjaža Gantarja oziroma KD Holdingu. Če bo želel Gantar od tega nakupa kaj imeti, bo moral delovati kot aktivni lastnik, saj so rezultati poslovanja te družbe v zadnjem času slabi. Časopisna hiša Delo ima manj prihodkov od oglaševanja kot v preteklosti, precejšnje stroške ima z na novo vzpostavljeno lastno distribucijsko mrežo, njihov novi športni dnevnik As se katastrofalno slabo prodaja, polegatega pa naklada časnika Delo še naprej pada. Zdi se, da bodo morali novi lastniki upravo Dela, predvsem pa uredniško ekipo "osrednjega slovenskega časnika" pošteno prevetriti, če bodo želeli ustaviti negativne trende, saj jim je njihovo "ultrale-vičarstvo" pošteno škodovalo. Z Delom je povezan tudi dolgo napovedovani nakup revije Mag, do katerega naj bi prišlo konec leta. Z željo po vsaj delnih spremembah je povezan sobotni kongres Nove Slovenije. Po pričakovanju je bil za predsednika stranke izvoljen Andrej Bajuk, ki je bil v preteklih tednih in mesecih deležen številnih kritik s strani medijev pa tudi nekaterih članov stranke. Najglasnejši med njimi je bil nedvomno Lojze Peterle, ki pa ni zbral dovolj poguma, da bi kandidiral za predsednika stranke. Očitno je spoznal, da bi Bajuka težko premagal. Zato toliko bolj preseneča njegova skoraj otroško smešna izjava novinarjem na kongresu, ko so ga vprašali, kakšne bi bile njegove možnosti, če bi kandidiral za predsednika stranke. "Prepričan sem, da bi dobil več kot 50 odstotkov glasov." Še bolj je zbrane na kongresu presenetila Peterletova izjava, da se NSi ne sme deliti na Peterletove udbovce in Bajuko-ve domobrance. Na kongresu je prišlo tudi do delne pomladitve vodstva stranke, kar bi stranki v prihodnje lahko koristilo. S kongresom Nove Slovenije je čas večjih pretresov v političnih strankah na državni ravni za letos verjetno mimo. Vprašanje pa je, ali to drži tudi za gospodarstvo. Metod Berlec "Jest sem te nastavu!" 11 Hrvaško vprašanje Težko je razumeti nespravljiv hrvaški nacionalizem v odnosu do Slovenije. Simšičeva na robu prepada 12 Bajuk odbil napad r /________ Kongres Nove Slovenije (NSi) ni prinesel zamenjave v vrhu stranke. Tako bo stranko še naprej vodil Andrej Bajuk, ki pa se ji bo moral odslej bolj posvetiti. Izid glasovanja namreč kaže, da precejšen del članstva ni zadovoljen z njegovim dozdajšnjim vodenjem. 16 Gonja proti reformam Gospodarske reforme, ki jih je predlagala vlada, so povzročile takšno medijsko kampanjo, kakršne nismo imeli že od časa avnojske gonje proti Bajukovi vladi leta 2000. Blamaža pri izbiri izdajatelja Konec Jankovidevega klientelizma 24 Izmikanje južnih sosedov 32 Novo nemško vodstvo V torek je bila v Berlinu na položaj predsednice vlade s prepričljivo večino v parlamentu izvoljena Angela Merkel. S 397 glasovi za, 202 proti in 12 vzdržanimi glasovi je tako Merklova postala osma nemška voditeljica po drugi svetovni vojni in prva ženska v nemški zgodovini na tem položaju. 44 56 Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01 -434-54-63 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si; faks: 01-434-54-62; Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Ana Müllner, Peter Avsenik; kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. lanko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; fotografija: Gregor Pohleven (urednik fotografije), Reuters; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Andrej Lasbaher; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Fotografija na naslovnici: Gregor Pohleven Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Demokracija • 47/2005 Drama 20. stoletja Bovling v areni Znamenita železna zavesa je opravila svoje tudi na kegljiščih. Na eni strani se je kegljalo, na drugi pa se je igral bovling. Reforme so absolutno nujne Pogovor z dr. Mojmirjem Mrakom Reforme so v temelju absolutno nujne. Sam sem sodeloval pri nekaterih in bilo bi zelo nelogično, če se s potrebnostjo reform zdaj ne bi strinjal. Vendar pa to ne pomeni, da se strinjam z vsakim detajlom. Če hočemo postati uspešna evropska država - ne samo da bomo preživeli -, so reforme nedvomno potrebne. Pozitivne davčne spremembe (Stran 8) 16 let Slovenske demokratske mladine (Stran 10) Uveljavili ljudsko voljo (Stran 15) Prva zareza v železni zavesi (Stran 18) Padali so rekordi (Stran 19) Dobrovniški posli (Stran 26) Abrahamovka (Stran 28) Reševanje statusa Kosova (Stran 31) Več kot tisoč let (Stran 42) Carovniški turnir (Stran 48) Zadrski duh v Tivoliju (Stran 55) Se več in dlje! (Stran 58) Naš Zoki (Stran 59) Oče turizma (Stran 62) Resnica in manipulacije (Stran 65) Novi ljubljanski pomožni škof (Stran 66) Ameriška ustava je edinstvena Soavtor knjige Ustava Združenih držav Amerike mag. Jurij Toplak Zakaj ste se skupaj z mag. Klemenom Jakličem odločili, da boste izdali knjigo Ustava Združenih držav Amerike? Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava na svetu, verjetno pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Študirajo jo študenti, pravniki in politični strokovnjaki po vsem svetu. Prevedena je bila v več kot sto jezikov, v slovenščino še ne. Z mag. lakličem sva oba že več let poglobljeno študirala ameriško pravo in tako smo skupaj z veleposlaništvom ZDA sklenili, da se ustava prevede tudi v slovenščino. Moram poudariti, da knjiga ne vsebuje le besedila ustave v slovenščini in angleščini, ampak tudi strokovna pojasnila, v prvem delu knjige pa je precej poljudna predstavitev nastanka ustave in temeljnih značilnosti državne ureditve ZDA. Zakaj je ameriška ustava tako zanimiva? Medtem ko je za evropske države običajno, da svoje ustave pogosto popravljajo ali celo v celoti nadomestijo z novimi, se ameriška že več kot 200 let uporablja v domala nespremenjeni obliki. Od leta 1787, ko je bila napisana, je vzdržala preizkuse in pritiske časa, vojn in sprememb na družbenem, političnem, ekonomskem in socialnem področju. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu. Skozi dvesto let je bila ameriška ustava kot podlaga številnim piscem ustav in mednarodnih dokumentov, neredke so države, ki so jo celo dobesedno prepisovale. A nobena od teh ustav ni vzdržala tako dolgo kot ameriška. Ta namreč predstavlja edinstveno kombinacijo čvrstosti, imuna jena dnevnopolitično dogajanje in se ne da čez noč spremeniti za dosego kratkoročnih političnih ciljev, hkrati pa je fleksibilna, saj se lahko uspešno prilagodi spremenjenim političnim, ekonomskim in socialnim razmeram. Interpretacijo ameriške ustave, še posebno tisto od ameriškega vrhovnega sodišča, študirajo pravni strokovnjaki po vsem svetu in neredko je pripomoček pri interpretiranju ustav drugih držav, tudi slovenske. Navsezadnje se je na pod- lagi te ustave v Združenih državah izoblikovala ena najstabilnejših demokratičnih oblik vladavine z zavidljivo stopnjo spoštovanja človekovih pravic. Ni mogoče niti prezreti, da se je pod to ustavo razvila najmočnejša politična, gospodarska, vojaška, znanstvena, tehnološka, športna in še kakšne vrste velesila ter dežela priložnosti za milijone priseljencev z vsega sveta. To so le nekateri od razlogov, zaradi katerih je fenomen ameriške ustave koristno študirati in raziskovati. Ameriška ustava je zanimiva tudi, ker odločitve ameriškega vrhovnega sodišča, s katerimi jo le-to interpretira, močno vplivajo na življenje ljudi v ZDA in po vsem svetu. Skozi interpretacijo ameriške ustave Vrhovno sodišče ZDA odgovarja na vprašanja, kot so: Ali naj bo dovoljena smrtna kazen? Ali naj ima ženska možnost umetne prekinitve nosečnosti? Interpretacije Vrhovenga sodišča ZDA močno vplivajo tudi na ustavna sodišča drugih držav, nanje se sklicuje tudi slovensko. Je knjiga namenjena samo študentom in pravnikom, ki ste jih omenili? Ne. Knjiga je namenjena vsem, ki jih zanima nastanek in ureditev ene najstarejših demokracij. To niso le študentje in tisti, ki se ukvarjajo s pravom, politiko ali zgodovino. Poznavanje temeljnih pristojnosti ameriškega predsednika ali kongresa verjetno spada že k splošni razgledanosti vsakega izobraženega človeka. Kako sta si z mag. Jakličem razdelila delo? Mag. Jaklič je prevedel besedilo ustave in pripravil sprotna pojasnila. Sam pa sem skrbel za izvedbo celotnega projekta, pripravo knjige in za sodelovanje z drugimi partnerji, predvsem z veleposlaništvom ZDA, Ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji in založnikom. Pripravil sem tudi uvodno študijo. Kaj je bilo pri delu, ki ste ga opravili, najtežje? Gotovo je bilo najtežje najti ustrezen slovenski izraz za številne izraze, ki so jih avtorji ustave uporabili pred dvema stoletjema Ne le da gre za starinske izraze in da je marsikateri od njih medtem spremenil svoj pomen, mag. Jaklič je moral preštudirati tudi ameriške intepretacije angleškega izraza, uporabljenega v izvirnem besedilu, da je našel ustrezen slovenski prevod. Aleš Kocjan Kulturnobojniško razpoloženi mladci Mladi forum, podmladek SD, je nedavno pred vladno palačo uprizoril "socialni dialog" kot protest proti vladnim reformam. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo imela v prihodnosti "edini glas samo še Cerkev, ki dobiva vse nazaj", in bogati. Poleg tega poudarja, da so to reforme "političnega, Janševega sistema in njegove nesposobne ekipe". Glede na to, kako je tranzicijska levica ves čas poudarjala "neobremenjenost mladih", pa Mladi forum počne prav nasprotno - podpira kulturni boj. I tri pike Solze Zadnje čase je v Sloveniji znova v modi pretakanje solz. Se zlasti krokodiljih, če drži trditev, da je solz več vrst in da so poleg krokodiljih tudi mačje solze. Najdemo pa jih (krokodilje solze namreč, kar nima nobene zveze s "krokodilčki v očeh" glasbene skupine Čuki) tudi v politiki. Spomnimo se samo kongresa Zveze komunistov Jugoslavije leta 1989 v Beogradu, ko je nekaj solz potočila tovarišica Sonja Lokar in s tem prekršila nenapisano pravilo, da v politiki (zlasti partijski) ni prostora za čustva. Solze pa zadnje čase tečejo tudi v gospodarstvu. Natančneje v Mercatoiju, kjer zadnje čase vlada pogrebno ozračje, ker je nadzorni svet dosedanjega direktorja Zorana Jankoviča dal na čevelj (ali se mu na zadnji plati pozna njegov odtis, ne ve nihče). Ob novici, da je dobil brco, so jokale zlasti trgovke pri "najboljšem sosedu", čeprav mediji ne poročajo, ali so to počele vse ali samo nekatere. Menda naj bi jim Zoki celo dejal: "Punce, ne jočite za menoj." Sliši se podobno kot pesem "Don't cry for me Argentina", čeprav je omenjati Argentino v Sloveniji precej nevarno, saj te lahko nemudoma razglasijo za klerikalca, klerofašista ali kaj podobnega; sveda izjema je seveda svetovljanski filozof, lakanovec Slavoj Žižek. No, če se vrnemo k Mercatorju, bi lahko pritrdili Antonu Ropu, kije nekoč dejal, daje Jankoviča na položaj spravila politika oziroma on sam, kar je glede na Ropove (menedžerske?) sposobnosti čisto mogoče. Težava pa je, da bi se utegnil Rop zaradi te izjave zaplesti v spor z Milanom Kučanom, saj naj bi si slednji lastil največje zasluge, da je na vrh Mercatorja pripeljal tako uspešnega človeka, ki je na Merca-tor poleg tega čustveno navezan, saj naj bi bil Mercator "njegov otrok". Menda naj bi bilo Jankoviču celo teže brez Mercatorja kot Mercatorju brez njega. No, vsaj priznal je, da ni nenadomestijiv (kar za Ropa seveda ne velja). Poleg tega Jankovič pravi, da je "Mercatorjeva korporacijska kultura res močna", s čimer se seveda lahko strinjamo, saj je Mercator v zadnjih letih dobesedno pogoltnil kar nekaj trgovskih podjetij, ki jih je že prej imel v želodcu. Je pač tako, da živimo v svetu, kjer večje ribe žre-jo manjše. Je pa Zoki priznal, daje čustven človek tudi on in ne samo njegova dekleta. In ker gre ljubezen skozi želodec, lahko v kratkem pričakujemo, da se bo Zoki pojavil na kakšnem novem delovnem mestu. Na primer v živilski industriji, kjer bi lahko skrbel za distribucijo pleskavic in čevapčičev. Zraven seveda sodi tudi čebula, čeprav se ob njenem rezanju nekateri pošteno zjočejo. No, pa smo spet pri solzah... Gašper Blažič h-umor SDS Mestni odbor SDS Ljubljana Svetniška skupina SDS Ljubljana vljudno vabita na javno tribuno na temo SLOVENSKO ZDRAVSTVO DANES IN JUTRI v ponedeljek, 28. novembra 2005, ob 18. uri v dvorani Gledališča za otroke in mlade Ljubljana (nekdanja dvorana »španskih borcev«), Zaloška cesta 61 v Ljubljani. Javno tribuno bo vodil minister za zdravje dr. Andrej Bručan z gosti. Vljudno vabljeni! diktafon "Morda se je prejšnja vlada obnašala pobalinsko, vendar se sedanja obnaša nasilno." (Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Maks Tajnikar je znova podkuril Janševi vladi. Očitno še ni pozabil na svoje politične korenine, ko je deloval kot minister (ZL)SD v Drnovškovi vladi.) "Gre za nadaljevanje zgodbe, ki smo jo videli tudi pri javni RTV." (Poslanec LDS Matej Lahovnik komentira imenovanje novega nadzornega sveta časopisne hiše Delo. Po njegovo za vsem stoji največja vladna stranka.) "Če ne drugega, me počaka na domačem ekranu." (Ajša Sunjič zaradi polovičnega delovnega časa velikokrat "nese" službo domov.) "Če ju je razganjalo in nikakor nista mogla zaspati, sem zaigral in v nekaj minutah je vse pospalo." (Boštjan Penko pri svojih otrocih dokazuje, da je mogoče razgrajače umiriti tudi na miren način.) "Pravkar odhajam privatno v Boston in nato decembra službeno še v Izrael. New York je lep tudi poleti." (Barbra Drnač si zaradi obilice potovanj ne more privoščiti novoletnega obiska New Yorka.) "Mamo bom prosil, naj mi skuha domačo ju-hico. Nato bom tri dni spal, se crkijal in poljubljal." (Mišo iz TV-oddaje Bar se bo, potem ko bo zapustil oddajo, posvetil predvsem sebi.) "Vzhaja in zahaja." (Jan Cvitkovič razlaga, kaj počenja zvezda.) "Levi se bodo preselili levo, desni pa desno." (Mitja Cjuha opisuje posledice razdelitve Slovenije na dve regiji.) "Za nadaljevanje tradicionalnega prijateljstva med našim in vašim narodom je najbolje, da negujemo mirno mejo, ne pa mejo na Mirni." (Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobüo postavlja nenavadne pogoje za ohranjanje dobrih medsosedskih odnosov.) "Ali imamo kakšne posebne sposobnosti? Ja, jahamo na metli tudi kadar ni Halloween!" (Skupina Make Up 2 navdušuje s svojimi nadnaravnimi sposobnostmi.) Cedalie mani Dela Po najnovejših podatkih revidiranih prodanih naklad slovenskih tiskanih medijev, ki jih v okviru skupnega projekta večine slovenskih založnikov spremljajo na Slovenski oglaševalski zbornici, se je povprečno število prodanih izvodov časnika Delo v letošnjem drugem četrtletju spet znižalo. Če so še lani prodali dobrih 78 tisoč izvodov, so jih letos prodali le dobrih 73 tisoč dnevno. Spomnimo, da je naklada Dela že presegala 95 tisoč izvodov dnevno. Po podatkih omenjene agencije se število naročnikov giblje okrog 60 ^^ч tisoč, dobrih 13 tisoč izvodov pa * Df-4 — ..... dnevnoprodajovdrobniprodaji.se lani so na prodajnih mestih prodali slabih 18 tisoč izvodov, naročnikov pa je bilo konec lanskega leta 1.500 več kot konec junija letos. Po nam dostopnih podatkih se število prodanih izvodov znižuje tudi po 30.6. 2005, vendar bodo ti podatki znani šele čez nekaj mesecev. Nižja naklada, manj denarja od oglaševanja, relativno visoki stroški plač zaposlenih in drugi stroški zunanjih sodelavcev so razlog za to, da so letošnji devetmesečni poslovni izidi pod načrtovanimi. "Z rezultati ni nihče pretirano zadovoljen, ne uprava ne nadzorniki," je ob menjavi članov nadzornega sveta v začetku tega tedna dejal predsednik uprave Tomaž Perovič. Pri tem ni zanemarljivo, da so v nekaterih borznih hišah izračunali, da čisti poslovni izid Dela ob devetmesečju kaže, da je družba od polletja, torej samo v tretjem četrtletju, ustvarila 99 milijonov tolarjev izgube, trend prihodkov od prodaje pa nakazuje, da bodo ti ob koncu leta vsaj za desetino zaostajali za lanskimi. Razlogi za slabe poslovne izide so poleg teh, ki jih priznava uprava, tudi nekateri novi projekti pa tudi vlaganja, ki naj ne bi bila nujna za poslovanje hiše. Po naših podatkih naj bi bila Delova uprava odkupila eno nadstropje stavbe, v kateri deluje, in v njem uredila prostore za svojo sprostitev. Ko smo želeli te podatke preveriti pri Tomažu Peroviču in v tajništvu uprave, nismo dobili odgovora. V. K. Časniku Delo se prodaja pospešeno znižuje, vodstvo na čelu s predsednikom uprave Tomažem Perovičem pa zapravlja denar. Preprečili teroristični napad Slovenski policiji je po dveletnem sledenju informacijam in enoletni policijski preiskavi z dobro organizirano akcijo uspel veliki met. Celjski policisti so namreč odkrili skupino prekupčevalcev z orožjem in eksplozivnimi sredstvi, kakršna denimo uporablja zloglasna teroristična skupina Al Kaida. V ta namen so razpisali tiralico za 33-letnim državljanom Hrvaške Krešimirjem Vještico, za njegove sodelavce 44-letnega B. R. iz okolice Kamnika, 45-letnega državljana BiH K. H. z začasnim prebivališčem v Sloveniji in 25-letnega državljana Hrvaške T. D. pa odredili pripor. Po zaslišanju je bil izpuščen le 40-letni I. H. iz okolice Ljubljane. Policisti so med akcijo zasegli 37 kilogramov eksploziva, od tega pet kilogramov austrogela G1, sedem kilogramov goma 2 Eco, ki ga je Al Kaida lani Konceot Optimum gre Očitno se za delavke Koncepta Optimuma njihova večmesečna kalvarija končuje. V petek je namreč direktor podjetja Milan Druscovich odstopil od namere predloga za prisilno poravnavo, s katerim se je na vse načine hotel izogniti stečaju podjetja. S to njegovo trmoglavostjo so bile, kot smo že modrosti tedna "Guličev predlog (o verskih skupnostih, op. ur.) in podobne zamisli so manifestacije verske nestrpnosti. So značilen izdelek taktike, ko s sklicevanjem na strpnost in demokracijo le-to onemogočajo in krnijo v njenih temeljih. Pri tem jim ni prav nič nerodno širiti celo tako očitne laži, da bo Katoliška cerkev pravkar lastnica četrtine Slovenije. To smo lahko nedavno slišali iz ust človeka, ki se pri svojem protiverskem delovanju sklicuje celo na znanost, katere temeljna zahteva so uporaba in navajanje točnih podatkov." (Zgodovinar dr. Stane Granda) "V Sloveniji v glavnem prevladujejo zastarele oblike pouka. Takšno stanje imamo zaradi močno zastarelih učnih načrtov, premalo motiviranih, morda tudi usposobljenih učiteljev, pa tudi zaradi anarhije, ki prevladuje (po mnenju mnogih) po večini šol, zato sodobnejše, bolj demokratične oblike pouka niti niso mogoče." (Pedagog Janez Globočnik) Slovenski policisti so razkrinkali kriminalno združbo, ki je prekupčevala z orožjem, kakršnega uporablja Al Kaida. uporabila pri terorističnem napadu v Španiji, in 25 kilogramov pentrita. Prav tako so zasegli šest pištol in 30 električnih deto-natorjev. Robert Mravljak s celjske policijske uprave je pojasnil, da je zaseženi eksploziv na slovenskem trgu vreden 5,5 milijona tolarjev, zaseženo orožje pa 720.000 tolarjev. Po Mrav-Ijakovih besedah je šlo za dejavnost, katere sledi vodijo na Hrvaško in v BiH. Po njegovem mnenju Slovenija ni ciljna država terorističnih skupin, zagotovo pa je država za njihovo logistično podporo. Policisti se med preiskavo niso osredi-njali na naročnika zaseženega orožja in eksploziva, temveč na dokazovanje kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen od enega do deset let. S to akcijo pa so bržkone preprečili morebiten teroristični napad nekje v Evropi. L. K. Za delavke lendavskega podjetja Koncept Optimum se vendarle bliža konec agonije, v katero jih je pripeljal direktor Milan Druscovich. poročali v Demokraciji, najbolj oškodovane delavke podjetja, ki so do konca verjele obljubam direktorja in kljub katastrofalnemu finančnemu stanju nadaljevale z delom. Problem 52 delavk je v tem, da se ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje ali zaprositi za socialno pomoč, ker so uradno še vedno zaposlene, čeprav so na dopustu že od začetka avgusta in niso pre- jemale plač niti niso imele zagotovljenega de-la.Spomnimo tudi, da je država direktorju Drusco-vichu za zagon podjetja v Lendavi in za zaposlovanje teže zaposljivih delavk dala finančno pomoč v višini okrog 150 milijonov tolarjev. 0 tem denarju sedaj ni ne duha ne sluha. Ob stečaju bo denarja za poplačilo upnikov izredno malo, saj ima podjetje zelo malo premoženja, ki bi ga lahko vpisalo v stečajno maso. Upniki so medtem že prijavili za 370 milijonov terjatev. Delavkam je podjetje dolžno 140 milijonov tolarjev za plače, okrog 100 milijonov tolarjev dolguje zavodu za zaposlovanje, in sicer za subvencije, ki mu jih je slednji izplačal za odpiranje novih delovnih mest. G. D. pro&contra Podzavestna peta kolona V demokratičnem političnem soočanju so se vedno upoštevala tudi stališča nasprotnih političnih opcij in poskusi za doseganje kompromisov pri vodenju nacionalne politike tako, da to ne bi škodovalo stabilnosti države. To seveda velja za res demokratične stranke, katerih voditelji se zavedajo, da ne morejo za vsako ceno uveljavljati ozkih strankarskih interesov in interesov posameznih članov ne glede na negativne učinke, ki bi jih lahko tako obnašanje povzročilo pri skupni graditvi državotvornih temeljev. Gre za neko vrsto moralno-etič-nih ovir, ki so izraz odgovorne drže voditeljev, ko nesoglasja ustavljajo sodelovanje za skupno dobro. Tako obnašanje politikov, ki si ga vsi želimo, je seveda v današnji Sloveniji skoraj neznatno. Ne bom rekel, da ni ljudi, ki upoštevajo to moralno-etično vrednoto, a tudi ti imajo sodelavce, ki velikokrat skrivajo nič kaj demokratične in nepoštene cilje, večinoma iz sebičnega koristoljubja, ali kar najbolj boli, iz podzavestnih petokolonaških stremljenj drugačnega ideološkega nazora, ki presega odgovornost. To je danes razvidno tudi v koalicijskem krogu pozicij- resa. In prav ta prepotrebna stabilnost je ogrožena od znotraj, to je iz trojanskega konja, ki ga sestavljajo stare strukture s privilegiranim statusom v slovenski družbi, ki se še ne morejo sprijazniti z miselno evolucijo v času globalizacij-skih procesov, ki so večkrat boleči, a se jim ne moremo več upreti -razen z nasiljem seveda, kar pa je Prvega januarja 2006 bodo začele veljati spremembe zakonov, ki bodo vsem slovenskim državljanom, predvsem pa podjetnikom, bistveno olajšale življenje. Gre za spremembe davčnih zakonov, s katerimi je vlada želela popraviti največje anomalije obstoječega stanja. Spomnimo, da je nekdanja Ropova vlada lani v prvi polovici leta spreje- Davčne spremembe nov, ampak tudi pri predvolilnih ob-ljubah o poenostavitvi slovenske davčne zakonodaje in spremembah pri zakonu o dohodnini, davku na dodano vrednost (DDV), davčnem postopku, davku na izplačane plače in davku od dohodkov pravnih oseb. In kaj popravlja? Pri dohodnini bodo nekateri dohodki fizičnih oseb obdavčeni po proporcionalni Vlada izponjuje svojo predvolilno obljubo in poenostavlja davčno zakonodajo. nedopustno in nesprejemljivo. Ta peta kolona, ki pravzaprav ni enobarvna, ampak je posledica materialistične miselnosti članov različnih ideoloških opcij, ki so izšli iz enoumja in se niso še otresli miselnega vzorca pretekle indoktrinacije, upošteva in uporablja metode lastne sebičnosti kot cilj družbene uveljavitve. Ta hiba prevladuje v današnji po-osamosvojitveni družbi, ki je zamenjala demokracijo z anarhijo. To je še vedno razvidno v družbenih odnosih, posebno na informacijskem in upravno-adrninistrativnem področju. Protikorupcija in protMentelizem (brez učinkovitih struktur) do sedaj nista imela praktičnega učinka. Zato je državotvornost danes v praksi nagnjena k destabilizaciji, in la t. i. davčno reformo, to je sveženj zakonov, s katerimi je temeljito posegla na področje obdavčenja pravnih in fizičnih oseb. Ker nato več mesecev ni sprejela podzakonskih aktov, se je davčna reforma 1. januarja letos začela z veliko zmešnjavo. Z nekaterimi na novo uvedenimi obrazci in postopki na Davčnem uradu Republike Slovenije še danes ne vedo, kaj bi počeli. Nekatere zakonsko predpisane obrazce uradniki preprosto odlagajo v predale, ker ne vedo, čemu so sploh namenjeni. Velika zmeda je med računovodji, davčni svetovalci pa pogosto ne vedo, kako bi svetovali. Zaradi nedorečenosti zakonov so ekonomisti novi vladi že lani predlagali, naj ustavi začetek izvajanja teh zakonov, vendar se vla- Protikorupcija in protiklientelizem (brez učinkovitih struktur) do sedaj nista imela praktičnega učinka. skih strank, kjer sicer še ni širokih razpok, a bojazen je dokaj realna. Kot mlada država, ki je komaj naredila prve korake iz enoumja, je Slovenija še vedno daleč od stabilnosti, ki je potrebna za soliden razvoj na vseh področjih konkurenčnosti v EU, kjer imajo že pol-stoletne izkušnje uravnavanja notranjega konstruktivnega političnega ravnotežja in medsosedskih odnosov v korist nacionalnega inte- to zaradi pomanjkanja moralno-etičnih ovir pri politični strategiji povzpetništva petokolonašev v večini strank pozicije in opozicije. Zato lahko ugotavljamo, da so tudi pri nekaterih članih pomladnih strank, nositeljic demokratičnih vrednot, še vedno navzoči duhovi preteklega ti-toizma, ki zavirajo usklajevanje slovenske miselnosti z antitotahtaris-tičnim prepričanjem večine demokratične družbe zahodnega sveta. Pavel Ferluga da za to ni odločila. Bilo je preprosto premalo časa, vendar sta predsednik vlade in finančni minister tedaj obljubila, da bo vlada nujne popravke pripravila letos. In to se je tudi zgodilo. Finančno ministrstvo je pripravilo spremembe obstoječe zakonodaje, čeprav ne bodo veljale dolgo, ker se pripravlja celovit predlog davčne reforme. Vlada je torej doslej držala besedo, a ne samo kar se tiče popravkov zmaličenih Ropovih zako- stopnji v višini 20 odstotkov, drugi dohodki pa tako kot doslej na letni osnovi s progresivnimi davčnimi stopnjami. Med drugim bodo odpravili posebno ureditev obdavčitve dohodkov vzajemnih skladov, podaljšali čas obdavčitve kapitalskih dobičkov in za samostojne podjetnike povečali davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prav tako bodo povečali posebno osebno olajšavo za nekatere poklice. Za pravne osebe je predvidena nova davčna olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj v obliki odbitka davka v višini 20 odstotkov. Z novelo zakona o DDV bodo podjetjem z letnim obsegom prometa do 50 milijonov tolarjev ponudili možnost obračunavanja davka šele na podlagi plačila računa in ne že z njegovo izstavitvijo. Prav pri tej spremembi moramo poudariti, da gre za veliko pomoč predvsem malim podjetnikom, ki jih močno pesti plačilna nedisciplina. Več kot dobre spremembe se obetajo pri davku na izplačane plače. Tabo že drugo leto nižji za petino, dokončno pa bo od-pravljen do leta 2009. Vlada je poskrbela tudi za to, da bo davčni postopek prijaznejši za zavezance in preprostejši za davčne organe. Popravljeno je torej tisto, kar je najnujnejše. Vida Kocjan Hrvaško uprašanje Dr. Peter Starič Za mojo osemdesetletnico mi je prijatelj Viktor podaril kopijo prvega lista časnika Jutro, ki je izšel na dan mojega rojstva. V njem me je presenetil članek z naslovom "Radičev parlament proti zunanji politiki vlade", v katerem piše: "Predsednik HRSS desavuira politiko svoje lastne vlade - Radičev nastop za spremembo predloga o razorožitvi - HRSS naj postane članica Zveze narodov - Radič denuncira Malo antan-to radi sestanka v Ljubljani." "Zagreb, 1. septembra. Včeraj se je vršila v Zagrebu seja Hrvatskega narodnega zastopstva, na katerem je govoril Radič o notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih ter se zlasti pečal s predlogom glede razorožitve, ki je sedaj na dnevnem redu razprav Zveze narodov v Ženevi. Po tem predlogu naj bi se vsako napadalno vojno smatralo za mednarodni zločin. Radič je dokazoval, da je ta predlog pogrešen, ker govori o državah in o vladah, ne pa tudi o narodih..." Podrobnosti sovjutru,2.9.1924, ki se dobi v NUK. Tam še piše, da... "se je Radič spravil s klevetami še na Pašiča... ki mu je podtikal, da je organiziral umor v Sarajevu leta 1914 in da je eden od povzročiteljev svetovne vojne", v zadnjem odstavku pa: "Hrvatsko narodno zastopstvo in tudi ves hrvatski narod bo delal še naprej s pojačano snago svojo pacifično človečansko politiko, ki zasleduje praktično in realno ravno-pravnost vseh narodov in vseh narodnih manjšin v državi, kakor tudi vseh stanov in poklicov v narodu." Ker je bil v predvojni Jugoslaviji manjši zahodni del države dvakrat bolj obdavčen kot večji vzhodni del in nasploh zaradi velikosrbskega pritiska, je v beograjski skupščini prihajalo do hudih sporov, ki so se včasih sprevrgli tudi v fizične obračune. Vrhunec je pomenil incident 20. junija 1928, ko je črnogorski poslanec Narodne radikalne stranke Puniša Račič, ki je zastopal skrajno veliko-srbsko nacionalno stališče, streljal na hrvaške poslance KDK in HSS in dva ubil, Stijepan Radič pa je zaradi strelnih ran umrl 8. avgusta istega leta. Iz napisanega lahko sklepamo, da je bila že predvojna Jugoslavija zelo nestabilna tvorba, ker so Srbi hoteli vso državo na silo "ujediniti" (posr-biti). Zato so Hrvatje takoj po napadu sil osi na Jugoslavijo razglasili Neodvisno državo Hrvaško (NDH), kjer so se tam živečim Srbom maščevali s prav ogabnimi krutostmi. V svoji knjigi "The Secret Front" (ISBN 1-84212-218-5) na str.168 avtor Wilhelm Höttl, ki je bil takrat nemški obveščevalni oficir v Zagrebu, piše, da si "nemški častniki zaman prizadevajo, da bi naučili ustaše civiliziranega vojskovanja". Med razpadom druge Jugoslavije, npr. po srbski zasedbi Vukovarja, pa so jim Srbi vračali z enako mero. Za vse odnose med Hrvati in Srbi, kolikor jih pomnimo, bi lahko rekli, da gre za nespravljiva nacionalizma. Zaradi takšne burne zgodovine bi nacionalistično norijo med Srbi in Hrvati še nekako razumeli, čeprav zločinov proti človeštvu, ki so se pri tem zgodili, ne moremo oprostiti ali opravičiti. Težko pa razumemo ne-spravljiv hrvaški nacionalizem do Slovenije, ki ga ne obremenjujejo takšni odnos kot do Srbije. Saj smo v zgodovini velikokrat sodelovali, npr. v bojih proti Turkom (bitka pri Sisku 22.6.1593) ali med kmečkimi upori (leta 1572). Svojo obljubo, da bomo sodelovali tudi pri osamosvojitvi leta 1991, je takratni predsednik Tudman prelomil, saj seje naskrivaj pogajal z Miloševičem, ki mu je obljubljal zahodno Bosno. Tako dvotirno poli- tiko je morala Hrvaška precej drago plačati, kar nam (ki smo se laže izvlekli iz velikosrbskega primeža) Hrvatje očitno zelo zamerijo. V vseh poosamosvojitvenih dogodkih in pisanju v hrvaškem tisku se kot rdeča nit vleče, da Hrvatje nekako ne priznavajo Slovenije kot enakovredne države. Zanje smo nekakšni "alpski Hrvatje", brez zgodovinske tradicije, ki pravzaprav ne bi smeli imeti svoje države. Nekateri bi nas radi kar izbrisati kot npr. Arabci Izrael. Priznajo le takšne do- govore s Slovenijo, ki so zanje optimalni. Kjer je katastrska meja zanje ugodna, je v redu, če ni (npr. na Savudriji), pa hočejo drugačne rešitve. Polovico energije iz jedrske elektrarne da, polovice odpadkov pa ne, o plačevanju v sklad za razgradnjo elektrarne pa nočejo niti slišati. Devize hrvaških varčevalcev pri Ljubljanski banki hočejo imeti takoj in ne šele po končani razpravi o nasledstva Slovencem, ki so si v Istri in Dalmaciji kupili parcele in tam zgradili ali poskušajo zgraditi počitniške hiše, ne priznajo pravic, ki so jim jih ob nakupu zagotavljali. Zaradi neprikritega šovinizma nočejo podpisati soglasno sestavljenih pogodb (npr. Sunčani Hvar). Čeprav v njihovih hotelih včasih letuje do 80 odstotkov gostov iz Slovenije (npr. v Hotelu Aurora na Malem Lošinju), so tam napisi v najrazličnejših jezikih, le v slovenščini ne. Slovenskega kanala na hotelskih televizorjih ni, njihove vremenske napovedi pa so take, kot da v sosednji Sloveniji niti vremena ni. Ko sem pred desetimi leti še hodil tja, nisem mogel kupiti niti slovenskih časopisov. Sedaj gre Hrvatom za nohte, ker morajo obmejne probleme s Slovenijo urediti pred vstopom v EU. Slovenci se bomo morali ne-popustijivo sklicevati na zgodovinska dejstva, ki so nam v prid, saj Kardelj in Bakarič, ki sta "tovariš-ko" premaknila mejo z Mirne na Dragonjo, za to nista imela nobenega soglasja slovenskega naroda. Težko pa si predstavljamo, kako bo Hrvatom uspelo priti v EU z njihovimi maksimalnimi zahtevami, ki temeljijo na nespravljivem nacionalizmu, ki ga njihova vlada ni ne sposobna in ne voljna ukrotiti. Zaradi burne zgodovine bi nacionalistično norijo med Srbi in Hrvati še nekako razumeli. Težko pa razumemo nespravljiv hrvaški nacionalizem do Slovenije, ki ga ne obremenjujejo takšni odnosi kot do Srbije. Podpis poraunalne pogodbe V sklopu praznovanj ob 100-letnici Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani je zavod s slovesnim podpisom zu-najupravne poravnalne pogodbe med ljubljansko nadškofi-jo in ministrstvom za obrambo pridobil uporabne površine ob sedanjem kompleksu, kjer naj bi nadaljeval svoje izobraževalno poslanstvo. Podpis pogodbe in rešitev tega vprašanja je omenil že premier Janez Janša v slavnostnem nagovoru ob praznovanju 100-letnice zavoda v Cankarjevem domu. Omenjeni instituciji, ki sta ju zastopala ljubljanski nadškof in metropol Alojz Uran ter ministerza obrambo Kari Erjavec, sta pogodbo podpisali v prostorih Zavoda sv. Stanislava. Minister Erjavec je v svojem nagovoru pred slovesnim podpisom pogodbe poudaril, da je pogodba za državo dobra in da država ni v ničemer oškodovana, saj je naša vojska na drugih bolj žgoča prav rešitev lastniškega vprašanja za biatlonski center na Pokljuki s pripadajočim objektom. Erjavec je poudaril, da sta se s takšnim načinom poravnave strinjala tako državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa. Kot je dejal nadškof Uran, je dogo-voro podpisu te poravnalne pogodbe dokaz, da so mogoči tudi takšni kompromisi, ki zadovoljujejo vse vpletene strani. Za podpis pogodbe je dejal, daje koristen tako za Slovensko vojsko kot za vrhunski šport, saj je po njegovih besedah biatlonski teren na Pokljuki ne le narodnega, temveč tudi mednarodnega pomena. Navedena pogodba tako dokončno ureja razmerje pogodbenih strank. Zavod sv. Stanislava pa je stem podpisom dobil priložnost, da vrnjeni kompleks čim hitreje namensko uredi in ga začne uporabljati. Naj spomnimo, da je denacionali-zacijsko zahtevo po vrnitvi ozemelj v Šentvidu že leta 1992 vložil takratni nadškof Alojzij Šuštar, zato se mu je nadškof Uran ob podpisu pogodbe za njegov prispevek še prav posebej zahvalil. G. D. zemljiščih v Šentvidu dobila možnost nadaljnjega razvoja. Ljubljanska nadškofija se je namreč odpovedala zahtevku za denacionalizacijo drugih vojaških kom- pleksov in površin v Šentvidu. Prav tako se je nadškofija odpovedala denaci-onalizacijskemu zahtevku za povrnitev nepremičnin na Pokljuki, kjer je bila naj- Obrambni minister Kari Erjavec ter ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran sta slovesno podpisala zunajupravno„poravnalno pogodbo, ki govori o vrnitvi dela vojaškega kompleksa v Šentvidu nadškofiji. Nadškofija pa se je odpovedala zahtevani po preostalemu ozemlju v Šentvidu in delu nepremičnin na Pokljuki, ki zajemajo tudi biatlonski center. 16 let Slovenske demokratske mladine Pretekli konec tedna je v Izoli potekal posvet podmladka Slovenske demokratske stranke, ki je bil hkrati priložnost za proslavo 16-letnice organizacije. V idiličnem okolju, ki ga je kljub mrazu in burji zbranim ponudila Obala, so člani Slovenske demokratske mladine (SDM) končali priprave na 10. kongres, na katerem naj bi januarja izvolili novo vodstvo, dopolnili program in spremenili nekatere člene statuta. Prijetno druženje je tako podalo roko burnim, a konstruktivnim razpravam. Njihova skupna ugotovitev pa je bila, da SDM nujno potrebuje večji izvršilni odbor, ki bo kos čedalje pomembnejšemu področju mednarodnega sodelovanja, posebno v odnosu do evropskih institucij. Pomemben korak v tej smeri je pridobitev statusa pridružene članice YEPP, podmladka Evropske ljudske stranke, kar bo nedvomno pripomoglo k uveljavljanju slovenske mladine v evropskem političnem prostoru tudi v luči skorajšnjega pred- sedovanja naše države Evropski uniji. Prav tako so se v SDM zavzeli za podporo vladnim reformam, saj se zavedajo, da jih tako Slovenija kot slovenska mladina potrebujeta. Zato se nameravajo dejavno vključiti v razprave o njih, da bi predlagane ukrepe še izboljšali. Vrhunec posveta je bilo slovesno zaznamovanje 16. obletnice nastan- ka SDM. Večer, ki so ga poživili s pesmijo in plesom ter dogodku primerno pogostitvijo, so s svojo navzočnostjo zaznamovali šolski minister in podpredsednik SDS Milan Zver, prihodnji veleposlanik na Hrvaškem Milan Orožen Adamič, poslanka DZ Eva Irgl, predsednik Kluba senjork in senjorjev pri SDS Ivan Bizjak in drugi. Mlade je uvodoma pozdravil predsednik lokalnega odbora stranke Bojan Zadel. V nagovorih sta predsednica SDM in poslanka Alenka Jeraj ter minister Zver spomnila na dolgo in uspešno prehojeno pot. SDM je kot prvi podmladek kakšne politične stranke postavila zahtevo po samostojni slovenski državi, kasneje pa se je pogosto oglašala s svojimi kritičnimi mnenji v javnih razpravah, ne nazadnje tudi s številnimi akcijami, namenjenimi krepitvi narodne zavesti. Zelo odmevna je bila letošnja akcija ob dnevu državnosti, v kateri so predstavili "Slovenijo, deželo velikih ljudi". Ministerza šolstvo in "ministervas, mladih", kot se je predstavil Zver, je navzoče opogumil pred izzivi, ki čakajo Slovenijo. Govoril je o reformah, ki jih namerava vlada kljub številnim nasprotovanjem izpeljati v dobro naše države. Čeprav gre za nepriljubljeno potezo, ki lahko SDS stane zmage na naslednjih volitvah, so reforme nujne za prihodnjo blaginjo. Pri tem je Zver dodal, da gre za odgovornost do mlade generacije, sicer bo ta čutila dolgoročne negativne posledice odlaganja z reformami. M. V. Posvet SDM, ki mu predseduje poslanka Alenka Jeraj, je potekal v sproščenem, a ustvarjalnem ozračju ob praznovanju "rojstnega one" podmladka. Na robu prepada Kriza v ljubljanski mestni koaliciji se zaradi samovolje županje Danice Simšič čedalje bolj poglablja. Trenja v koaliciji LDS in SD niso nič novega. Toda patpoložaj, ki se je zaradi relativne bližine lokalnih volitev jeseni 2006 zdel neizogiben, je v zadnjih dneh doživel opazne pretrese. Za prvo potezo je poskrbel predsednik LDS Jelko Kacin, ko je z izjavo, da je Ljubljana "bolana", kar zadeva posamezna ravnanja v stranki, oštel "uporne" mestne svetnike, ki zadnjih nekaj mesecev v mestnem svetu (MS) sestavljajo frakcijo stranke. Če svetniki ne bodo znali spremeniti svojega neracionalnega ravnanja, meni Kacin, lahko stranka v MOL na naslednjih lokalnih volitvah "odkoraka v zgodovino". Dodaten pritisk na frakcijo je povzročil podžupan Igor Omerza, ki je zagrozil z odstopom, če se samostojni svetniki LDS ne bodo spametovali. Po njegovo frakcija s kritiziranjem tako županje kot koalicije deluje, kot bi bila opozicija, kar pa je samostojni svetnik Janko Möderndorfer zavrnil in zatrdil, da samostojni svetniki ostajajo v koaliciji in se tako tudi vedejo. Simšičeva zahtevala odstope Nepričakovano potezo je v naslednjih dneh potegnila županja, ki je od treh občinskih načelnikov zahtevala, naj podajo odstopne izjave. Gre za načelnike oddelkov za gospodarjenje z zemljišči Natašo Turšič, za urbanizem Igorja Ju-rančiča in oddelka za gospodarske javne službe in promet Pavleta Klavsa. Kot v primeru razrešitve direktorice mestne uprave Darje Glavaš je Simšičeva odločitev sprejela brez kakršnega koli posvetovanja s koalicijo. Ker sodi Turšičeva med vidnejše člane mestne LDS, je novica seveda spravila na noge koalicijsko partnerico. Dogodek je sprožil ugibanja o odstopu obeh eldeesovih podžupanov, Omerze in Slavka Slaka, možnost odstopa pa je napovedal tudi podžupan iz SD Miloš Pavlica. Najradikalneje se je v imenu frakcije LDS na županjino samovoljo odzval Janko Möderndorfer. Mestne svetnike SD in LDS je pozval na sestanek, na katerem bi brez županje poiskali rešitve za nastale razmere, saj verjame, da je mandat mogoče pripeljati do konca, za kar se čutijo odgovorne do volivcev. Županja se po Möderndorferjevem mnenju namesto soočanja z nepravilnostmi raje ukvarja z iskanjem krivcev. Ker Simšičeva svoje odločitve ni pojasnila, v frakciji domnevajo, da razrešena Turšičeva in Klavs nista bila dovolj kooperativna pri nekaterih spornih potezah. Med temi je Möderndorfer izpostavil podpis za MOL domnevno škodljive pogodbe s telekomunikacijskim podjetjem Gratel, kjer ni bil izveden javni razpis. Omenjene razrešitve pa bi ogrozile sprejetje in izvrševanje mestnega proračuna za leto 2006. Samostojni svetnik je oblikovanje frakcije znotraj LDS ocenil kot pravilno odločitev, saj so s tem dobili možnost opozarjanja na neuspešno vodenje MOL. Hkrati je znova zavrnil očitke o rušenju stranke in izrazil pripadnost LDS. Po njegovo je strankina statutarna komisija sama ugotovila, da ni pristojna za razpravljanje o nastanku frakcije. Namen frakcij, ki so v tujini nekaj običajnega, je povezovanje in ne razdiranje matične stranke, saj bi sicer sami že izstopili iz LDS, je pojasnil Möderndorfer. Brezplodno posvetovanje Zaradi urgentnih razmer so se vsi trije podžupani obrnili po nasvet na predsednika svojih strank. A dvodnevni posvet LDS v Celju prejšnji konec tedna ni prinesel pričakovanega razsvetljenja. Podobno nejasno je stališče predsednika SD Boruta Pahorja. Ta je sicer potrdil svojo podporo Simšičevi, čeprav se ni spustil v ocenjevanje pravilnosti njenih kadrovskih odločitev. Ob tem je izrazil željo, da bi se ljubljanska županja potegovala tudi za naslednji mandat, hkrati pa opozoril, da se kadrovske poteze vlečejo na začetku in ne proti koncu mandata. A tudi Pahor se do oddaje našega članka v tisk ni izrekel o nameri Miloša Pavlice, da odstopi. Glede na izrečeno podporo Simšičevi si Pahorželi ohraniti status quo. Na dlani pa je, da po prerekanjih znotraj koalicije in številnih aferah, ki so pretresle županovanje Simšičeve, tudi med Ljubljančani prekipeva. Tako Delo kot Dnevnik sta prejšnji teden vsak s svojo anketo izmerila naraščanje ljudskega nezadovoljstva. Skoraj 40 odstotkov Ljubljančanov po Dnevnikovi anketi ocenjuje delo mestne uprave kot slabo, dobra četrtina pa je podobno ocenila delo županje, ki je prejela povprečno oceno 2,75 (na lestvici od ena do pet). Delo je izide svoje ankete primerjalo z leto starejšim tipanjem javnega mnenja in ugotovilo, da je zadovoljstvo s Simšičevo vidno padlo. Za njeno vnovično izvolitev bi glasovalo 23,8 odstotka vprašanih, več kot polovica pa bi se jih zagotovo odločila za drugega kandidata. Kar polovica anketiranih je poleg tega delo mestnih oblasti ocenila kot slabo aii zelo slabo. Še en dokaz torej, da kljub čedalje pogostejšemu pojavljanju na javnih prireditvah, nenehnim pohvalam na njen račun v nekaterih medijih ter všečnim intervjujem Danica Simšič izgublja podporo ne le v lastni stranki ali v koaliciji, ampak tudi, kar je najpomembnejše, pri volilcih. Tako je le vprašanje časa in strankarskih računic, kdaj se bodo v koaliciji odločili, da za lastno politično preživetje žrtvujejo županjo. Mitja Volčanšek Poziv samostojnega svetnika Janka Möderndorferja k vodenju MOL brez Simšičeve za zdaj ni padel na plodna tla. V frakciji ljubljanske LDS predvidevajo, da razrešena Turšičeva in Klavs nista bila dovolj kooperativna pri nekaterih spornih potezah županje. Odnosi v ljubljanski mestni koaliciji so tako čedalje bolj napeti. Kongres Nove Slovenije (NSi) ni prinesel zamenjave v vrhu stranke. Tako bo stranko še naprej vodil Andrej Bajuk, ki pa se ji bo moral odslej bolj posvetiti. Izid glasovanja namreč kaže, da precejšen del članstva ni zadovoljen z njegovim dozdajšnjim vodenjem. NSi si je za svoj drugi redni kongres, prvi je potekal pred štirimi leti v Rogaški Slatini, izbrala Novo Gorico, ki velja za tradicionalno volilno okolje SD in LDS in eno od mest, kjer z imeni svojih ulic in trgov še dandanes slavijo nekdanje komunistične revolucionarje. Kljub temu se v soboto v novogoriškem kulturnem domu, kjer je kongres potekal, ni dogajalo nič pretirano revolucionarnega. Potem ko sta že pred kongresom svojo kandidaturo odpovedala evropski poslanec Lojze Peterle in evropska poslanka Ljudmila Novak, je pred- Stari novi predsednik NSi Andrej Bajuk je v svojem govoru delegate opozoril, da kritike, ki letijo na račun vodstva, niso vse dobronamerne; predvsem tiste ne, ki prihajajo od zunaj. Veliki Bajukov predkongresni kritik Lojze Peterle je na kongresu nastopil s precej spravljivim govorom, nato pa odbrzel v Nemčijo na družabno srečanje. sedniško mesto znova pripadlo do-zdajšnjemu predsedniku Andreju Bajuku, tri podpredsedniška mesta pa so zasedli zdajšnji vodja strankine poslanske skupine Alojz Sok, njen minister v Janševi vladi Janez Drobnič in Ljudmila Novak, četrti podpredsednik pa bo predstavnik NSi v svetu. Bajuk: NSi se ni izneverila Čepravjebilo že pred kongresom jasno, da je del strankinega članstva nezadovoljen z dozdajšnjim vodenjem stranke, njegov začetek ni kazal, da bo končni izid glasovanja tako tesen. Tako so delegati najprej brez večjih težav izvolili delovno predsedstvo kongresa, sprejeli njegovposlovnik in izvolili delovna telesa predsedstva. Za nekaj težav je poskrbel le Bajukov protikandidat Franc Vovk, ki je ob sprejemanju poslovnika predlagal, naj se vanj zapiše, da v delovnem predsedstvu ne morejo sedeti člani (to je letelo na Alojza Soka, ki je kandidiral za podpredsednika stranke), ki hkrati kandidirajo za funkcije v stranki. Po krajšem posvetu s strankinimi pravniki, ki so zagotovili, da slednje ni v nasprotju s statutom stranke, je bil predlog zavrnjen, kongres pa je nadaljeval z delom. Sledil je zanimivejši del kongresa, govor Andreja Bajuka. Bajuk je najprej na kratko orisal strankino zgodovino. "Danes smo se zbrali na drugem kongresu pod geslom 'Nove možnosti Sloveniji'. To geslo stvarno povzema naše bistveno sporočilo, za kaj pravzaprav gre, za kaj se zavzemamo, čemu se trudimo in še načrtujemo. Ko smo pred petimi leti ustanavljali Novo Slovenijo, smo hoteli oblikovati drugačno politično dinamiko, ki bo po dolgih časih nenačelnih, pragmatičnih velikih koalicij, v katerih so bile izvorno demokratične stranke vselej v sporu same s seboj, prevzela vso odgovornost za to, da pri-pomoremo k oblikovanju politične paradigme, v kateri se ne bomo zadovoljili z drobtinami v vladah pod vodstvom strank komunističnega nasledstva, ampak bomo hoteli doseči veliko večje, veliko bolj smiselne cilje ... Danes je za nami že nekaj prehojene poti. Pred nami so odgovornosti, ki nikakor niso majhne. Politični trenutek na Slovenskem nas kliče k odgovornosti. Prepričan sem, da se tej odgovornosti Nova Slovenija ni izneverila. V novi vladi smo prevzeli štiri zelo pomembne, odgovorne re-sorje. Seveda, nekateri tarnajo in menijo, da bi bilo bolje prevzeti mesta, ki jih bremeni manjša odgovornost, mesta, ki prinašajo politične točke, navdušene vzklike množic. Odločili smo se drugače v prepričanju, da je vendarle današnji trenutek tak, da nas kliče k prevzemanju dejanskih odgovornosti pri vodenju države, k odgovornostim, ki so povezane s trdim delom, bistrimi idejami, dobrimi rešitvami v korist nas vseh." V svojem nastopu je odgovoril tudi nekaterim v stranki, ki so nezadovoljni. "Razumem lahko tiste člane in simpatizerje Nove Slovenije, ki Kam le odšel Peterle? Ker je Lojze Peterle takoj po svojem nastopu zapustil kongres, so nekateri dvomili o iskrenosti njegovih pomirljivih besed, vendar se je pozneje izkazalo, da je imel za svoj odhod tehtno opravičilo. Odšel je v nemški Radolfzell, kjer je bil častni gost na sprejemu ob 25-letnici poslanskega dela nekdanjega prvega pooblaščenca kanclerja Kohla za Slovenijo Hansa Petra Repnika. opozarjajo, da stranka ni dovolj napredovala v teh petih letih, kar naj bi se odražalo na občinskih volitvah pred tremi leti in na državnozbor-skih volitvah lani. Veliko je bilo izrečenega o tehniki vodenja, delovanja; tudi o všečnosti, sprejemljivosti, spretnosti predsednika. Pri vseh teh ocenah pa moramo vedno posvetiti posebno pozornost temu, ali gre za ocene iz lastnih vrst ali s strani naših političnih tekmecev ali nasprotnikov. Končno vsi dobro vemo, v kolikšni meri tudi od zunaj 'pomagajo' prepričevati javnost, da stranka ni dobro vodena, da nima jasnega obraza, da se uklanja večjemu partnerju v koaliciji. Izrečenim kritikam pozorno prisluhnem. Kritikam iz lastnih vrst posvečam največjo pozornost, saj so izrečene dobronamerno in v konstruktivnem duhu. Zlasti pred kongresom je razumljivo, da se ta vprašanja pojavljajo v večji meri, saj to navsezadnje pripomore tudi k temu, da skladno s temeljnimi izhodišči stranke uvedemo vse potrebne popravke. Prav gotovo pa ni dobro za strankino življenje in tudi njeno trdnost, če se ta vprašanja odpirajo kot stalnica, saj bi to lahko pomenilo, da nismo povsem prepričani v pot, ki smo jo izbrali, ko smo stranko ustanovili in zarisali njen jasni profil." Proti koncu se je predsednik Bajuk dotaknil še napovedanih vladnih reform: "Slovenija je do se- daj odlašala s strukurnimi reformami, ki so potrebne, da zagotovimo boljšo prihodnost za nas vse v neizogibnih pogojih globaliziranega sveta. To ni samo ocena te vlade. Na to nas opozarjajo domači in tuji strokovnjaki, evropska komisija in mednarodne organizacije, ki sledijo razvoju dogodkov pri nas in po svetu. Dejstvo je, da čeprav smo do sedaj dosegli za marsikoga zavidljivo gospodarsko rast, gredo vsa opozorila v smer nevzdržljivosti sedanje politike. Tako kot se Evropa zaveda, da za svoj lastni obstoj in razvoj potrebuje reforme, ki bodo povečale konkurenčnost njenega gospodarstva, obdržale bistvene značilnosti njenega socialnega modela in zagotovile trajnostni razvoj - in to je bistvo lizbonske strategije -, mora tudi Slovenija v istem duhu uvesti določene spremembe." Peterle umiril strasti Po Bajukovem nastopu, ki so ga delegati večkrat pretrgali z glasnim ploskanjem, so se delegati posvetili poročilom organov stranke in spremembam programa ter statuta stranke. Največ zanimanja pa je veljalo temu, kaj bo v svojem nastopu povedal Lojze Peterle (slednji bi moral predstaviti poročilo o delu sveta stranke, a je nastop po pričakovanjih izkoristil tudi za predstavitev svojih pogledov na dogajanje v stranki). Čeprav so nekateri pričakovali, da bo Peterle ostro napadel Bajuka, je njegov govor vendarle izzvenel v spravljivem tonu. Kot je dejal, je bilo na svetu stranke in v sami stranki v zadnjih tednih mogoče slišati veliko kritičnih besed na vodenje stranke (svet naj bi bil zato tik pred kongresom sprejel posebno izjavo, s katero se je zavezal, da bo NSi postala stranka političnega centra z jasnim demokrščanskim profilom), kar pomeni, da stranka ima težave, vendar pa te niso takšne, da jih ne bi bilo mogoče premagati. Premagati jih je po njegovem prepričanju mogoče le s skupnim nastopom in enotnostjo. "Bistvenega pomena za stranko niso delitve in razhajanja znotraj nje, temveč vprašanje, kaj se bo v prihodnosti v Sloveniji dogajalo z demo-krščansko politično opcijo. Nova Slovenija bo uspešna le, če se ne bo seštevala in če se ne bomo delili na Ba-jukove in Peterletove. Ne pustimo, da nas delijo na domobranca Bajuka in udbovca Peterleta. Edino kar nas mora zanimati, je smer, v katero bo le ta šla," je dejal Peterle. Pojasnil je tudi, katera je ta smer; "to je smer, ki vodi v politični center z jasnim krščanskodemokratskim profilom", in dodal, da je NSi ta čas najbolj zanesljiva politična sila v Sloveniji. Podmladek, seniorji in ženske ostajajo v izvršilnem odboru Po Peterletovem govoru, ki je, če sodimo po aplavzu, navdušil večino navzočih v dvorani, so delegati odšli na kosilo, po njem pa so se posvetili spremembam strankinega statuta. Med številnimi predlaganimi spremembami (večinoma gre za manjše spremembe) so delegati največ )) Bajukov protikandidat Franc Vovk se je delegatom predstavil s skoraj enournim govorom, v katerem je posebej poudaril, da v vaški cerkvi vsako nedeljo igra orgle. Na koncu to ni zadoščalo, da bi premagal Bajuka. Predsednik Mlade Slovenije Jernej Pavlin je med delegati precej lobiral za to, da bi podmladku stranke še naprej pripadalo eno mesto v izvršilnem odboru stranke, in to je bilo sprejeto. Volitve predsednika so pokazale, da so delegati v svojih mnenjih o vodenju stranke precej razdeljeni. Bajuk ima zdaj do lokalnih volitev čas, da to popravi. ; i pozornosti namenili predlogu statutarne komisije, da se iz statuta črta določba, da so člani izvršilnega odbora stranke avtomatično tudi pred-sednik strankinega podmladka (Mlade Slovenije), predsednik strankine zveze seniorjev in seniork in predsednica strankine ženske zveze. Med pomembnejšimi statutarnimi spremembami, ki so jih delegati sprejeli na kongresu, je odločitev, da bo stranka namesto treh po no-vemimelaštiri podpredsednike. Tri izmed njih bo izvolil kongres, eno mesto pa avtomatično pripada predstavniku NSi v zamejstvu. Še najostreje so takšnemu predlogu nasprotovali člani Mlade Slovenije in obeh omenjenih zvez. Menih so, da gre za zveze, ki so za stranko zelo pomembne in si zato zaslužijo posebno mesto v odboru (podobno prakso naj bi poznali v vseh evropskih strankah), zagovorniki predloga pa so menili, da so na ta način diskriminirane druge organizacije znotraj stranke, ki so za stranko prav tako pomembne, pa v izvršilnem odboru nimajo svojega predstavnika. Po skoraj enournem ping-pongu med zagovorniki spremembe statuta in njenimi nasprotniki so dilemo razrešile volitve (te je bilo treba zaradi ročnega preštevanja RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL INTER MARKETING www.rumenestrani.com glasov in zelo tesnega izida ponoviti), na katerih so delegati odločili, da predsednikom omenjenih zvez še naprej avtomatično pripada članstvo v izvršilnem odboru stranke. "Tesna" Bajukova zmaga Pred koncem kongresa so bile še volitve, v okviru katerih je seveda vse najbolj zanimalo, kdo bo postal novi predsednik stranke. Napetost je bilo toliko večja zato, ker se je že med kongresom (zlasti ob nekaterih nastopih predstavnikov Mlade Slovenije, ki so za svoje dobronamerne kritike na vodenje stranke, kot so jih označili, poželi buren aplavz) pokazalo, da je tistih, ki so nezadovoljni z vodenjem stranke, več, kot je kazalo na začetku kongresa. Kljub temu na volitvah Andrej Bajuk ni dovolil presenečenja, čeprav njegova zmaga ni bila tako prepričljiva, kot je marsikdo pričakoval. Od 281 delegatov jih je namreč zanj glasovalo 143, za njegovega protikandidata Franca Vovka pa 105. V svojem govoru po izvolitvi se je Bajuk delegatom zahvalil za izraženo podporo, tistim, ki zanj niso glasovali, pa ponudil roko pomiritve: "Rad bi iskreno podal svojo roko vsem, ki niste bih za to ali pa se niste strinjali s tem izidom kongresa. Zavedati se moramo, da smo ena in ista družina, omrežje ljudi, ki jih ne vežejo gospodarski ali pa zasebni, individualni interesi, marveč vrednote ljud-sko-krščanskega gibanja, ki so nam tako drage in so globoko, globoko zapisane v naših srcih. Prepričan sem, da bomo tisti, ki danes stojimo pred vami in ki ste jih vi izvolili, zmogli prebroditi vse težave, tudi te, na katere ste me opozarjali v zadnjih dneh." Kongres in razmeroma tesna Bajukova zmaga sta pokazala, da znotraj druge največje vladne stranke obstaja velik del članstva, ki ni zadovoljen z njenim vodenjem. Slednje pomeni, da se bo moral Bajuk v prihodnje bolj posvečati stranki in dvigati njeno priljubljenost v javnosti, sicer se mu lahko že po naslednjih volitvah (prve bodo lokalne) zgodi izredni kongres. Aleš Kocjan ANKETA Ali Ljubljana potrebuje predčasne volitve? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na www. demokracija. si Rezultati preteklega tedna Ali vam je všeč naša prenovljena spletna stran? 94,21 ne veml 4,4 ne 1,4 % 0 25 50 75 1 Glasovalo: 504 100 Demokracija Med 281 delegati so bili vsi najpomembnejši člani stranke, med njimi vsi strankini ministri Boštjana Turka, ki je pred kongresom grobo napadal Lojzeta Peterleta, na kongresu ni bilo. Verjetno med nekaterimi delegati ne bi bil dobrodošel. RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET! ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Uveljavili ljudsko voljo Vlada je na svoji seji prejšnji četrtek sprejela predlog novele zakona o trgovini, ki je burila duhove predvsem med delodajalci. Vlada se je odločila v celoti spoštovati voljo državljanov, kot so jo izrazili na referendumu septembra 2Ü03. Po noveli zakona, ki bo začela veljati 1. januarja, bodo trgovine z nujnimi življenjskimi izdelki lahko poslovale do deset nedelj v letu, neomejeno pa bodo ostale odprte le izjeme, ki bodo omejene na 200 kvadratnih metrov površine. Po novem zakonu bo torej večina trgovin ostala zaprta ob nedeljah in zakonsko določenih prostih dnevih. Omenjene izjeme se nanašajo na prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih, železniških in avtobusnih postajah. Končni zakonski predlog odstopa od prvotnega, po katerem bi bile ob nedeljah zaprte le prodajalne z nujnimi življenjskimi izdelki s prodajno površino, večjo od 200 kvadratnih metrov, vse manjše prodajalne pa bi ostale odprte brez omejitev. Predlog so spremenili zaradi zahtev NSi, DeSUS in SLS po doslednem upoštevanju referendumske odločitve. Zakon vključuje tudi ukrepe za odpravo administrativnih ovir. Tako odpravlja obvezno prijavo obratovalnega časa prodajalne pristojni upravni enoti. Odločitev za mejo 200 kvadratnih metrov površine je bila spreje- ta po natančnem pregledu ministrstva za gospodarstvo, kjer so ugotovili, da so znotraj te kvadrature vse obstoječe prodajalne, ki predstavljajo izjeme. Priprava zakonskega predloga je res nekoliko zamujala, a po besedah ministra Andreja Vizjaka je bil razlog v usklajevanju med socialnimi partnerji, ki pa niso našli skupnega jezika. Zato je morala odločitev nazadnje sprejeti vlada. Kot je bilo pričakovati, so predstavniki Sindikata delavcev trgovine pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, ki so prvotnemu predlogu nasprotovali, pozdravili odločitev vlade, hkrati pa pričakujejo, da bo predlog v parlamentu podprla tudi opozicija. V sindikatu zavračajo strašenje delodajalcev, da bodo zaradi novega zakona prisiljeni v množična odpuščanja in da se bo promet v trgovinah zmanjšal. Spet grozili z obstrukcijo V ponedeljek se je nadvse živahno začela redna novembrska seja državnega zbora, glavni vzrok pa je bila odločitev predsednika DZ Franceta Cukjatija, da opozicijskega predloga o preiskavi politične odgovornosti v zadevi Mercator ne da na glasovanje. Zaradi tega so poslanci LDS obstruirali uvodni del zasedanja. Zahtevo za preiskavo je vložilo skupaj 31 poslancev LDS in SD z namenom ustanovitve preiskovalne komisije, ki bi preverila domnevno sporno prodajo deležev KAD in SOD v Mercatorju. Cukjati je svojo odločitev pojasnil z dejstvom, da je vsebina zahteve opozicije že povzeta v dopolnjeni zahtevi koalicije. Z morebitno ustanovitvijo dveh komisij, ki bi preiskovali isto zadevo, naj bi po Cukja-tijevo kršili temeljna pravna načela, pri čemer seje skliceval tudi na mnenje za-konodajno-pravne službe DZ. Kasneje je Cukjati novinarjem pojasnil, da bi uvrstitevna dnevni red samodejno pomenila odločitev o odreditvi preiskave, saj se DZ z določenim aktom le seznani, ne pa tudi glasuje o njem. V opoziciji so predsednikovi odločitvi močno nasprotovali. Milan Cvikl (LDS) je Cukjatiju očital kršenje ustave, zakonodaje in poslovnika parlamenta, saj je po njegovo DZ dolžan odrediti preiskavo na zahtevo 30 poslancev. Teatralen odhod poslancev LDS iz sejne dvorane je toliko bolj nenavaden, ker se je Cukjati že prej odločil, da na sejo uvrsti le predlog 39 poslancev koalicije. Zadeva pa očitno ne bo prav kmalu dobila epiloga, saj so v SD napovedali upravni spor pred vrhovnim sodiščem, v LDS pa so na računskem sodišču zahtevali revizijo po njihovo sporne prodaje. Obtožbe namesto vprašanj Nadaljevanje ponedeljkovega zasedanja je bilo namenjeno poslanskim vprašanjem premierju in ministrom. Milan M. Cvikl (LDS) je Janšo vprašal o učinkih letos sprejetih ukrepov vlade na davčnem in gospodarskem področju in pri tem vladi očital, da bodo s predlaganimi spremembami zakona o dohodnini državljani dodatno obdavčeni. Predsed- nik vlade je repliciral, da se nima smisla braniti pred vnaprej izrečenimi obtožbami v obliki vprašanj. Janša se je tudi vprašal, kje so bili predlogi opozicije, ko je bila le-ta še na oblasti. Mirana Potrča (SD) je zanimalo, katere predloge in rešitve v korist Katoliške cerkve načrtuje vlada na račun davkoplačevalcev, in namignil, da medsebojna naklonjenost vlade in RKC presega ustavno načelo o ločenosti Cerkve in države. Vlada ne podpira ali načrtuje nobenega ukrepa, ki bi bil v korist posebnega položaja RKC, je zatrdil premier, ampak poskuša doseči le normalen dialog z verskimi skupnostmi, ki so pomemben del civilne družbe. Za Janšo so Potrčeve trditve podtikanja in kažejo, da se nekatere stranke v glavnem ukvarjajo s kulturnim bojem. Alojz Sok (NSi) je spraševal o pogodbi med Mercatorjem in zavarovalnico Triglav iz leta 2000, ko naj bi bil Mecator začasno prodal svoje delnice po ceni, kije bila skoraj trikratnižja od tržne. Janšev odgovor je bil, da vlada neposredno ne more ničesar storiti. Obstaja pa utemeljen sum, da je uprava Mercatorja kršila zakon o gospodarskih družbah. Morebitno oškodovanje bodo morali preučiti nadzorni organi Triglava, je pojasnil premier. Vprašanje Zmaga Jelinčiča (SNS) se je nanašalo na depolitizacijo sodne veje oblasti. Ta bi bila po Janševo v nekaterih primerih zelo potrebna, na kar kažejo tudi zapleti v zvezi s predsednikom ljubljanskega sodišča, ki zmanjšujejo ugled sodstva. Mitja Volčanšek Gospodarske reforme, ki jih je predlagala vlada, so povzročile takšno medijsko kampanjo, kakršne nismo imeli že od časa avnojske gonje proti Bajukovi vladi leta 2000. Vse zavore, ki naj bi občasno vsaj na videz ustvarjale vtis objektivnih medijev, so popustile in priče smo izrazito neprofesionalnemu pisanju in poročanju mnogih novinarjev. LDS in SD (ZLSD), ki obvladujeta tisk in (še vedno) RTVS, napenjata vse sile, da bi Slovenkam in Slovencem prek medijev priskutile predlagane reforme. Zavajanja o reformah Reforme so seveda nujne in mnogi se tega zavedamo. Zavod za oživitev civilne družbe je v medijski analizi v reviji Dignitas, založba Nova revija, že leta 2000 opozarjal na izsledke raziskave švicarskega inštituta IMD, po katerih je bila Slovenija na 44. mestu od 47 držav v mednarodni konkurenčnosti in na 45. mestu glede na transparentnost vladnih odločitev. Položaj Slovenije se v naslednjih letih ni izboljšal, analize v reviji Dignitas so pa tudi dokazovale, da mediji niso objektivno poročali o primerjavi našega gospodarskega stanja s tujino. Isto načrtno medijsko zavajanje se dogaja še danes, posebno še glede utemeljenosti reform. Vodstva sindikatov napovedujejo stavke, ugotovimo pa lahko, da so orodje pod taktirko LDS in SD (ZLSD). Kje so bili sindikati, ko so pod vladami teh dveh strank razpadali veliki gospodarski sistemi, ko smo imeli afere TAM, Litostroj, vrste tekstilnih podjetij, kjer so bile delavke opeharjene za vse, stečajni upravitelji so pa za plačo več desettisoč mark na mesec vodili stečaje? Sindikatov takrat nikjer ni bilo, ker so bili v skladu z navodili svojih političnih botrov tiho. Sedanje reforme so nujne, uvajajo jih vse države v EU zato, da bi bile konkurenčne in kos globalizacijskim pritiskom. Temu sindikati nasprotujejo in napovedujejo stavke, kar nima racionalne, ima pa politično razlago. Menim, da je tako medijska kampanja kot tudi nasprotovanje sindikatov posledica strahu LDS in SD (ZLSD), da bi bile reforme sprejete in da bi uspele. Stranki, ki si še nista opomogli od psihološkega šoka izgubljenih volitev, se že soočata z naslednjim šokom, ki ga predstavlja načrt za gospodarsko uspešnost sedanje koalicije. Posledica je dezorientira-nost, napadalnost in dirigirana sindikalna in medijska kampanja. Nazadnjaštvo ŠOS Pri vsem tem pa je najbolj groteskna Študentska organizacija Slovenije (ŠOS). Časnik Delo je objavil intervju z njenim predsednikom, intervju naj bi bil ostra kritika predlaganih vladnih reform, dejansko pa iz njega odsevata blišč in beda vodstva te organizacije. Objavili so 95 tez proti reformam vlade, kot pravijo, po zgledu Martina Luthra pred 500 leti. Inteligenčna beda tega blišča je v tem, da je Luther s svojimi tezami utemeljil potrebne reforme za prihodnost, študentske teze pa poskušajo zagovarjati nadaljevanje obstoječega real-socialističnega stanja. Primerjava njihovega nazadnjaštva z Luthrovim vizionarstvom je intelektualno groteskna. Teze naj bi bile "ostra kritika napovedanih ukrepov", ob branju pa človek dobi vtis, da so bile napisane za kakšno gostilniško mizo, med njimi pa so tudi trditve, ki so eo ipso resnične, kot "univerze niso trgovine", "bolonj-ska reforma mora biti pravilno im- Sindikati, ki tako ostro napadajo reforme, so orodje LDS in SD, saj so bili ob stečajih podjetij pod prejšnjo vlado vedno tiho. Iz intervjuja s predsednikom ŠOS Miho Ulčarjem v Sobotni prilogi Dela odsevata blišč in beda vodstva te organizacije. plementirana", "Slovenija je prav- komur, ki to zares hoče. Tiste za-na in socialna država". Intelektual- sebne univerze, ki uživajo elitni sta-no bedo, da ne rečem pokvarjenost tus, so zelo drage, pa ne zato, ker bi vodstva študentske organizacije pa ustvarjale dobiček, saj so neprofitne dokazuje dejstvo, da iz prihodkov ustanove, ampak zato, ker ponujajo študentskega dela vsako leto orga- študentom najboljši predavateljski ka-nizira Marihuana marš, promoci- der in najboljšo laboratorijsko oprejo marihuane, ki je z zdravstvene- mo. Vsaka univerza ima svoja pravi-ga in socialnega stališča nesprejem- la, splošno pa velja, da morajo starši ljiva, s pravnega pa protizakonita, študenta predložiti ne le svojo davč-Predsednik študentske organizaci- no prijavo, iz katere je razviden do-je je absolvent Fakultete za policij- hodek družine, pač pa tudi seznam ske varnostne vede, vendar si upa kot prvo izmed 95 tez napisati, da je Slovenija pravna država, hkrati pa s svojim Marihuana maršem zavestno krši naš pravni red. Značilno je, da novinar Dela ne zazna te pravne kon-tradikcije pri osebi, s katero objavlja tri strani dolg intervju. Najbrž je posledica medijske zapore, da od vseh slovenskih študentov in študentk, ki so študirali v ZDA, ne beremo ali ne slišimo nič. Ameriška in evrop- v ZDA je šolanje omogočeno vsakomur, ki ska mentaliteta se razlikujeta, si to želi, študentsko delo pa je tako ure- . v . . j jeno, da omogoča dovoli časa za študij, poenostavljeno rečeno v tem, da ' 3 ' ' Američani dajejo prednost indivi- celotnega premoženja družine, če že-dualni odgovornosti, Evropejci pa lijo, da njihov sin ali hčerka lahko za-splošni državni socialni skrbi. Ker prosi za štipendijo ali za študentsko so vsi organizacijski sistemi tudi delo. Štipendije in študentsko delo se odraz mentalitete naroda, ne mis- delijo po socialni upravičenosti pro-lim, da je ameriški šolski sistem sika. Študentsko delo poteka v režiji primeren za nas. A navedel bi rad univerze, ki tudi določi število delov-nekaj osebnih izkušenj iz ZDA, ki nih ur študenta tako, da mu ostane neposredno nasprotujejo temu, kar dovolj časa za sam študij. Študent beremo in slišimo v naših medijih, mora opraviti vse izpite v določenih rokih, odlaganja študija ni. Ameriški zgled Ne da bi primerjal naše in ame- V ZDA so državne in zasebne riške razmere, menim, da je ame-univerze. Na državnih je šolnina riška ureditev študentskega dela nizka, šolanje je omogočeno vsa- vzoren, socialno korekten in transparenten odnos med študentom in univerzo. V slovenskem primeru pa so posredniki študentski servisi, kjer imajo na račun študentov direktorji milijonske plače, sami servisi so pa dobičkonosni in z denarjem študentov kupujejo podjetja in nepremičnine ter prirejajo Marihuana marš. Čudim se le, da študentje mimo prenašajo, da nekdo jemlje njihov denar. Upam, da bodo reforme, ki jih predlaga vlada, ta realsocialistični tranzicijski bastard, ki mu pravijo študentski servis, vsaj do neke mere spremenile. Mag. Andrej Aplenc Kakšno bo vreme čez 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! TV J Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. V SL 3L -«CM ponedeljek torek sreda % .% & četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Into TV. d.o.o.. Novo mesto V Podpisovanje Osimskih sporazumov leta 1975 med Italijo in Jugoslavijo Desetega novembra je minilo trideset let od podpisa Osimskih sporazumov, s katerimi je postala meja med Jugoslavijo in Italijo dokončna. Sporazumi so začeli veljati po ratifikaciji parlamentov obeh držav podpisnic slabi dve leti kasne- Prva zareza sti manj, kot dejansko smo. Očitno se je Repe kot prijatelj nekdanjega predsednika države Milana Kučana čutil dolžnega odzvati se na govor, ki ga je imel premier Janez Janša na slovesnosti v spomin vrnitve Primorske matici septembra v Portorožu. Na simpoziju je bil podan natančen prikaz tako uradne kot tajne diplomacije, ki je naposled pripeljala do popuščanja napetosti po zgledu Brandtove Ostpolitik in podpisa sporazumov. železni zavesi je, a kolo zgodovine se je že začelo nezadržno vrteti naprej. Pomen sporazumov pa še zdaleč ni bil samo v določitvi meje, ki je dejansko obstajala vse od Londonskega memoranduma leta 1954, temveč v celem sklopu določil, Ja so pomagala preseči stare delitve in na obmejnem območju ustvarila prvo "odprto" mejo med kakšnima državama, ki ju je ločevala železna zavesa. Normalizacija in implementacija odnosov Pomen sporazumov je večplasten. Državi sta se med drugim v znamenitem 8. členu obvezali ohraniti vsaj enako stopnjo varstva manjšin, kot jo jedoločal poseben statut, priložen memorandumu iz leta 1954. Na podlagi sporazumov je bil kasneje noveliran Videmski sporazum o obmejnem osebnem prometu, urejena so bila vprašanja gospodarskega in tehničnega sodelovanja, veliko simbolno dejanje je bilo odprtje Sabotin-ske ceste, ki je prek italijanskega ozemlja povezala Goriška brda z drugo Slovenijo. Iz sporazuma, ki je sprožil ustanovitev številnih plodnih meddržavnih komisij, sta sosedi sklenili sporazum o odškodnini za odvzeto premoženje v nekdanji coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (L i. rimski sporazum iz leta 1983), več mejnih prehodov so odprli ali prekvalificirali. Predvsem je razveseljivo, daje večina do- ločb sporazuma zaživela, čeprav ostajajo tudi temne lise. Tako ni prišlo do odprtja proste carinske cone pri Fernetičih, sodelovanje med severnojadranskimi pristanišči je vse prej kot zgledno, odprto ostaja vprašanje vračanja umetnin in arhivov, leta 2001 sprejet varstveni zakon za Slovence v Italiji se ne izvaja. Odmeven simpozij Na pomen sporazumov izpred tridesetih let so opozorili tudi zgodovinarji in drugi strokovnjaki, ki so med 10. in 11. novembrom v Ljubljani in Kopru sodelovali na mednarodnem znanstvenem simpoziju. Le-tega je z uvodnim nagovorom počastil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot je dejal Rupel, so sporazumi "ustvarili ugodno politično klimo", na podlagi katere je Italija postala eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev najprej Jugoslavije in danes Slovenije. Na simpoziju smo lahko poslušali o ključnem vplivu Helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi leta 1975, ki je postavila nove standarde v mednarodnih odnosih. Te standarde sta prvi še istega leta uvedli Italija in Jugoslavija ter s tem položili enega od temeljev za otoplitev odnosov na razdeljeni celini. Seveda ni šlo za kratek proces; državi sta potrebovali desetletja, da sta po krizah okoli Trsta v štiridesetih in petdesetih letih presegli prastrah do sosede. Na simpoziju ni manjkalo polemičnih osti. Eno je ponudil dr. Božo Repe, ki je ob prikazu slovenske diplomacije v 20. stoletju zavrnil "staro protikomunistično tezo", po kateri bi Slovenci, če nas ne bi bremenil komunizem, dobili Gorico in celotno Beneško Slovenijo. Pri tem je Repe izpostavil šibkost kraljeve vlade v emigraciji in mnenje, da bi brez NOB dobili do- Dr. Jože Pirjevecje izpostavil pomen sporazumov za kasnejši raz-Zgodovinski pomen Osimskih sporazumov je dokazala udeležba voj slovenske državnosti, hkrati na mednarodnem znanstvenem simpoziju v Ljubljani in Kopru. Za izjavo o pomenu Osimskih sporazumov smo prosili dr. Jožeta Pirjevca, znanega tržaškega zgodovinarja in člana organizacijskega in programskega odbora simpozija. Dr. Pirjevec je dejal, da je Osi-mo prinesel marsikaj, pri tem pa izpostavil pomen dokončnosti meje, kolikor je omogočil Sloveniji, da je odtlej začela voditi bolj sproščeno politiko. Po njegovo si je poleg tega brez Osimskih sporazumov težko predstavljati kasnejši razvoj slovenske pomladi v poznih osemdesetih. Po drugi strani, je kritično pripomnil Pirjevec, sporazumi niso odpravili konfliktov med obema narodoma, saj je vrsta dramatičnih dogodkov od prve svetovne vojne dalje preveč globoko zarezala v odnose med Slovenci in Italijani in pustila vse do danes bolečo sled. Tega pa Osimo ni mogel odpraviti, saj to navsezadnje niti ni bil njegov namen. Tukaj je bilo krivo predvsem javno mnenje v Italiji, meni Pirjevec, ki še danes vidi v Osimskih sporazumih razlog za žalovanje za izgubljeno cono B. Osimo je nastal iz skupnega strahu pred Sovjetsko zvezo in pod pritiskom Washingtona, je prepričan Pirjevec, tako da je zdaj, v odsotnosti obojega vprašljivo, ali bomo znali Slovenci in Italijani premostiti stare zamere, saj je tokrat vse odvisno od nas pa opozoril na odprta vprašanja. samih. Mitja Volčanšek Evropska centralna banka napovedala dvig ključne obrestne mere. V našem portfelju so prodali Petrol in kupili Andritz AG. Pretekli teden bo investitorjem v tuje vrednostne papirje ostal v lepem spominu, saj je kar nekaj indeksov doseglo rekordne vrednosti. Če je v preteklih tednih med vodilnimi svetovnimi indeksi rekorde dosegal le japon- kapitalski trgi njavi tuje valute v domačo. Nafta je kljub napovedim, da bi lahko zaradi hladnega vala prišlo do višanja njenega tečaja, izgubljala vrednost. V New Yorku je bilo treba za sod odšteti 57,2 dolarja, v Londonu pa 54,9 za brent. Tečaji slovenskih delnic so v preteklem tednu za malenkost padli v primerjavi s prejšnjim tednom. SBI 20 je teden končal pri vrednosti Padali so rekordi ski Nikkei 225, so se mu tokrat pridružili še ameriška tehnološka indeksa Nasdaq in S & P 500 ter indeks evropskih delnic Dow Jones Stox 600. Kot smo omenili, ameriški indeksi že četrti teden zapored pridobivajo vrednost. S & P 500 je tako vreden mesto po tržni kapitalizaciji. K rasti Nasdaqa so pripomogle delnice Go-ogla, ki so prvič od začetka kotacije v avgustu 2004 presegle vrednost 400 dolarjev. Cekdobrimrezultatom dodamo še prevzemne aktivnosti, nizke cene nafte in zaupanje v ameriško segel najvišjo raven od aprila 2002. Londonski FTSE 100 jedosegel 5.498,90,kar je najvišje po avgustu 2001. Nemški DAX se še naprej krepi nad vrednostjo 5.000 točk, njegova končna vrednost v petek pa je dosegla 5.123,50 točke. Z Evropo je povezana tudi novica 4.610,22 točke. V petek je Gantarje-va ICD Group lastniško vstopila v Delo in napovedala, da bo delež povečala do 25 odstotkov. Tako kot povsod po svetu bo tudi pri nas zanimivo spremljati decembrsko trgovanje, ko tečaji delnic ponavadi rastejo. I Portfelj 10 delnic na dan 18. 11. 2005 Vrednostni papir Trg Indeks Valuta Število lotov Tečaj ob nakupu Tečaj 18.11.2005 Rast delnic v % Skupaj v SIT 1 Software AG Nemčija TecDax EUR 109 38.2 40.95 7.20 1,069,185 Bi Norilsk Nickel Rusija RTS USD 67 74.8 82.5 10.29 1,133,668 д Continental Nemčija DAX 30 EUR 61 67.75 70.42 3.94 1,028,960 4 Andritz Avstrija ATX EUR 50 83.01 83.01 0.00 994,198 5 Leoni Nemčija MD AX EUR 159 26.2 25.4 -3.05 967,394 ИД BASF Nemčija DAX 30 EUR 70 59.02 61.32 3.90 1,028,189 7 ETF Japonska Amerika ASQ USD 411 12.26 12.55 2.37 1,057,895 8 Allianz Nemčija DAX30 EUR 35 119.2 122.35 2.64 1,025,757 Hi PifBIG BIH BIFX BAM 811 10.06 9.8 -2.58 993,934 10 Badel Hrvaška CROBEX HRK 103 300.05 270 -10.01 905,494 Denar v SIT 171,543 • Skupaj 10,376,218 Vrednost portfelja 04.11.2005"* 10,023,326 • Vrednost portfelja 18.11,2005-»10,376,218 • Donosnost portfelja v odstotkih-»3.52 • Donos portfelja v SIT"*352,892 1.248,27, Nasdaq 2.227,07 in Dow Jones 10.766,33 točke. Delnice General Electrica so po dvigu napovedi glede dobička pridobile vrednost, kar je omenjeno podjetje postavilo na prvo osrednjo banko, potem lahko napovemo še vroč mesec december, ko delnice ponavadi močno rastejo. Na stari celini je indeks evropskih delnic Dow Jones Stox600v petek pre- Vplačevanje za prihodnost se izplača že danes Z vplačevanjem premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, si lahko že letos znižate svojo dohodninsko osnovo. Tako si poleg varnejše finančne prihodnosti, zagotovite višjo davčno olajšavo že zdaj. www.kapitalska-druzba.si KAPITALSKA DRUŽBA o dvigu ključne obrestne mere. Guverner Evropske centralne banke Jean Claude Trichet je na eni izmed konferenc trgu dal jasno znamenje, da lahko 1. decembra pričakuje dvig obrestne mere. Dvig ključne obrestne mere bi bil prvi te vrste v zadnjih petih letih. Valutni trg se je na novico odzval z dvigom vrednosti evra. Japonski indeks Nikkei 225 je minuli teden pridobival vrednost po zaslugi izvozno usmerjenih podjetij, kot so avtomobilska in elektronska podjetja. Analitiki pričakujejo, da bodo japonska izvozna podjetja pridobila zaradi zdajšnje slabosti japonskega jena. Zaradi nizkega tečaja jena v primerjavi z dolarjem so japonska podjetja bolj konkurenčna na tujih trgih, dodaten dobiček pa ustvarijo pri me- Naš portfelj je v dveh tednih, odkar spremljamo donos, zrasel za dobrih 350 tisoč tolarjev ali 3,52 odstotka. V zadnjem tednu smo prodali delnice Pe-trola po 68.573 tolarjev, kolikor je znašal petkov enotni tečaj. Pri prodaji smo ustvarili 12,26-odstotni kapitalski dobiček Menimo namreč, da lahko tečaj delnice pade, če ne bo novih pozitivnih informacij o vstopu strateškega partnerjav lastniško sestavo. Za del kupnine, v višini 1 milijon tolarjev, smo kupili delnice Andritza AG, 171.543 tolarjev pa smo pustili v denarju. Andritz je avstrijsko podjetje, ki se ukvarja s tehnologijo. Dobri rezultati in dobre napovedi za prihodnost pa so razlog, da smo delnico uvrstili v naš portfelj. Boštjan Kramberger, Kapitalska družba, d. d. Komisija vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu je za izdajatelja svoje revije izbrala popolne nepoznavalce problematike. Ti so se doslej izkazali le pri izdajanju revij za malčke in njihove mamice, kjer so vsebino podredili ozkim oglaševalskim interesom. Pri izbiri naj bi bila kršena tudi določila zakona o javnih naročilih. Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi državni sekretar Franc Pukšič, je pred časom pripravil javni razpis za izbor izdajatelja osrednje revije za Slovence po svetu. Hkratistemjepo-dal tudi predlog za sofinanciranje revije v naslednjih petih letih, po katerem bo izbrani ponudnik od 2006 do 2011 iz državnih sredstev prejel skupaj 200 milijonov tolarjev. Po naših podatkih se je na razpis prijavilo 7 ponudnikov, med drugimi Mohorjeva družba, Družina in Nova obzorja. Slednja je izdajateljica tednika Demokracija. Na uradu so za izdajatelja izbrali do zdaj praktično neznano družbo Otroci, d. o. o., iz Ljubljane. "Svoje" izdelke bodo lahko oglaševali na račun davkoplačevalcev Izbira družbe, ki je v lasti Edvar- da Vrtačnika in družbe MED IN, ta pa v lasti Edija Hočevarja, je bila popolno presenečenje. Se večje je sledilo, ko smo razkrili nekatere podrobnosti. Ugotovili smo namreč, da gre pri družbi Otroci, d. o. o., registrirani februarja leta 2003 v Ljubljani, za družbo z enim zaposlenim, ki je lani ustvarila slabih 28 milijonov tolarjev prihodkov (leto pred tem 13 milijonov), ukvarja pa se predvsem z izdajanjem brezplačnih revij za otroke in njihove mamice, revije pa financirajo izključno z oglasi, in to večinoma z oglasi družbe Ariel, ki prodaja pralna sredstva, plenice in druge higienske pripomočke. Pri tem ni zanemarljivo, da sta ustanovitelja družbe Ariel (za Slovenijo), ki deluje na Šmartinski cesti 152 v Ljubljani, Edi Hočevar in (njegova) družba MED IN. Ariel je po Sloveniji zelo razvejen, saj je poleg ljubljanske še ustanovitelj družb v Slovenj Gradcu in Železnikih, poleg tega ima 19 poslovnih enot po Sloveniji. Družba MED IN, katere edini lastnik je Edi Hočevar, v njej pa ni nobenega zaposlenega, je bila registrirana konec leta 2002 v Ljubljani, v teh letih pa ni dosegla omembe vrednega prihodka. MED IN pa se pojavlja kot soustanoviteljica številnih drugih gospodarskih družb. Če pogledamo, kdo je Edi Hočevar, ki naj bi prek družbe Otroci, d. o. o., in Edvarda Vrtačnika prišel do 200 milijonov tolaij ev proračunskega denar- ja, revijo za Slovence zunaj meja pa teoretično lahko izrabil za brezplačno oglaševanje izdelkov Ariel, ugotovimo, da gre za nekdanjega nogometaša jugoslovanske reprezentance, dejavnega tudi v Nogometni zvezi Slovenije. Vrtačnika pa so pred kratkim na komercialni televiziji predstavljali kot predstavnika Založbe Pasadena, čeprav ga med uradnimi viri v tej založbi ni mogoče zaslediti. S čim naj bi bili boljši? Po naših podatkih je družba O-trori,d. o. o., na razpisu ponudila precej slabše pogoje kot drugi, pri tem pa ni zadostila niti razpisnemu pogoju dosedanjih izkušenj s tematiko, ki jo bo obravnavala nova revija. Po- Vladni urad je izdajo revije za Slovence po svetu in v zamejstvu zaupal družbi Otroci, d. o. o., ki se je doslej izkazala le z izdajo revij, katerih vsebino je podredila predvsem oglasom za izdelke, ki jih je nato Edi Hočevar (lastnik podjetja MED iN, d.o.o,. in s tem posredno lastnik Otroci, d.o.o.) prodajal prek svojih lastniško povezanih družb. Dr. Janez Dular, član komisije, je izbiro drugih članov označil kot neustrezno in nerealno, zato je sejo zapustil. Poučna primerjava Izjave prizadetih Vodstvo Novih obzorij, ki se je pritožilo na izbiro vladnega urada, nam je posredovalo naslednje podatke: 1 Razlike med predlogom Novih obzorij in izbranim izvajalcem | Nova obzorja Otroci Naklada: 3.000 izvodov 3.000 izvodov Obseg revije: 68 strani 52 strani Frekvenca- 12 številk 12 številk Strani na leto: 816 624 Cena za izvod: 600 SIT brezplačno Prosta prodaja: DA NE Izkušnje s tematiko: DA NE Шј Spletna stran: kot portal prenos pdf-jev Dodatno: CD z zvočnim zapisom - člankov iz revije Iz podatkov je razvidno, da je družba Nova obzorja s 5 zaposlenimi in dobrimi 173 milijoni tolarjev letnega prihodka v primerjavi z družbo Otroci z 1 zaposlenim in 28 milijoni tolarjev celotnega prihodka dala bistveno boljšo ponudbo. Pri tem je treba omeniti še elaborat na 44 straneh, ki so ga izdelali na Novih obzorjih in ga predložili na razpis. Kljub temu so člani izbirne komisije v sestavi Rudi Merljak (predsednik) , Tatjana Lesjak - Klun, Anton Gogala, Melita Steiner, Milena Dom-jan, Biserka Močnik in Natalija Toplak raje izbrali družbo, ki nima nobenih izkušenj na tem področju, vse je šele v povojih in "na papirju". leg tega naj bi bila ta družba že v času razpisa v privilegiranem položaju, saj naj bi bila Tatjana Lesjak - Klun, članica razpisne komisije, vodstvo podjetja Otroci na dodatnih pogovorih povprašala, ali bi bili pripravljeni odkupiti bazo naročnikov od Slovenske izseljenske matice, in dobila pritrdilen odgovor. Po naših informacijah Lesjakova drugih ponudnikov tega ni vprašala, prav tako tega pogoja ni bilo v razpisni dokumentaciji. Po naših podatkih se je na seji komisije, kjer so izbirali "najboljšega" ponudnika, zgodilo tudi naslednje: dr. Janez Dular je izbiro podjetja Otroci označil kot neustrezno in nerealno, nato pa je sejo komisije predčasno zapustil. Po nekaterih informacijah naj bi veliko vlogo pri izbiri te družbe imela Marija Šterbenc, nekdanja poslovna sekretarka časnika Slovenec, ki jo ima večina nekdanjih zaposlenih in drugih sodelavcev tega časnika še danes v slabem spominu. Prav njeno ime so v družbi Otroci, d. o. o., navedli med člani šele načrtovanega uredniškega odbora. Obljubili so tudi zaposlitev glavne urednice nove revije. Po naših podatkih naj bi bila to Karolina Vrtačnik, žena ali sorodnica Edvarda Vrtačnika, soustanovitelja družbe, ki je urednica me- Komisija ni upoštevala vseh razpisnih pogojev šk sečnika Delničar pri časopisni hiši Delo. S problematiko Slovencev v zamejstvu torej nima nič skupnega. Najmanj dva pritožnika Na izbiro izdajatelja sta se pritožili družbi Nova obzorja in Založba Družina. V imenu Novih obzorij je pritožbo sestavil odvetnik Lado Arčon, saj je presodil, da je bilo v razpisu več kršitev zakona o javnih naročilih. Toda glej ga, zlomka: ko so v vodstvu Novih obzorij 9. novembra letos pisno zahtevali podaljšanje pritožbenega roka, saj jim od 7. do 9. novembra ni bil omogočen vpogled v dokumentacijo izbranega izdajatelja, so na uradu to vlogo zavrnili, družbe pa o tem niso niti obvestili. 10. novembra je nato Rudi Merljak, predsednik komisije, zahtevo za vpogled v dokumentacijo še ustno zavrnil. Po nekaterih podatkih naj bi bil podobno odločitev sprejel tudi Franc Pukšič. 11. novembra je nato odvetnik Arčon v imenu družbe Nova obzorja vložil pritožbo zaradi kršitev določil 50. člena zakona o javnih naročilih. Predlagal je tudi, da se do rešitve pritožbe pogodba z izbranim kandidatom ne podpiše, saj je sklep komisije o izbiri kandidata določal, da se pogodba z izbranim izvajalcem podpiše ne glede na morebit- Dr. Janez Gril, direktor Založbe Družina: Zakaj ste se pritožili na izid oziroma kaj se vam zdi sporno pri poteku razpisa in ocenjevalnih kiterijih? Založba Družina je ena od sedmih založb, ki so se prijavile na omenjeni razpis. Kdor se prijavi, mora računati tudi na to, da ne bo izbran. Zato moram jasno povedati, da se nismo pritožili zato, ker nismo bili izbrani. Izbor je zadeva komisije. Pritožili smo se zato, ker po našem mnenju komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh razpisnih pogojev. Med razpisnimi pogoji je bilo zapisano, da bodo "prednostno obravnavani projekti predlagateljev, ki so se s tovrstno izdajateljsko dejavnostjo že ukvarjali". Izbrana založba tovrstnih izkušenj nima Menite, da so "nenavadni" odločitvi komisije botrovali kakšni zunanji vplivi? Razmer ne poznam. Nimam razlogov, da bi podvomil o neodvisnosti komisije. Kako komentirate zavlačevanje v zvezi z vpogledom v dokumentacijo, ki je bila podlaga za sestavo pritožbe? Se vam zdi, da morda niste imeli vpogleda v vse relevantne dokumente in informacije? Ker stvari ne poznam, jih ne morem komentirati. Naša pritožba temelji na prepričanju, da razpisna komisija pri svoji odločitvi ni upoštevala vseh razpisnih pogojev. Komentar Simona Ozvatiča iz Celjske Mohorjeve družbe: "Oktobra 2005 smo se v predvidenem roku prijavili na javni razpis Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za izdajanje osrednje revije za Slovence po svetu. Dne 3.11.2005 so nas z urada obvestili, da je bilo na razpisu izbrano podjetje Otroci, d. o. o. Na izid javnega razpisa se nismo pritožili, vendar smo prepričani, da Celjska Mohorjeva družba z dolgoletnimi izkušnjami izdajanja in z vzpostavljenimi močnimi vezmi z zamejci in izseljenci po vsem svetu popolnoma ustreza razpisnim zahtevam in je bila tako gotovo eden najprimernejših kandidatov za izdajanje revije. Zaupamo pa, da urad razpolaga s trdnimi argumenti, z bogatimi izkušnjami in močnimi referencami, na podlagi katerih je na razpisu izbral podjetje Otroci, d. o. o." M. V. ne pritožbe. Kako se bodo končale pritožbe, za zdaj ni znano, način dela in odločitev vladnega urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu pa je seveda nerazumljiv. Vprašljivo je tudi točkovanje obsežnih programov, ki so jih ponudili ponudniki za izdajo revije. Bodo Slovenci v tujini in zamejstvu opeharjeni? Na koncu lahko zatrdimo, da v uradu ne glede na izide pritožb najmanj dveh ponudnikov nikakor niso sledili temeljnemu namenu razpisa. To pa je izbira takšnega izdajatelja revije, ki bo v tujini živečim Slovencem ponudil kakovostno ohranjanje narodne, jezikovne in kulturne identitete med slovenskimi rojaki, pomagal krepiti vezi med njimi, hkrati ohranjal njihove vezi s Slovenijo, slovensko javnost pa obveščal o delovanju Slovencev zunaj Republike Slovenije. Izbrani ponudnik z v programu napisanimi ljudmi, ki bodo za najmanj 40 milijonov tolarjev letno izdajali revijo, in z dosedanjimi predvsem dobičkonosno zastavljenimi vsebinami brezplačnih revij tega nikakor ne zagotavlja, saj na tem zelo občutljivem področju nima nobenih izkušenj. To pa je velika škoda Vida Kocjan kovićevo slovo Z mesta predsednika uprave Mercatorja je bil razrešen Zoran Jankovič, ki je to trgovsko podjetje vodil od leta 1997. Neuradni razlogi naj bi bili sporni posli Jankovičeve družine z Mercatorjem, iskanje sovražnega prevzemnika, zastoj pri širitvi poslovanja na nove trge in preveliki stroški poslovanja. Ena glavnih novic zadnjih dni je gotovo bila, da je novi nadzorni svet Mercatorja na ustanovni seji, na kateri je za svojega predsednika izbral Roberta Šego iz Pivovarne Laško, iz nekrivdnih razlogov razrešil prvega moža družbe Zorana Jankoviča. Vseh šest predstavnikov kapitala je razrešitev podprlo, notranji člani pa so predlogu nasprotovali (verjetno zato, ker so bili pod velikim vplivom sedaj že nekdanjega predsednika uprave). Novi predsednik nadzornega sveta (NS) Robert Šega (svetovalec uprave Pivovarne Laško, pomemben solastnik KD Graupa in tudi glavni koordinator sprememb na Delu) je v svoji kratki, a jedrnati izja- vi za medije k nekrivdnim razlogom ker je ta domnevno iskal možnosti za paj kupili več kot 29-odstotni delež dodal še sporazumno razrešitev, kar prevzem,skaterimbivMercatorvsto- vMercatorju, Istrabenz 15,34odstot- pa je Jankovič odločno zanikal. Po pil veqi partner, ki bi lahko sovražno ka od Kapitalske družbe, Laščani pa Jankovičevih besedah so želeli z njim mešal štrene načrtom največjih lastni- 13,74 odstotka od Slovenske odškod- oditi tudi preostali štirje člani upra- kov Pivovarne Iraško in Istrabenza in ninske družbe. Pred nedavnim sta ve, vendar jim ni pustil, "saj bi to ško- zavaroval Jankovičev hrbet. Tako naj Pivovarna laško in Infond Holding dovalo podjetju". Nekdanji predsed- bi se bil pogovarjal z vsemi večjimi tu- (kjer imajo glavno besedo prav tako nik uprave Mercatorja še ne ve, kaj bo delal vprihodnje. Ob odhodu mu pripada odpravnina v vrednosti 24 plač (kar 152 milijonov tolarjev) in šestmesečno delovno raz-merje, vendar bo ta čas verjetno izkoristil za dopust (ali sem sodi tudi morebitna kandidatura za županski Bo novi predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak? Konec Jankovičeve ere v Mercatorju prestol v Ljubljani?). Kaj bo storil s jimi trgovci (kot je na primer britan- in upravičena. Nadzorni svet Mer Laščani) kupila še 7,16 odstotka delnic od družb iz Gantaijevega sistema KD. Prav novi lastniki naj bi zahtevali zamenjavo prvega moža družbe. Pivovarna Laško je prepričana, daje bila nedavna razrešitev Zorana Jankoviča s položaja predsednika uprave Mercatorja zakonita ski Tesco), ki delujejo v regiji in so ga catorja je namreč na ustanovni seji bili pripravljeni sprejeti na pogovor. Jankoviča razrešil iz nekrivdnih raz- Glasnejša ugibanja o Jankoviče- logov, kar je pravica nadzornikov in vem odhodu so se v javnosti začela jo opredeljuje tudi veljavna zakono- pojavljati že po vstopu Pivovarne daja. Laščani še menijo, da je nad- Laško in Istrabenza v lastniško struk- zorni svet imenovala skupščina del- nadzorni svet z mesta predsednika turo družbe. Družbi sta od Kapital- ničarjev, kar pomeni, da mora sled- uprave Mercatorja tako hitro razrešil ske družbe in Slovenske odškodnin- nji zastopati interese lastnikov in ne (že na svoji prvi seji) predvsem zato, ske družbe v začetku septembra sku- interesov uprave družbe. Za Lašča- svojim delom dokapitalizacije in velikim številom "družinskih" delnic Mercatorja, se Jankovič še ni odločil. Krivdni ali nekrivdni razlogi? Zorana Jankoviča naj bi bil novi ne je zaskrbljivo dejstvo, da so se posli podjetij družine Jankovič prepletali z družbo Mercator, čeprav je Jan-kovič trdil, da je bilo poslovanje Mercatorja vedno transparentno in v skladu z zakonodajo. Uprava Pivovarne Laško je tako prepričana, da gre za kli-entelizem v najpopolnejši obliki in da je takšno sodelovanje v poslovni praksi nenavadno, čeprav ni nujno nezakonito. Iz tega lahko sklepamo, daje bila razrešitev iz nekrivdnih razlogov izbrana predvsem zato, ker je postopek v tem primeru veliko preprostejši in hitrejši kot pri dokazovanju morebitnih krivdnih razlogov. Igor Bavčar, predsednik uprave Istrabenza, pa je javno poudaril, da ima Mercator prevelike stroške poslovanja in da se bo v njem treba spoprijeti z marsičim, kar do sedaj še ni bilo storjeno. Z več koncev prihajajo tudi ocene, da je Mercatorje-va širitev na tuje trge prepočasna. Prihodnost Mercatorja Jankovič je Mercator vodil od oktobra 1997, pod njegovim vodstvom pa je postal največje slovensko podjetje po prihodkih z več kot 40-odstotnim tržnim deležem na področju slovenske maloprodaje in ena največjih trgovskih verig na območju jugovzhodne Evrope. Jan-kovičevih sposobnosti torej ni mogoče zanikati, čeprav se moramo pri tem zavedati, da tega nikakor ne bi mogel doseči brez izjemne podpore nekdanje vladajoče politike. Mercator je po poslovnih izidih v vzponu, zato je treba toliko več preudarnosti, da se stanje ohrani. Pomemben je torej pogled v prihodnost Pogoj za dokončanje začetih projektov je uspešno izpeljana dokapitalizacija. Skupina Mercator je v prvih devetih mesecih imela 298 milijard to-laijev prihodkov od prodaje, kar je 8,7 odstotka več kot v istem obdobju lani. Čisti dobiček skupine je poskočil za 115 odstotkov, na 9,6 milijarde tolarjev. Družba naj bi letos presegla načrtovane prihodke za pet odstotkov, kar pomeni, da bo ustvarila dobrih 400 milijard tolarjev prihodkov. To je za okroglih sedem odstotkov več kot lani. Čisti dobiček celotne skupine je od 12 do 13 milijard tolarjev, kar je dvakrat več kot lani. Ker pa je jasno, da zahteva dokapitalizacija od posameznikov velike zneske (skupni znesek, ki pri vplačilu dodatnega kapitala pripade zaposlenim mened-žerjem, je okoli 12 milijard tolarjev), je logično tudi, da bodo direktorji Mercatoija denar vložili samo, če bodo zaupali v prihodnost družbe. Seveda je bila že pri odobritvi dokapita-lizacije ponujena možnost drugim trem upravičencem, da si porazdelijo morebitne neporabljene pravice. Kdo bo zasedel njegovo mesto? Več vprašanj kot dokapitalizacija in potek projektov pa ta čas poraja nova kadrovska izbira. Uradnih informacij, kdo bo novi predsednik uprave Mercatoija, ni. Pričakovati ga je mogoče do konca leta. Po neuradnih informacijah so se lastniki že dogovorili, da bo krmilo najboljšega soseda prevzel "otrok Mercatoija" in "Jan-kovičev proizvod", 34-letni Žiga De-beljak. Ta je od leta 1999 do odhoda v _____ Gorenje vodil sektor kontrolinga in http://www.radio-viva.com računovodstva v Mercatorju, kjer so e-mail: viva@radio-viva.com: bila podroćja njegovega deia ziasti tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 Pivovarna Laško, kije po novem vodi Boško Šrot, je izpostavila Jankovičev klientelizem. Novi predsednik nadzornega sveta Mercatorja je Robert Šega. Igor Bavčar je izpostavil prevelike stroške poslovanja Mercatorja. stereo ^kds M5obotatel:02/537-W9 strateški kontroling, strateške poslovne finance, računovodstvo, davčna politika in interna revizija Debeljak je sedaj član uprave Gorenja, odgovoren za finance in ekonomiko. Do imenovanja novega prvega moža Mercatoija bosta naloge predsednika uprave opravljala člana uprave Marjan Sedej in Aleš Čerin, prvi pooblaščen za trženje, razvoj in investicije v trgovini, drugi pa za korporacijske zadeve in netrgovino. Sicer pa bodo člani uprave še naprej delovali vsak na svojem področju. V novi upravi naj bi od starih članov uprave ostala največ Stanislav Brodnjak in Marjan Sedej, medtem ko naj bi morala Jadranka Dakič in Aleš Čerin skoraj zagotovo odditi. Zanimivo je, da se sedaj omenja tudi možnost odhoda Maijana Se-deja, medtem ko se je še pred nekaj tedni omenjal kot morebiten kandidat za mesto predsednika uprave (tudi zaradi domnevno dobrih odnosov z nekaterimi katoliškimi krogi). Kdor koli bo že sedel na Merca-toijev prestol, se bo soočil s težko nalogo, saj bo moral izpolniti velika pričakovanja v razmerah, ko je trgovina v konkurenci čedalje trša. Spopasti se bo moral tudi z zaostanki pri širitvi na tuje trge in z nehvaležnim zmanjševanjem stroškov. Morda najtežje pa bo, da bo moral obuti velike čevlje svojega predhodnika. Denis Vengust STIMULATIVNO NAGRAJEVANJE, DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN MOŽNOST NAPREDOVANJA republika slqvenua ministrstvo za obrambo www.slovenskavojska.si Pridruži se nami Kot vojak » poklicni vojski, pogodbeni rezervi ali na prostovoljnem usposabljanju za obrambo boš odlično psihično In telesno pripravljen. Uril se boš za preživetje v najrazličnejših otoliščmari ter spoznaval veščine modernega bojevanja. Si pripravljen na pravo stvar? Pokliči na brezplačno telefonsko številko 08013 22 aü pošlji elektronsko pošto na naslov naboma.ptearaaemorui. m SLOVENSKA VOJSKA V ilužbi domovine. Hrvaška je pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu v začetku novembra sprožila arbitražni postopek proti Sloveniji zaradi nedobavljene električne energije iz Jedrske elektrarne Krško med letoma 2002 in 2003. Že v začetku meseca se je problematika zaradi domnevnega hrvaškega kršenja meddržavne pogodbe zaostrila. Hrvaška namreč še vedno ni ustanovila sklada za razgradnjo krške nuklearke. "S hrvaške strani pričakujemo vsaj jasen znak, zakaj in kje se zapleta, da bomo lahko rešili teža- Izmikanje južnih sosedov vo. Ne moremo pa naivno čakati in biti zadovoljni z namigi, da imajo sredstva za razgradnjo na nekem posebnem računu in da je ustanovitev sklada samo formalnost Gre za veliko denarja in radi bi jasne odgovore," je tedaj dejal slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Čez slaba dva tedna pa je kot strela z jasnega Hrvaško elektrogospodarstvo potrdilo, da je arbitražni postopek že v teku. Čudno je po eni strani to, da Vizjak do zdaj uradnega obvestila o hrvaški arbitraži glede JEK, kot sam pravi, sploh še ni videl, po dragi strani pa dejstvo, da Hrvatje tega vprašanja nočejo urediti dvostransko. Sami sicer pravijo, da so čakali dovolj dolgo, a vprašanje je, ali smo Slovenci dovolj potrpežljivi, da jim zaradi zadnjih zapletov tudi v zvezi z Novo Ljubljansko banko ne bi začeli počasi pripirati vrat v Evropsko unijo. Meddržavna pogodba Začetek tega poglavja v dokaj razburkanih odnosih med sosedama sega vleto 2002. Slovenija in Hrvaška sta se takrat dogovorili za novo pogodbo med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Jedrsko elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Pogodba bi morala začeti veljati 30. junija 2002, a jo je Slovenija v parlamentu ratificirala šele 19. aprila naslednje leto. Sporni predlog, ki je že tedaj dodobra razburkal tudi prebivalce Posavja, seje nanašal na ureditev medsebojnih odnosov in finančnih razmerij med pravnima solastnikoma JEK: družbo ELES GEN s sedežem v Ljubljani in Hrvatsko elektroprivredo (HEP). Bistveno pogajalsko izhodišče pri pripravi sporazuma je bila enakopravna delitev obveznosti iz razgradnje jedrskega objekta; pogodba v 11. členu navaja, da morata pogodbeni stranki v dvanajstih mesecih od njene uveljavitve sprejeti "ustrezne predpise za zagotovitev sredstev za financiranje razgradnje, in sicer tako, da bo vsaka pogodbenica zagotavljala redno plačevanje sredstev v svoj posebni sklad". Poleg tega naj bi ELES GEN prevzel vse obveznosti do banke, ki so nastale zaradi prenosa odplačil investicijskih posojil slovenskih ustanoviteljev na JEK. Od podpisa oziroma obojestranske ratifikacije pogodbe je torej minilo že 32 mesecev, Hrvaška pa nič; nekateri dokumenti za ustanovitev sklada naj bi sicer že bili pripravljeni, a naj bi se ustavili pri predsedniku hrvaške vlade Ivu Sanaderju. Tedanja opozicija, predvsem SDS, je vlado opozarjala na škodljivost in nesprejemljivost omenjene pogodbe za slovensko stran, in to predvsem v zvezi s skladiščenjem radioaktivnih odpadkov, vladna SLS pa je podala predlog za njeno ustavno presojo. To se je tudi zgodilo, zato je Slovenija pri ratifikaciji zamu- Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak meni, da je pravzaprav čudno, da Hrvaška zahteva odškodnino za nekaj, kar ji je bilo vseskozi na voljo. Hrvaški veleposlanik Mario Nobilo meni, da je odločba HEP, da sproži arbitražo, v skladu s pogodbo in z Energetsko listino. dila slabo leto; v tem času pa naj bi bila Hrvaška, tako menijo na tamkajšnjem ministrstvu za gospodarstvo, delo in podjetništvo, utrpela 53,7 milijona dolarjev škode. Maja 2003 naj bi nato hrvaško ministrstvo slovenski strani poslalo pobudo za rešitev spora, nanjo pa naj bi slovenska vlada odgovorila negativno. Aprila naslednje leto sta na zasedanju meddržavne komisije obe strani sklenili, da se bo odškodninski zahtevek odslej obravnaval na HEP. Hrvaška stran pa se je, potem ko naj slovenska stran ne bi bila odgovorila na še eno pobudo za mirno reševanje spora maja letos, odločila za arbitražo, pri čemer za povračilo škode, ki naj bi jo bili Hrvatje utrpeli v omenjenem obdobju, zahteva 31,7 milijona evrov. Minister Andrej Vizjak je dejal, da se bodo na morebitno arbitražo dobro pripravili, poleg tega pa je že napovedal ustanovitev strokovne skupine, ki naj bi zahtevek HEP temeljito preučila. Energija je bila ponujena Sicer pa Vizjak meni, da so hrvaške zahteve neutemeljene. Pri tem se sklicuje predvsem na dejstvo, da je bila elektrika Hrvatom v omenjenem obdobju ponujena, južni sosedje pa finančnih obveznosti niso izpolnjevali: "Energija ji je bila po- zasavske olose nujena s pisnimi ponudbami, ki jih imamo, zato je čudno, da zahteva odškodnino za nekaj, kar ji je bilo vseskozi na voljo. Poleg tega Hrvaška v tem času ni poravnavala svojih obveznosti do JEK." Vspornem obdob- JEK že lani odločila, da se s težavami iz preteklosti ne bo več ukvarjala. Bomo priprli vrata v EU? Slovenska politika se je dokaj burno odzvala na to problematiko. V ju je bila cena prav zaradi slednjega SNS so prepričani, da so pogajalska nekoliko višja od tiste, ki jo je Hr- izhodišča Slovenije tudi ob morebit- vaška pridobila iz jugovzhodne Evrope, zato je od Slovenije ni želela. Hrvatje seveda trdijo drugače. Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Ma- ni arbitraži dobra, a zagotovo ne taka, kot jih je pripravil slovenski predsednik Janez Drnovšek. "Bojim pa se, da naši pogajalci niso dovolj spretni, ИРВ! N .J « --v 1 ' rio Nobilo nam je dejal, da so čakali ker so Hrvatje pripravljeni pri teh za-dovolj časa: "Nedvomno bi bilo bo- devah lagati, ponarejati podatke, listine ... Mi smo pa tisti pravičniki, ki se zmeraj kot pijanec plota držimo dejstev," nam je zatrdil predsednik stranke Zmago Jelinčič. Poslanec NSi JožefHorvat pa je dejal, da "v evropskih pogajanjih, kjer bo Slovenija uveljavljala svoj glas, ne bi smeli odpreti vrat Hrvaški v EU, dokler vsi odprti problemi ne bodo pošteno rešeni". Tudi minister Vizjak ni ostal le pri kritikah na račun hrvaške sprožitve postopka arbitraže. Poleg nezadovoljstva zaradi omenjene neustano-vitve sklada je v naslednjih mesecih po njegovih besedah na slovenski strani pričakovati tudi trše odzive glede podpore pri hrvaških prizadevanjih za vstop v Evropsko unijo. Področje je očitno zapleteno, a Slovenija ima po nekaterih zagotovilih dobra pogajalska izhodišča tudi v pisnici sta obe državi" Na HEP med primeru arbitraže. Žalostno pa je drugim zatrjujejo, daje arbitražni po- dejstvo, da se vprašanja ne moremo V sporu med Slovenijo in HrvaŠko bo po mne nju hrvaškega ministrstva moral odločiti ne kdo tretji; zakaj ne kar Washington? lje, če bi nam uspelo doseči dogovor o tem odprtem vprašanju, toda slovenska stran je, kot smo rekli, negativno odgovorila na naše zahteve, da se o dolgu pogovorimo, zato se je HEP odločil, da po dveh letih in pol čakanja stvar izroči arbitražni ustanovi, ki je za to pooblaščena. Razlog, zakaj je HEP sprožil postopek proti slovenski državi, pa je v tem, da tak postopek zahteva Energetska listina, katere pod- stopek, če bo dosežen primeren dogovor, mogoče ustaviti. "Če se dve strani ne moreta dogovoriti, naj presodi tretji," je dodal hrvaški minister za gospodarstvo Branko Vukelič in dejal, da se je meddržavna komisija za lotiti dvostransko, ampak mora o njem odločati nekdo tretji. Morebitna arbitraža zagotovo ne bo pripomogla k boljšim medsosedskih odnosom, zato bi se bilo treba pogovoriti na štiri oči. Peter Avsenik Ne bo več dolgo, ko bodo rudarji le še spomin na dolgoletno tradicijo rudarjenja v rdečih revirjih. Prej pa bo seveda steklo še nekaj vode in gnojnice. No, še preden so tri zasavska mesta Zagorje, Trbovlje in Hrastnik začeli imenovati rdeči reviiji, so vsakokratni lastniki na vodilna mesta postavljali svoje kadre. Potem je prišel komunizem in znova so takratni lastniki (ne ljudstvo, ampak njihovo enopartijsko politično vodstvo) imenovali svoje obratovodje pa direktorje in tudi do "štajgerjev" je segla njihova moč. V času demokratizacije so prišli novi časi. Prišle so prve prave volitve po desetletju rdeče obarvanih in z njimi legalno izvoljena demokratična oblast, ki nas je osamosvojila. Še preden je lahko kaj več postorila tudi na gospodarskem področju, je ljudstvo izvolilo novo. Slednja je (znova) vzela pravico v svoje roke in imenovala vodstvene kadre po svojem (strankarskem) ključu. Tudi v Zasavju. Vsaj dva, ki jih je imenovala na direktorski stolček zasavskih rudaijev, sta slišala na ime IDS oziroma jima v rojstni knjigi piše Aljoša Kink in Aleš Berger. Nič drugače ni bilo v drugih javnih podjetjih in ustanovah. No, takrat demokratično izvoljena opozicija, enkrat bolj drugič manj številčna, je negodovala, češ, ko bomo mi na oblasti, se to ne bo dogajalo. Ljudstvo jim je po dolgih sušnih letih končno prisluhnilo in jim verjelo. Dovolj so imeli ropov, kopačev in drugih vladarjev z ne tako pomenljivimi imeni in priimki. Škatje in platno so dali drugim. Nekateri poznavalci pravijo in so tudi zapisali, da so se menjave na nekaterih pomembnih mestih tudi potem nadaljevale. Oblastniki jim odgovarjajo, da ne v tolikšni meri, kot jim očitajo. Res je, niso prav vseh zamenjali. Nekateri so se že prebarvali, drugi pa so odstopili kar sami Iz osebnih razlogov. Pa ja ... Nekateri pa nočejo odstopiti. Še celo tako so nesramni, da so se, še preden jim je mandat potekel, znova prijavili na razpis. Na primer direktor Rudnika Trbovlje Hrastnik (RTH) Aleš Berger. Čeravno je bil pred časom nadzorni svet malce spremenjen, tudi po podobi nove oblasti kakšnih večjih napak pri dosedanjem vodenju te pomembne javne ustanove niso odkrili. Le to, da je še vedno član trboveljske LDS in kot tak verjetno sumljiv. Vendar pa naj to ne bi bila prevelika ovira. Saj živimo vendar v demokratični Sloveniji, kjer so stranke in delovanje v njih nekaj povsem normalnega in običajnega. Kaj mu je torej (Ber-gerju) preostalo drugega, kot da se prijavi in kandidira za to pomembno vodstveno funkcijo še za en štiriletni mandat Kandidirali so še drugi. Poleg njega sta omembe vredna, saj sta šla skozi vsa sita in rešeta, novopečeni član prve vladne stranke, nekdanji nogometni golgeter Jani Žlak in dolgoletna članica te stranke Sanja Logar Bočko, Bergerjeva svakinja in tudi ena izmed novih neuklonljivih nadzornic RTH. Vlada je čakala in čakala, potem pa je tik pred dnevom D, ko naj bi se Bergerju pri vodenju RTH iztekel mandat, odločila Pisno na svojih spletnih straneh Prej kot omenjeni kandidati sami smo o odločitvi izvedeli vsi drugi, ki smo malce brskali po vladni spletni strani. Dolge tedne so vladni možje in žene razmišljali, poslušali spletkarje - tudi iz lastnih strankarskih vrst - in nazadnje odločili, da nihče od prijavljenih ne ustreza. Zakaj ne, nam ni znano. Lahko pa ugibamo: 1. Aleš Berger je še vedno član LDS, iz česar sledi, da ni dober za prvega moža javnega podjetja, ki je v lasti države. Država pa ima oblast, ki nerada sliši ime svoje predhodnice (LDS). 2. Logar Bočkova je ženska (toliko o enakopravnosti spolov). Tisti, ki jo poznajo, vedo, da je tudi zelo nepopustljiva in brezkompromisna in da ima nekaj, česar mnogi moški nimajo. Jajca. 3. Žlak ima pa smolo, da je bil favorit premalce izrazitega in močnega lobista. Sklep: čez slabe tri mesece bo znano novo ime direktorja RTH. Bo to pribežnik iz LDS, pred časom občinski svetnik, ki sliši na ime Sašo? Ni nemogoče. Igor Gošte 3 Naš čas, d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje i teL 03/ 897 50 03, fax: 03/ 5869 263 Občina Dobrovnik je mlada občina, ustanovljena leta 1998. Večinoma leži na narodnostno mešanemu območju, kjer večino prebivalstva tvorijo pripadniki madžarske narodnosti. Kljub majhnosti in mladosti občine pa njeno finančno stanje kaže na nerazumljivo trošenje in predvsem netransparentnost pri upravljanju občinskega proračuna. Občina se razprostira na 31 kvadratnih kilometrih in šteje vsega 1.325 prebivalcev. Vodi jo župan iz vrst LDS Marjan Kardinar. _J U BN -_J Ш l_ ■ V finančno poslovanje se je pred dvema mesecema poglobilo tudi finančno ministrstvo in župana ter občinski svet v začetku oktobra opozorilo, da ga občina ni tekoče obveščala o prihodkih, odhodkih in zadolževanju, kar bi po zakonu morala storiti. Zato so 6. oktobra županu Kardi-narju poslali dopis, v katerem poleg navedb o kršitvah in ugotovitvah katastrofalnega finančnega stanja občine nalagajo županu, da mora do 1. novembra ustreznim službam na ministrstvu predstaviti sanacijski program in začeti pokrivati obstoječe obveznosti, ki bodo občino bremenile za naložbe, ki so že v teku v prihodnjih proračunskih letih. Za komentar o stanju v občini Dobrovnik smo zaprosili ministrstvo za finance (MF) oz. njegovo službo za odnose z javnostjo. V svojem odgovoru so zapisali, da "podatki, s katerimi razpolaga ministrstvo, kažejo, da je finančni položaj občine Dobrovnik zelo težak in bo v prihodnjih letih še težji, saj se je zadolžila nad zakonsko dovoljenim veljavnim obsegom. Vse podatke o zadolžitvi, vključno s pogodbami o zadolžitvi, le na podlagi podatkov, morajo občine pošiljati ministrstvu za prejetih septembra 2005, finance, česar pa občina Dobrovnik ugotovilo, da občina ni ni storila. Zadolžitev občine znatno tekoče sporočala resnič- Občina DOBROVNIK DOBRONAK Közseg Na ministrstvu za finance so ugotovili, da jim občina Dobrovnik ni pošiljala resničnih podatkov o svojem finančnem stanju, zato je ustavilo vse nove investicije, občina pa mora pripraviti sanacijski program. Župan Marjan Kardinar naj bi bil s svojim netransparentnim poslovanjem občino spravil v velikanske dolgove. Bil naj bi tudi delni lastnik v nekaj podjetjih, na katera naj bi bil nakazoval proračunski denar za namišljena dela v občini. presega obseg mogočega zadolževanja glede na zakon, ki ureja financiranje občin. Občina Dobrovnik se zato pri tekočem poslovanju v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev v drugem polletju letošnjega leta že srečuje z likvidnostnimi težavami. Položaj pa se bo pri njenem poslovanju še zaostril, ko bo morala začeti odplačevati vse obveznosti iz kreditov in finančnega najema". Odgovorne na ministrstvu smo vprašali tudi o tem, kaj pravi zakon, ki občinam nalaga, da morajo o svojem stanju poročati ministrstvu za finance: "Občine so dolžne ministrstvu mesečno poročati o svojih prihodkih in odhodkih, računih finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja. Ti podatki naj bi odražali dejansko stanje poslovanja občine, kar pa se v primeru občine Dobrovnik ni zgodilo, ker posamezni poslovni dogodki niso bili pravilno in pravočasno evidentirani. Tako je ministrstvo za finance lahko še- nih podatkov o prihodkih, odhodkih in zadolževanju proračuna občine Dobrovnik, kot to določa določba 27. člena zakona o financiranju občin. Iz prejete dokumentacije je tudi razvidno, da občina ni pošiljala pravih podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin." Občina podaljšuje rok za sanacijski program Ministrstvo za finance je na podlagi podatkov, ki jih je prejelo septembra, nemudoma zahtevalo ustavitev vseh pogodb in razpisov. Najbolj žgoč problem v občini bo zato razveljavitev razpisa za graditev kanalizacije, saj je ministrstvo ocenilo, da občina ne bo mogla zagotoviti proračunskih sredstev za ta namen. Rok, do katerega je ministrstvo določilo pripravo sanacijskega programa, je bil 1. november. Zato smo pristojne vprašali, ali je župan že pripravil program in kaj je v njem zapisano. "Da bi ministrstvo za finance lahko ugotovilo dejansko stanje zadolžitve, je zaprosilo občino, da pošlje vse pogodbe, ki se nanašajo na kakršno koli zadolževanje. Prav tako smo zaprosili občino za poročilo nadzornega odbora in kako bodo ukrepali v občini za odpravo za- I Specifikacija posojil v občini Dobrovnik (Vir: Občina Dobrovnik) | Naziv posojilojemalca Upnik Znesek posojila Obrestna mera Datum črpanja Začetek odplačevanja Datum zapadlosti Odplačano Stanje kredita na dan 30.6.2005 Občina Dobrovnik Javni sklad RS 16.650.000,00 TOM+2% 9.12.2004 31.7.2006 30.6.2011 0,00 16.650.000,00 Občina Dobrovnik Banka Koper po pooblastilu EKO sklada 37.410.787,00 TOM+1,5% 3.12.2002 31.3.2005 31.12.2012 2.338.000,00 35.072.787,00 Občina Dobrovnik Banka Koper po pooblastilu EKO sklada 60.000.000,00 TOM+0,9% 10. 10.2003 31.8.2006 31.12.2018 0,00 60.000.000,00 Občina Dobrovnik NLB- premostitveni kredit 74.205.864,00 6,4% 12. 8.2005 31.12.2005 24.205.864,00 50.000.000,00 Občina Dobrovnik FENIKS-leasing 250.000.000,00 EURIBOR +3% 18.4.2005 18.4.2005 18.3.2020 3.130.350,00 246.869.650,00 GOMBOC, D. O. O. NLBD.D. (Porok Občina Dobrovnik) 72.387.485,00 5,75% 31. 5.2004 1.7.2004 1.6.2007 40.161.451,00 32.226.034,00 tečenega stanja. Ministrstvo je 18.10.2005 od občine Dobrovnik prejelo dopis z dne 14.10.2005, s katerim je župan zaprosil za podaljšanje roka za pripravo sanacijskega programa. Občina Dobrovnik je na podlagi sklepa občinskega sveta in nadzornega odbora z dne 26.10. 2005 z dopisom z dne 27. 10.2005 znova zaprosila za podaljšanje že omenjenega roka,in sicer do 15.11.2005. Občina je ministrstvu poslala le pogodbe, ki so bile sklenjene za najem posojila, za poroštvo in za finančni najem." Po besedah pristojnih na ministrstvu bo morala občina Dobrovnik sama poskrbeti za sanacijo svojega finančnega stanja in ne more računati na pomoč države. Na ministrstvu to pojasnjujejo z besedami: "Obstoječo proračunsko problematiko bo morala občina reševati sama v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev, Zapisnik računovodstva še posebej glede pogodb, ki so bile sklenjene vnasprolju z določbami zakona o financiranju občin, ki opredeljujejo dovoljen obseg zadolževanja. Prav zato ni realno pričakovati finančne pomoči s strani države." Dolgovi so ogromni Uspelo nam je pridobiti nekaj dokumentov, med njimi tudi zaupnih, ki kažejo na resnično katastrofalno finančno stanje občine. Tako nam je uspelo pridobiti zaupen zapisnik računovodstva, kije 24.8.2005 ugotavljalo finančno stanje in likvidnost občine. Računovodstvo je ugotovilo, da je občina v velikih likvidnostnih težavah, to pa je podkrepilo s podatki, ki so zelo alarmantni in jih prikazujemo v tabeli. Na koncu zapisnika je ocena, da sredstva za pokrit-j e navedenih obveznosti v letu 2005 znašajo skupaj 356.338.171,00 SIT. (Vir: Občina Dobrovnik 1. Stanje sredstev na transakcijskem računu občine Dobrovnik (razen sredstev, rezerviranih za plače, nujne stroške in namenskih sredstev) na dan 24.8.2005 je 0,00 SIT. 2. Potrebna sredstva za poplačilo kreditov in obresti, zapadlih do konca leta 2005, znašajo 72.176.902,00 SIT. 3. Proračunski primanjkljaj v letu2005 (obdobje 1.1.2005-31.7.2005) znaša 89.284.000,00 SIT. 4. Potrebna sredstva za plačila kratkoročnih obveznosti, zapadlih v letu 2005, znašajo 105.813.108,00 SIT. 5. Potrebna sredstva za tekoče domače transferje, zapadle v letu 2005, znašajo 14.064.161 SIT. 6. Potrebna sredstva za plače javne uprave in druge stroške za nemoteno delovanje (telefon, elektrika) znašajo 15.000.000,00 SIT. 7. Potrebna sredstva za dokončanje projekta kanalizacije znašajo 240.000.000,00 SIT, od tega se predvideva, da bo vletu 2005 zapadlo 60.000.000,00 SIT. "Poleg tega potrebujemo sredstva za poplačilo kreditov in obresti 2006 v znesku 67.293.070,00 SIT in v letu 2007vznesku41.993.458,00 SIT." Samo za primerjavo naj povemo, da je predlog proračuna za leto 2005 v občini Dobrovnik ocenjen na nekaj več kot 440 milijonov tolarjev. Poleg tega denarja bi občina za pokritje letošnjih obveznosti potrebovala približno 360 milijonov. Postavlja se nam vprašanje, kam je šel denar iz proračuna. Nekateri, ki nočejo biti imenovani, namigujejo, da ima župan lastniške deleže v šestih ali sedmih podjetjih in da je denar preusmerjal na račune teh podjetij za navidezna dela, dela torej, ki dejansko niso bila opravljena. Pose- bej bode v oči podatek o specifikaciji posojil, kjer je občina porok podjetju Gomboc, d. o. o., za posojilo v višini 72 milijonov tolarjev, kar lahko pomeni le to, da je podjetje Gomboc vzelo za občino posojilo, ker ga sama ni mogla, lahko pa je bila porok zanj. Na koncu naj zapišemo, da smo poslali vprašanja tudi na občino in županu Kardinarju in jih ves prejšnji teden prosili za odgovore. Vseskozi so nam jih obljubljali, v petek pa nam je župan sporočil, da ne bo dajal izjav, dokler ne bo končana izredna seja občinskega sveta, ki je bila ta teden. Z izmikanjem medijem se že tako slab sloves občine v javnosti gotovo ne bodo izboljšal. Gregor Drnovšek 11. (?ala koncert Radia Ognjišče V nedeljo>, 27. novembra., ob 15h in 19h. Vstopnice gredo za med, zato pohitite z rezervacijo! 01/512-11-26. Z nami bodo: Orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom Marka Fabianija, Alenka Grodec, Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda, Tomaž Domicelj, Elda Viler, Nuša Derenda, Andrej Šifrer, Ana Dežman, Nuška Drašček, Ivan Hudnik, Peter Januš, Petra Stopar, Trinitas, Pia Brodnik, Nina (Compare, Branko Robinšak, in voditelji Radia Ognjišče. IO OGNJIŠČE Abrahamovka Evropska zastava, modra z dvanajstimi rumenimi zvezdami, je letos stara 50 let. Ob praznovanju obletnice je bila vStrasbourgu slovesnost, na kateri je skupina mladih v navzočnosti najvišjih predstavnikov Evropske unije in Sveta Evrope na ogromno zastavo, velika je bila 45 krat 25 metrov in s tem največja na svetu, pritrdila 12 zvezd. Slovesnosti v Strasbourgs kjer ima sedež Svet Evrope, mesto pa gosti tudi mesečna plenarna zasedanja evropskega parlamenta, so se udeležili najvišji predstavniki obeh institucij. Dogovor o zastavi je leta 1955 doseglo petnajst tedanjih članic Sveta Evrope, EU pa jo je za svojo vzela leta 1986. Sprva je bilo mišljeno, da bo na zastavi 15 zvezd, toliko kot članic organizacije, a je Nemčija to preprečila, saj naj bi ena zvezda ponazarjala Posar-je, ki je bilo tedaj kot posledica druge svetovne vojne pod francosko oblastjo. Nemčija je želela 14 zvezd, kar pa ni bilo všeč Franciji. Ker nihče ni maral nesrečne številke 13, so sklenili opustiti načelo ena država - ena zvezda in se odločili, da bo na zastavi simboličnih 12 zvezd. Kradejo V zadnjem času sumijo, da nepridipravi kradejo kovance iz znanega rimskega vodnjaka Trevi, v katerega vsak dan na tisoče turis- Letno turisti v vodnjak vržejo za pol milijona evrov kovancev. Prenova hiše Rojstna hiša nemškega verskega reformatorja in začetnika pro-testantizma Martina Luthra (1483-1546) je pred napovedanim 15-mesečnim zaprtjem doživela silovit naval obiskovalcev. Stavbo, ki je na seznamu kulturne dediščine organizacije UNESCO, so namreč začeli prenavljati, hkrati pa jo nameravajo tudi povečati. Dela naj bi tov čez ramo vrže kovanec v upanju, da se bodo znova vrnili v večno mesto. Denar, tedensko se nabere najmanj 2.200 evrov, iz vodnjaka enkrat tedensko poberejo delavci mestne komunale, polovico vsote pa podarijo Karitas. Ta človekoljubna organizacija pa je opazila, da zadnje čase dobiva vse manj denarja. Obvestila je policijo, ta pa je že sprožila preiskavo. Policija ocenjuje, da so v zadnjih nekaj tednih ukradli več 10.000 evrov. bila končana marca 2007 in naj bi stala okrog 3,5 milijona evrov. Enkraten koncert Ameriška igralka in pevka Liza Minelli bo 24. februarja 2006 nastopila v pariški Operi Garnier, kjer bo imela solistični koncert. Minellijeva je v Franciji prvič na- predstavila tudi nove skladbe in tudi nekaj francoskih šansonov, so sporočili iz omenjene opere. Petina nepismenih Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO je v svojem četrtem svetovnem poročilu o izobraževanju poudarila, da je še vedno 771 milijonov nepismenih, to je približno 20 odstotkov vsega odraslega svetovnega prebivalstva. Hkrati na svetu približno 100 milijonov otrok ni vključenih v osnovnošolsko izobraževanje. Največja nepismenost je v državah, kjer več kot tri četrtine prebivalcev živi z manj kot dvema dolarjema na dan. Prizadeta je jugovzhodna Azija (58,6 odstotka odraslega prebivalstva), podsaharska Afrika (59,7 odstotka) in arabske države (62,7 odstotka). Najhuje je v Maliju, kjer zna brati in pisati le petina, v Nigra le dobrih 14 odstotkov, v Burkini Faso pa malo manj kot 13 odstotkov odraslih. Med nepismenimi sta dve tretjini žensk. njakov globalna otoplitev. V prvih desetih mesecih je bila povprečna temperatura za 1,3 stopinje Celzija višja od temperature v zadnjih 30 letih in najtoplejša od začetkov mesečnega merjenja temperatur leta 1950. Letne temperature so začeli meriti že leta 1910 in po predvidevanjih naj bi bile temperature novembra in decembra višje od sezonskega povprečja. stopila leta 1966, nazadnje pa seje v Parizu mudila leta 1996, ko je tri tedne nastopala ob Charlesu Az-navourju. To bo enkraten pevkin koncert v Franciji in sodi v okvir njene evropske turneje, ki bo zajela deset nastopov. Liza Minelli nastopa z 12 glasbeniki, poleg svojih znanih pesmi, kot so Cabaret in New York, New York pa bo Vrnili ukradeno Sirska vlada je od Nemčije prejela več kot 2.500 arheoloških predmetov. Vrnjeni predmeti so bili pred tremi leti ukradeni iz Sirije. Si-rijske oblasti so predmete prevzele na letališču v Damasku. Ukradene kose je na švicarsko-nemški meji zasegla nemška policija, nato pa so nemški in sirski arheološki strokovnjaki dokazovali, da najdeni arheološki ostanki resnično iz- virajo iz te države. Arheološke predmete nameravajo razstaviti v sirskih muzejih, med njimi pa so zlati, bronasti in srebrni novčiči, lončevina, ostanki mozaikov in glinaste tablice, ki pričajo o političnem, gospodarskem in družbenem življenju v Siriji. Sirija si prizadeva še za vrnitev štirih ukradenih mozaikov iz Francije. Zgodovinska vročina Avstralci letos preživljajo najtoplejše leto v vsej svoji zgodovini. Vzrok je po mnenju strokov- Pločnik slavnih Hrvaška prestolnica bo prihodnje leto dobila svoj pločnik slavnih. Na njem v središču mesta bo ran Ivaniševič. Poleg legende hrvaškega tenisa bodo svoje zvezde dobili smučarska šampionka Ja-nica Kostelič, znanstvenik Nikola Tesla in pevka Josipa Lisac. Dobitnika pete zvezde še niso določili. Vsa imena bo odobril zagrebški župan Milan Bandič. Mestne oblasti upajo, da bo zaradi nove znamenitosti Zagreb obiskalo več turistov. Nevarna embalaža Polovica posod, skledic in žličk za enkratno uporabo, ki jih uporabljajo na Kitajskem pri hitri prehrani, je nevarna za zdravje. Pri njihovi proizvodnji uporabljajo reciklirano plastiko in materiale, ki niso varni, so dejali v kitajskem Združenju proizvajalcev embalaže. Nevarnost je v materialih, ki so prevečkrat reciklirani in vsebujejo smukec, kalcijev karbonat ali pa industrijski parafinski vosek, nevarni pa so predvsem, če pribor pride v stik z vročo hrano ah oljem. Letno Kitajci porabijo 6,5 milijarde kosov tega pribora. Te nevarne materiale zaradi varčevanja množično uporabljajo namesto relativno dragega polipropilena, ki bi ga moralo biti v embalaži 80 odstotkov, Dragocen tartuf Cene tartufov dosegajo nove rekordne vrednosti. Na dražbi v srednjeveškem gradu Grinzane Cavo-ur na območju Langhe, znanem okolišu tartufov in vina v italijanski pokrajini Piemont, so velikega belega tartufa prodali za kar 95.000 evrov. Kupil ga je neki bankir iz Hongkonga. Letošnje leto je bilo zaradi deževnega poletja sicer ze- lo naklonjeno rasti tartufov, kar pa ni bistveno vplivalo na morebitne nižje cene. Tartufarstvo je namreč zelo donosen posel, letno vreden 400 milijonov evrov, zaposluje pa več desettisoč profesionalcev, ki skrbijo za njihovo dobavo restavracijam in trgovinam. Slavna mladoporočenca Na Japonskem so slavili poroko princese Sajako. Na skromni slovesnosti se je 36-letna princesa, edina hči japonskega cesarja, oblečena v preprosto belo obleko in z nakitom iz biserov, poročila z navadnim državljanom, 40-letnim urbanistom Jošikijem Kurodo, ki je zaposlen v tokijski občinski upravi, poročajo tuje tiskovne agencije. Sajako in Jošiki sta se zaročila marca, to pa je bila prva poroka kake japonske princese v zadnjih 45 letih. Poroka s 150 svati je potekala v tokijskem hotelu Imperial, udeležil pa se je je tudi nevestin oče, cesar Aki-hito, in se s tem v nasprotju s svojim očetom, ki se leta 1960 ni udeležil poroke svoje najmlajše hčerke Takako, zoperstavil japonski tradiciji. Sajako, ki je s poroko izgubila plemiški naziv, se je morala izseliti iz cesarske palače, japonska vlada pa ji je odobrila 1,3 milijona dolarjev podpore. Pred poroko seje princesa Sajako poklonila svojim prednikom in se poslovila od svojih staršev. Princesa, ki je bila takrat oblečena v slovesni kimono iz 12 plasti, je med obredom obiskala tri svetišča v cesarski pa- Prepovedan uvoz Veterinarski odbor Evropske unije se je odločil do 31. januarja prihodnje leto podaljšati embargo na uvoz ptic razen perutnine v unijo. Veterinarski strokovnjaki so do konca januarja podaljšali tudi ukrepe v zvezi s pticami, kupljenimi v tujini, kijih spremljajo njihovi lastniki. Od konca oktobra lahko namreč posamezniki v EU pripeljejo le do pet divjih ptic pod pogojem, da so bile vsaj 30 dni v karanteni v kateri od tretjih držav, ki so na seznamu unije, oziroma v čla- nici EU, vkatero so namenjene. Evropska komisija je še sporočila, da je ukrep posledica novih izbruhov ptičje gripe v več delih sveta. vendar so analize pokazale, da gaje na Kitajskem le okoli 50 odstotkov. lači, ki so posvečena dušam njenih prednikov. ;o na FRANKFURTER RUNDSCHAU FINANCIAL TIMES THE WASHINGTON TIMES THE GUARDIAN Strožji do tujcev Voditelj frakcije francoske vladajoče stranke UMP Bernard Accoyer je izjavil, da je za nasilje v problematičnih četrtih kriva tudi poligamija, saj so prav te družine najbolj revne in na robu družbe. Zaradi združitev družin se je v preteklih desetletjih v Francijo priselilo veliko poligamnih družin in kot primer navedel družino iz Afrike s štirimi ženami in tridesetimi otroki, ki živi v štirisobnem stanovanju na obrobju Pariza. Ne glede na to, da je poligamija v Franciji prepovedana, je tam okoli dvajset tisoč poligamnih družin, ki so se večinoma priselile iz držav zahodne in južne Afrike. Takšne družine so se v Francijo lahko legalno pri-seljevale vse do leta 1993. Šele kasneje so spremenili predpise in dovolili, da je za emigrantom v Francijo lahko prišla samo ena žena. Tudi druge pogoje za priseljevanje so kasneje poostrili; tako lahko v Francijo družino pripelje samo tisti, ki lahko s plačo, ta mora biti precej višja od minimalne, preživlja vse člane družine in ima poleg tega tudi dovolj stanovanjskega prostora. Kitajska cenzura Peking je preklical načrte, ki bi omogočili tiskanje tujih časopisov na Kitajskem, in sicer zaradi strahu pred "barvnimi" revolucijami, kakršne so pokopale totalitarne režime v Gruziji, Kirgiziji in Ukrajini. Shi Zongy-uan, vodja Generalne uprave za tisk in založništvo, je izjavil, da je vloga tujih medijev pri ljudskih vstajah razlog, da omejitev za najem tiskarn za tisk tujih časopisov ne bodo odpravili. Izjavil je še, da so "barvne" revolucije opomin in da "diverzantov ne smejo spuščati v hišo. Vrata morajo biti zaprta in mi smo jih zaprli pravočasno". Njegova izjava priča o naraščajočem strahu kitajskih oblastnikov ob spremembah vlad v Gruziji leta 2003, v Ukrajini leta 2004 in v Kirgiziji na začetku tega leta. Strah, da bi kitajski politični režim lahko utrpel škodo, je povzročil, da so na Kitajskem poostrili nadzor nad uvozom tujega tiska. Ti ukrepi so uredništva časopisov, ki si želijo prodreti na ta veliki trg, pošteno razburili. Ta čas tuje časopise na Kitajskem prodajajo samo v omejenih nakladah v krajih, kjer živi več tujcev. Vnovična združitev Belorusija in Rusija se že nekaj časa dogovarjata o vnovični združitvi oziroma povezavi v zvezo. Če bi se državama uspelo dogovoriti, bi to morda omogočilo Putinu, da bi ostal predsednik Rusije tudi po koncu drugega mandata. Če bo vse po načrtih, bosta drugo leto v Rusiji in Belorusiji potekala referenduma o ustavi, ki se bo ob tem spremenila. Nekateri analitiki pa poudarjajo, da so vnovično povezavo obeh držav pospešili prav zaradi bližajočih se predsedniških vohtev v Rusiji 2008. Pred dnevi je Putin imenoval dva tesna sodelavca na ključni mesti v svojem kabinetu, kar je prililo olja na ogenj razmišljanju, da se žeh znebiti svojih morebitnih tekmecev. Putin je sicer ničkoliko-krat poudaril, da ustave ne bo spreminjal zato, da bi ostal na oblasti več kot dva mandata, toda njena sprememba ob vnovični zvezi obeh držav mu bo omogočila prav to, ne da bi s tem izgubil preveč naklonjenosti zahodnih držav, ki ga primerjajo z diktatorji v Srednji Aziji. Na kratko Študentje si radi pomagajo na najrazličnejše načine - če so le dovoljeni. Poslej bodo nekateri imeli dostop do legalnih "plonkhstkov". V Angliji so namreč nekatera najbolj zapletena dela angleške literature stisnjena v sporočila SMS, ki naj bi pomagala študentom pri študiju literature in učinkovitejši pripravi na izpite. Da bi bistvo kar najbolj skrčili, uporabljajo pravila za stenograf-sko pisanje. Na seznam del, ki jih povzemajo za to, da bi jih bilo mogoče avtomatično pošiljati v obliki kratkih sporočil, so dela Dickensa, Fitzgeralda, Shakespeaija, Miltona in drugih. Najbolj znana Hamletova izjava je na primer videti takole: 2b?Ntb?=?. Iz nekaterih del so izbrani najpomembnejši odlomki, ki jih je mogoče citirati na izpitih ali seminarjih. Ta študentski projekt je podprl John Sutherland, lord North-cliffe, izredni profesor angleške literature univerzitetnega Collegea v Londonu, ki je bil letos tudi član komisije za nagrado booker. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. iroöil üB ЈШр - jjdi/i штШ - fim јјјшзв \тџ\'-т\ Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in datum rojstva: uM;_ kraj, poštna št: pošiljati začnite dne: datum: Davčni zavezanec; Dda Qne cena: 550 SIT Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označile status, ki ga imate; □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak V Bruslju je sredi preteklega tedna potekalo dvodnevno plenarno zasedanje odbora regij, ki deluje znotraj Evropske zveze. Na zasedanju so njegovi člani, med njimi jih sedem prihaja iz Slovenije, med drugim razpravljali o kohezijski politiki, lizbon-ski strategiji in prihodnosti Kosova. Na zasedanju je največ zanimanja veljalo mnenju odbora o kohezijski politiki EZ za odbobje 2007-2013, ki ga je na plenarnem zasedanju pred- vanje med občinami in mesti v EZ ter občinami in mesti na Kosovu. "S takšnim povezovanjem lahko spodbudimo napredek in kohezijo ne le na Kosovu, ampak tudi v celotni jugovzhodni Evropi," je dejal Štebe. Po Stebetovem mnenju je stanje na Kosovu le na videz mirno. Največje težave so po njegovih besedah neperspektivnost, nedelovanje gospodarstva, slaba izobrazba in usposobljenost mladih, delovanje vzpored-11 ne ekonomije in hujše nezakonite ak- Reševanje statusa Kosova stavil predsednik regionalnega sveta Akvitanije Alain Rousset. Kot je dejal, odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da so regije, ki zaostajajo v razvoju, v kohezijski politiki obravnavane prednostno, hkrati pa pozdravlja pripravljenost za nadaljevanje takšne kohe-zijske politike, ki bi izboljšala konkurenčnost in zaposlovanje v najslabše razvitih regijah. "V okviru tega je treba po mnenju odbora dati prednost obrobnim in manj konkurenčnim regijam, pri čemer se je treba osrediniti na projekte, s katerimi se bo izboljšala konkurenčnost samih regij - to so raziskave, inovativnost, izobraževanje in usposabljanje, dostopnost in storitve javnega interesa," je dejal Rousset. V svojem nastopu se je posebej dotaknil lizbonske strategije, ki jo je evropski svet sprejel marca leta 2000 in predstavlja dolgoročno strategijo za to, da bi Evropa do leta 2010 postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Kot je dejal, odbor regij izreka splošno podporo tej strategiji, vendar pa poudarja, daje njena poglavitna slabost v njenem izvajanju v državah članicah EZ. Pri tem odbor po njegovih besedah obžaluje zlasti odsotnost ustreznega decentraliziranega pristopa in to, da izvajanje strategije poteka večinoma na ravni posameznih vlad, ne pa tudi na ravni regionalnih in lokalnih oblasti. Nemirno Kosovo Na zasedanju je veliko zanimanja slovenske javnosti veljalo mnenju odbora regij o poročilu evropske ko- Kai ie odbor reqii? Odbor regij je posvetovalni organ sveta EZ in evropske komisije, sestavljen večinoma iz predstavnikov regij in občin vseh držav EZ. Njegova naloga je, da za svet EZ in evropsko komisijo pripravlja mnenja in stališča o različnih zadevah (najpogosteje se te nanašajo na področje ekonomskega in socialnega povezovanja, vseevropskih omrežij, transporta, zaposlovanja, izobraževanja, okolja, kulture in zdravstva), ki so nato obema organoma v pomoč pri sprejemanju odločitev. Odbor sestavlja 317 članov, med njimi je 7 predstavnikov iz Slovenije. misije glede prihodnosti Kosova. Slednjega je prvi dan zasedanja predstavil slovenski član odbora in župan občine Mengeš Tomaž Štebe. Kot je v predstavitvi mnenja odbora uvodoma dejal Stebe, je odbor glavno pozornost pri pripravi mnenja usmeril v iskanje načinov, kako lahko lokalne in regionalne oblasti in skupnosti pomagajo k napredku in razreševanju težav na Kosovu, pri tem pa so se namenoma izognili izražanju mnenj odbora o prihodnjem statusu Kosova. Po Štebetovih besedah gre namreč pri tem za zelo občutljivo diplomatsko vprašanje, zato je prav, da ga rešujejo državniki sami. Štebe je tudi dejal, da po mnenju odbora na Kosovu brez odprtih, intenzivnih in dolgotrajnih pogovorov med etničnimi skupinami ne bo mogoče vzpostaviti resničnega sobiva-nja in medsebojnega sprejemanja. Po njegovih besedah lahko Evropa še intenzivneje pomaga kot doslej, in sicer tako, da vzpostavi boljše sodelo- tivnosti. "Da ne pride do množičnega nezadovoljstva, bo treba zelo okrepiti gospodarstvo in usposobiti lokalne skupnosti, da postanejo organi oblasti z vsemi potrebnimi sredstvi za uspešno delovanje. Le s tem in z nujnimi, predvsem zunanjimi investicijami se lahko vzpostavi upanje vbolj-šo prihodnost," je dejal Štebe. Po njegovih besedah v odboru pozdravljajo odločitev varnostnega sveta Združenih narodov, da za posebnega odposlanca, ki bo vodil pogovore o pri-hodnjem statusu Kosova, imenuje Marttija Ahtisaarija, pobudo slovenskega predsednika Janeza Drnovška (slednji je, kot je znano, pred časom predlagal, naj se ustanovi posebna krizna komisija za Balkan, ki bi pomagala pri reševanju kosovskega vprašanja) pa ocenjujejo kot "dobrodošlo konkretno vsebino v podporo uspešnim pogovorom". Aleš Kocjan Alain Rausset (levo) je poudaril, da je glavna slabost lizbonske strategije njeno neizvajanje v državah članicah EZ. Člani odbora regij so zadnje Drnovškove pobude o reševanju statusa Kosova označili kot "dobrodošlo konkretno vsebino v podporo uspešnim pogovorom". "Spoštovana gospa Merklova, ste prva ženska v nemški zgodovini, ki je bila demokratično izvoljena na kanc-lerski položaj. To nosi velik pomen za vse ženske v državi, prav tako pa tudi za moške. V prihodnjih štirih letih vam želim veliko moči in uspeha in naj vam pri vašem delu pomaga božji blagoslov," je ob razglasitvi izidov glasovanja dejal predsednik nemškega parlamenta Nobert Lammert. Prepričljiva izvolitev Ob bučnem ploskanju, ki se je razlegalo po parlamentu, je novi nemški kanclerki prvi čestital in ji zaželel veliko uspeha nekdanji kancler Gerhard Schröder. S tem dejanjem je simbolično končal (vsaj pred televizijskimi kamerami) njuno dolgotrajno rivalstvo, ki je trajalo od letošnje pomladi, ko je CDU porazila SPD na lokalnih volitvah. In čeprav je bila Merklova izvoljena s prepričljivo večino, je proti njej vseeno glasovalo okoli petdeset pripadnikov Socialdemokratske stranke, ki skupaj s Krščanskodemokratsko unijo sestavlja novo nemško vlado. Proti njej naj bi bil glasoval predvsem tisti del stranke, ki je blizu nekdanjemu kanclerju Gerhardu Schröderju in ki je že od vsega začetka koalicijskih pogajanj močno nasprotoval veliki koaliciji med CDU in SPD. V naslednjih dneh se bodo ministri seznanjali s stanjem v posameznih resotjih, pri tem pa so svoje sodelovanje že obljubili ministri iz nekdanje Schröder- jeve vlade. Prvi uradni obisk nove nemške kanderke bo obisk sosednje Francije, kjer se bo sešla s predsednikom Jacquesom Chira-com. Slednji je v zadnjih letih postal eden glavnih političnih zaveznikov nekdanjega kanclerja Schröderja in tako v Nemčiji kot v Franciji se že sprašujejo, kako bo izvolitev Mer-klove vplivala na odnose med državama. Brez politične romance "Velika koalicija med SPD in CDU ni plod politične romance. To bi lahko bolje označili kot zakon iz koristoljubja," je ob podpisu koalicijske pogodbe dejal novi predsednik stranke SPD Matthias Platzeck. Ob predstavitvi 191-stranske koalicijske pogodbe so se začela porajati vprašanja, ali bo velika koalicija med tradicionalno nasprotnima strankama pomagala nemškemu gospodarstvu, da si opomore od krize, ki jo doživlja v zadnjih letih, in se vrne na stara pota. Čeprav se je po javnomnenjskih raziskavah sodeč velika večina Nemcev zavzemala za veliko koalicijo med SPD in CDU, pa so prvi odzivi na koalicijsko pogodbo v Nemčiji vse prej kot pozitivni. CDU je pri pogajanjih uspelo doseči dvig davka na dodano vrstni ukrepi le še obliž na rane nemškemu gospodarstvu, ki naj ga dolgoročno ne bi pomagali rešiti ali zmanjšati brezposelnosti. Reforme zdravstvenega sistema so v koalicijski pogodbi izpuščene, čeprav so prav tako nujno potrebne. Angela Merkel je dejala, da bo v času svojega mandata njena prednostna naloga zmanjševanje brezposelnosti in ustvarjanje novih delovnih mest, vendar so socialne reforme in reforme delovnega trga po mnenju nemških strokovnjakov premalo radikalne in le kratkoročno usmerjene. "Primanjkuje nam jasnih znamenj, da bo v Nemčiji v prihodnjih letih ustvarjenih več delovnih mest. Če v Nemčiji v kratkem času ne bo prišlo do korenitih reform delovnega trga, nam ne bodo pomagale še tako dobro pripravljene davčne reforme," je do nove vlade kritičen nekdanji sekretar na ministrstvu za socialne zadeve Ludwig Georg Braun. Seveda pa je glavni razlog za izogibanje reformam predvsem v stranki SPD, kije močno nenaklonjena reformam, kot jih predlagajo v CDU in na katerih je tudi temeljil predvolilni boj te stranke. To pa je cena, ki jo mora Angela Merkel plačati za stabilno vlado. A najpomembnejše je postalo dejstvo, da je Nemčija po mesecih politične nestabilnosti le dobila vlado, ki bo, kot kaže zdaj, kljub razlikam v strankah, ki jo sestavljajo, začela uspešno delovati. Ana Müllner Podpis koalicijske pogodbe med SPD in CDU velja za "politični zakon iz koristoljubja", nova koalicija pa bo imela veliko dela z zagotavljanjem politične stabilnosti. Novo nemško vodstvo Angela Merkel je bila v parlamentu s prepričljivo večino izvoljena za novo nemško kanclerko. vrednost, v zameno pa so morali popustiti zahtevam SPD in zvišati davke najbogatejšim državljanom. Tovrstni ukrepi na davčnem področju bodo prav gotovo med prednostnimi nalogami nove vlade, saj mora nujno pokriti proračunski pri-mankljaj v državni blagajni; slednji naj bi v prihodnjem letu znašal 41 milijard evrov. Zaradi staranja prebivalstva se bo v prihodnjih letih, če sodimo po koalicijski pogodbi, prav tako dvignila upokojitvena starost, in sicer z današnjih 65 na 67 let. Med Nemci vlada prepričanje, da so to- V torek je bila v Berlinu na položaj predsednice vlade s prepričljivo večino v parlamentu izvoljena Angela Merkel. S 397 glasovi za, 202 proti in 12 vzdržanimi glasovi je tako Merklova postala osma nemška voditeljica po drugi svetovni vojni in prva ženska v nemški zgodovini na tem položaju. POSEBNO OBVESTILO Vse zavarovalce pri Vzajemni zdravstveni zavarovalnici obveščamo, da je s 1. septembrom pričel veljati spremenjen zakon o zdravstvenem zavarovanju. Vsi zavarovalci prejmejo certifikat, ki potrjuje njihovo lastništvo Vzajemne. Da, prav ste prebrali: Vsak zavarovalec pri Vzajemni je solastnik zavarovalnice v skladu z zakonom in statutom Vzajemne. Zavarovalce zato posebej opozarjamo, naj brez predhodnega posveta z ustreznim pravnim strokovnjakom ne podpisujejo ponudb ali pogodb drugih zavarovalnic, saj tako izgubijo pravico do lastništva Vzajemne, ki jim pripada na osnovi veljavne pogodbe. Naročnik obvestila: Vzajemna, d.v.z. / j MODRA ŠTEVILKA (((• 0802060^ www.vzajemna.si u Vzajemna Jaz zate, ti zame. Enainpetdesetletni redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, avtor številnih izvirnih znanstvenih člankov in drugih znanstvenih ter strokovnih prispevkov, je tudi predavatelj na dveh drugih evropskih univerzah in sodi nedvomno med največje slovenske strokovnjake za mednarodne finance, če ni celo največji, kar mu priznavajo tisti, ki se na to področje spoznajo. Mednarodnim financam je v celoti posvetil svojo bogato delovno kariero. Finančna perspektiva EU za obdobje od leta 2007 do 2013 je še vedno na mrtvi točki. Zakaj ne pride do dogovora? Finančna perspektiva je dogovor o srednjeročnem finančnem proračunu EU. Tako kot v vsakem dogovoru in pri vsakem oblikovanju proračuna je vedno ena točka, ki ni vsem, ki sprejemajo ta proračun, po volji. Zato je povsem razumljivo, da so pogajanja že zaradi tega precej napeta. Zakaj pa se ta pogajanja tokrat tako vlečejo, je po moje razlog v tem, da so v sam mehanizem sistema evropskega proračuna vgrajene nekatere stvari, ki so sistemsko problematične. Ena od njih je, da je evropski proračun po svojem obsegu zelo majhen. Obsega le 1 odstotek BDP držav članic, z njim pa se financirata samo kmetijstvo in t. i. kohezijska politika. To pomeni, da se skozi ta proračun financirajo samo tiste politike, ki so jih bile države članice pripravljene prenesti na raven EU. Iz proračuna EU ni mogoče financirati na primer socialnih zadev ali vojske. Financiranje teh je ostalo na nacionalni ravni. Drugo je konceptualni problem evropskega proračuna, kar pomeni, da je v kar 75 odstotkih financiran z nacionalnimi prispevki. V takšnem sistemu pa vsaka država natančno ve, koliko članarine plača, zaradi česar je povsem normalno, da se poteguje za to, koliko od vplačanega bo dobila nazaj. Prav zaradi načina financiranja je eden ključnih problemov v pogajanjih to, da vsaka dr- kakšnim od evropskih davkov ali z delitvijo DDV, kjer bi morda 1 odstotek od 21 dajali za EU. Temu bi recimo rekli evropski davek. Če bi bilo tako, linija med plačili in prejemki ne bi bila tako direktna. Tretji konceptualni problem evropskega proračuna je v tem, da je prav zato, ker države gledajo na netopozicijo, v zadnjih 20 letih prišlo do več dogovorov, s katerimi naj bi bila netopozicija za nekatere članice še politično sprejemljiva. Najočitnejši primer tega je popust Veliki Britaniji. To so trije temeljni problemi, s katerimi se soočamo tudi na pogajanjih. Njihov problem je prav v tem, da spet iščemo odgovore na te tri konceptualne probleme. Če Evropa ne bo rešila konceptualnih problemov svojega proračuna, potem se bomo s podobnimi problemi srečevali tudi v naslednji finančni perspektivi, kot so se s tem države soočale že v prejšnjih pogajanjih. Če gledamo pogajanja v letu 1998 in 1999, so se dogajale zelo podobne stvari kot zdaj. Upam, da se bo, potem ko bodo pogajanja za to finančno perspektivo končana, želim pa si, da bi bila že decembra, takoj začel proces za konceptualno spremembo evropskega proračuna. Osebno sem tako že predlagal, da bi bilo verjetno že zdaj modro ustanoviti skupino neodvisnih izvedencev, ki bi v dveh letih pripravili svoje videnje stvari. Prepričan sem, da bi bilo to ekonomsko smotrno, pri tem pa politična reakcija ni toliko pomembna. Predlagam nekaj po- Ali menite, daje dovolj politične volje za spremembe? Če bodo države zmogle toliko modrosti in pripravljenosti, da končajo zdajšnja pogajanja že decembra ali najpozneje marca prihodnje leto, potem upam, da bi bila mogoča tudi pripravljenost za spremembe. Normalno pa je, da bo za vse morebitne dogovore treba priti tudi do političnega dogovora. Vendar je treba reči, da države ta čas še niso pripravljene spreminjati stvari na področju davkov, pri čemer bi jim dajali višji nacionalni nivo. Če povzamem, so stvari okrog zdajšnje finančne perspektive bolj ali manj odločene. To, o čemer je zdaj govor, se nanaša na morebitne spremembe v obdobju po letu 2013. Predsednik države Janez Drnovšek je pred kratkim govoril tudi o kmetijski politiki in predlogih sprememb. Kako to ocenjujete? Že nekdanja Satirjeva skupina, pri kateri gre za skupino neodvisnih ekonomistov, imenoval pa jo je nekdanji predsednik evropske komisije Romano Prodi, je pripravila svoje videnje o tem, kaj so prioritete EU v naslednjem obdobju. V evropski komisiji so želeli, da bi te ugotovitve že upoštevali v finančnem obdobju, o katerem se zdaj pogovarjamo. Satirjeva komisija je pripravila tri ključne predloge v strukturi proračuna. Po enem naj bi se zmanjšali proračunski kmetijski izdatki s približno 50 na 15 odstotkov. Tako je tisto, kar je predsednik Drnovšek omenil v zvezi s kmetijstvom, kompa-tibilno s tistim, kar je bilo že rečeno s strani Sa-tirjeve komisije pred približno dvema letoma. Kaj to pomeni oz. kakšni so bili predlogi t. i. Satirjeve komisije? To pomeni, da bi iz proračuna EU šlo manj denarja za kmetijstvo in da bi se kmetij- Pogovor z dr. Mojmirjem Mrakom Reforme so absolutno nujne žava gleda, koliko bo vplačala in koliko bo dobila oziroma kakšen bo njen netoizkupiček Če bi bil način financiranja evropskega proračuna drugačen, če bi imela EU več lastnih virov, bi se ta razprava verjetno osredotočila na druge stvari. Moramo pa biti odkriti; ta čas države članice niso pripravljene na to, da bi se evropski proračun financiral na drugačen način. To je mogoče s dobnega, kot je na primer naredila Satirjeva skupina pred dvema letoma z odhodkovno stranjo proračuna. Ko bi posebna skupina to pripravila, bi se s študijo seznanila tudi evropska komisija in bi pripravila resen predlog za razpravo med državami članicami. Za vse je namreč treba doseči dogovor med vsemi državami članicami, kar pomeni, daje nujen tudi politični dogovor. ska politika delno vrnila pod pristojnost držav članic. To pa pomeni, da bi lahko države članice same po svoji oceni sofinancirale to dejavnost, če bi želele. Mimogrede, nove države članice to danes že počnemo. Zakaj? Ker nimamo polnega dostopa do kmetijskih sredstev. To pomeni, da bi bil približno takšen predlog, kolikor bi se udejanil, tudi za )) )) Slovenijo izredno dobrodošel. Vendar pa moramo biti po drugi strani realni. Leta 2002 je takratna petnajsterica EU sprejela dogovor o kmetijstvu do leta 2013. Pri tem je sodelovala tudi Velika Britanija, ki želi v zadnjem času proračun zelo vehementno spremeniti. Postavlja se vprašanje, zakaj je Velika Britanija kar nenadoma tako pripravljena za tako stvar? Kaj se je tako bistveno spremenilo? Tu bom zelo jasno povedal svoje stališče. Velika Britanija se je zavzela za spremembo proračuna šele maja letos, to je tik pred junijskim vrhom EU v Luksemburgu, kjer so pogajanja propadla. To je naredila v trenutku, ko se je zavedela, da bo predmet pogajanj tudi sprememba popusta Veliki Britaniji. V bistvu je šlo za branjenje nacionalnega interesa, ne pa za zares iskreno željo po spremembi proračuna. Predsednik vlade Tony Blair je namreč sopodpisnik pisma šesterice netoplačnic iz decembra 2003, v katerem se države podpisnice zavzemajo za to, da se zgornja meja izdatkov proračuna določi na enem odstotku BDP in da dogovor o kmetijstvu ostane nespremenjen. To pomeni, da gre za neke spremembe. Kakšen popust pa ima Velika Britanija? Popust Velike Britanij e določa dogovor, v katerem seje že leta 1984 z drugimi članicami EU dogovorila nekdanja vladna predsednica Margaret Thacher. Velika Britanija je bila namreč takrat razmeroma slabo razvita med članicami EU. Vendar v tistem času proračun EU ni imel na voljo sredstev za kohezijsko politiko, ampak je bila velika večina proračunskih izdatkov usmerjena v kmetijstvo. Ker Velika Britanija ni imela pomembnega deleža kmetijstva v svoji državi, iz naslova kmetijstva ni mogla prejemati večjih prilivov iz proračuna, čeprav je vanj plačevala. Bila je netoplačnica in je imela slabši ne-topoložaj kot na primer takrat bolj razvita Francija. Zato je Thacheijeva zahtevala, da dobi del vplačil vrnjen. Glede na takratne razmerje sil je bila to logična zahteva, ki so jo takratne države članice EU tudi sprejele. Dejstvo pa je, da je ta dogovor postal sestavni del ICQ. Vendar pa situacija, ki je bila leta 1984 razumljiva, danes ekonomsko nima več nobenega opravičila. Velika Britanija je danes nadpovprečno razvita država članica in nelogično je, da manj razvite države članice vključno s Slovenijo plačujemo tudi za t. i. popust Veliki Britaniji. Vendar pa je za to, da se dogovor z Veliko Britanijo spremeni, potrebno soglasje vseh držav članic. Tudi Velike Britanije. In prav tu se je zalomilo. To je bil ključni razlog, zakaj so junijska pogajanja propadla. Niso namreč propadla zato, ker se države ne bi .Л 4Ш Junijska pogajanja niso propadla zato, ker se države ne bi mogle dogovoriti o skupnem obsegu izdatkov. Ta dogovor je bil v bistvu dosežen. Niso pa se mogle dogovoriti oziroma je Velika Britanija nasprotovala temu, da se spremeni popust. mogle dogovoriti o skupnem obsegu izdatkov. Ta dogovor je bil v bistvu dosežen. Niso se mogle dogovoriti oziroma je bila Velika Britanija proti temu, da se spremeni popust. Nihče se ni zavzemal za to, da bi ta popust odpravili takoj, saj to ne bi bilo realno, ampak je šlo za iskanje dogovora, kako bi ta popust določili v nominalnem znesku in ga postopoma začeli zniževati. To ni bilo sprejeto, saj ni bilo doseženo soglasje. Mislim, da bo tudi v naslednjem terminu, to je zdaj decembra, problem podoben. Če bo prišlo do resne razprave o končanju pogajanj, potem bo verjetno ključna stvar spet dogovor o popustu Veliki Bri- lo različne pozicije: na eni strani zvezna oblast, na drugi pa oblasti v posameznih zveznih deželah. V Nemčiji je zdaj nova vlada in težko je reči, ali bo ta nekaj radikalno spremenila tudi na tem področju. Prejšnji kancler Schröder je zdajšnji dogovor zagovarjal in ga podpiral. Če bo prišlo decembra do kompromisa, upam, da ga bo Nemčija podprla. Vedeti namreč moramo, da s tem, ko ni dogovora, največ izgubijo tiste države, ki naj bi bile najpomembnejše dobitnice kohezijskih sredstev. To pa so vse nove države, Portugalska in Grčija. Prepričan sem, da je starim članicam EU, to je nekdanji petnajsterici, v interesu, da v tem dogovoru nove države ne bi izvisele. Do njih bi bilo to izrazito nepošteno, verjetno pa se bi to sčasoma odrazilo še drugje. Zatrdim lahko, da si za dogovor prizadevajo države, ki si res goreče želijo, da do dogovora pride čim prej, to pa so države, ki sem jih omenil. Razlog je preprost: dogovor o strukturnih skladih, o kohezijski politiki z letom 2006 neha veljati. V tem dogovoru je dogovor za obstoječo finančno perspektivo, medtem ko dogovor o kmetijstvu, kolikor ne bo novega, velja do leta 2013. Dogovor o popustu Veliki Britaniji, če se ne bo spremenil, velja takšen, kot je bil dogovorjen. To pomeni, da imamo zelo nejasno stanje po letu 2006 edino pri kohezijskih sredstvih. Slovenija ni preveč uspešna pri črpanju denarja iz kohezijskih skladov. Zakaj? Tu moramo biti korektni. Zelo smo kritični do tega črpanja in mislim, da je prav tako, vendar resne primerjave z drugimi državami na tem področju nimamo. Šele po primerjavah bi lahko rekli, ali smo res neuspešni. Sam nisem videl Če hočemo postati uspešna evropska država - ne samo da bomo preživeli so reforme nedvomno potrebne. taniji. Menim, daje ključni problem v tem, ali bo Velika Britanija na tem področju pripravljena pokazati več fleksibilnosti. V resnici gre pri tem v veliki meri za notranji problem Velike Britanije oziroma za odnos med predsednikom vlade in finančnim ministrom. Kakšen je ta odnos in ali bo prišlo do dogovora, ki bi omogočil tudi dogovor o finančni perspektivi, bomo videli. Kaj pa Nemčija, ki ima velike težave zaradi nekdanje Vzhodne Nemčije in je velika plačnica v evropski proračun? Kako to vpliva na dogovarjanje? To je res, vendar Nemčija prejema tudi precej denarja iz proračuna EU prav zaradi pripojitve Vzhodne Nemčije, in sicer iz naslova pomoči za kmetijstvo in kohezijskih sredstev za Vzhodno Nemčijo. Vendar pa so v Nemčiji ze- še nobene in menim, da imamo vsi velike probleme. Verjetno so podobne težave v prvih letih po vstopu v EU imele tudi druge države. Gre pač za logične začetne težave. Res pa je, da smo vsi načrtovali, da bo stopnja pripravljenosti za črpanje večja, to pa predvsem zato, ker smo bili deležni že predpristopnih pomoči. Kljub temu je videti, da smo v Sloveniji sistem celotnega organiziranja in upravljanja kar precej zapletli in se nam to zdaj očitno malo otepa. Kateri so ključni problemi pri črpanju pomoči? Pri absorpcijski sposobnosti države imamo v bistvu tri stvari: eno je t. i. makroabsorpcijska sposobnost. Ta v Sloveniji ni problem, ker je preprosto obseg sredstev, ki jih dobivamo iz EU in temelji na dogovoru za obdobje 2004—2006, ta- ko majhen, da negativnih makroekonomskih učinkov nima. Kar se tiče finančne absorpcijske sposobnosti, pa lahko pogledamo, ali je v proračunu zagotovljenih dovolj sredstev za sofinanciranje teh programov. Kolikor vem, so bila ta sredstva v lanskem proračunu in letošnjem vključno z rebalansom zagotovljena. S tega vidika ne moremo govoriti o tem, da je problem pri črpanju finančna absorpcijska sposobnost. V slovenskem državnem proračunu je namreč dovolj sredstev za sofinanciranje. Očitno pa je, da imamo največ problemov na administrativnem področju. Vendar je vlada s sklepom januarja in nato še junija to začela spreminjati. Mislim, da se stvari spreminjajo na bolje, videli pa bomo, kakšen bo končni rezultat. Osebno menim, daje zelo pomembno, da izkoristimo obdobje 2004-2006 kot pripravljalno, ne kot učno dobo. Upam, da bo ta učna doba čim cenejša za obdobje od leta 2007 dalje. Zakaj? Takrat bo preprosto na voljo bistveno več denarja kot zdaj ne glede na to, kako se bodo pogajanja končala. To pa pomeni, da bo potencialna škoda, če takrat ne bomo izkoristili sredstev, bistveno večja, kot je zdaj. Se enkrat pravim: če bomo to učno dobo dobro izkoristili, potem mogoče šolnina ne bo previsoka. Ali obstaja nevarnost, da bi Slovenija kmalu izpadla iz kroga upravičenk do črpanja denarja iz evropskih kohezijskih skladov? Slovenija kot celota je blizu 75 odstotkom povprečja razvitosti EU. Prav teh 75 odstotkov pa je meja, do katere so regije polno upravičene do kohezijskih sredstev. Če to presežejo, to ne pomeni, da nimajo več dostopa, ampak je upravičenost do črpanja bistveno nižja. Pogajanja zdaj še tečejo na podlagi podatkov za obdobje 2000-2002. To pomeni, to je to statistična osnova, po teh podatkih smo pod mejo 75 odstotkov povprečja EU in s tem seveda upravičeni do denarja. Če pa se bodo pogajanja zavlekla v naslednje leto, kar je mogoče, se lahko zgodi, ni pa nujno, da bodo začeli upoštevati novejše podatke. To je povprečje 2001-2003, kar pa pomeni, da je verjetno Slovenija kot celota že presegla to mejo. Lahko pa bo sprejet dogovor, da se tudi v naslednjem letu pogajanja nadaljujejo po obstoječih številkah. Moramo vedeti, da se stvar ne bo spremenila samo za Slovenijo, temveč tudi za druge regije in nekatere države v celoti. Če se Slovenijo nedvomno pozitivna. Drug koncept je dejanska netopozicija, ki je odvisna predvsem od tega, koliko od načrtovanih sredstev, ki jih imamo v Bruslju, bomo dejansko izkoristili. Če bomo vse, kar je na razpolago, v celoti izkoristili, bosta načrtovana in dejanska netopozicija enaki. Če pa jih bomo izkoristili manj, kar pomeni, da ne bomo uspešni v črpanju vseh sredstev, ki so nam na razpolago, potem bo dejanska pozicija manj ugodna kot potencialna. Če bomo zelo slabo izkoristili sredstva, potem lahko pridemo tudi do ne-toplačništva. To je ista situacija, kot je danes. Osebno menim, da je zelo pomembno, da izkoristimo obdobje 2004-2006 kol pripravljalno, ne kot učno dobo. Upam, da bo ta učna doba čim cenejša za obdobje od leta 2007 naprej. Zakaj? Takrat bo preprosto na voljo bistveno več denarja kot zdaj. bodo pogajanja nadaljevala na novih osnovah, to lahko dodatno zaplete naš pogajalski položaj. Veliko se govori o tem, da bo Slovenija netoplačnica... Tu je veliko nerazumevanja, zato bi rad pojasnil tudi to. Govorimo o dveh vrstah netop-lačništva ali netopozicije države do proračuna EU. Eno je predvidena netoplačniška situacija. Ta bo znana ob koncu pogajanj. Zakaj govorimo o predvideni netoplačniški poziciji? Zato, ker bomo vedeli, koliko bomo plačevali v proračun EU. Ti zneski so v bistvu fiksirani. Ob koncu pogajanj bomo mi in vsaka druga država vedeli, do koliko sredstev smo upravičeni iz proračuna EU. To se pravi, da vemo, koliko potencialno lahko dobimo. Če pa ti dve številki primerjamo, pridemo do potencialne oziroma do načrtovane netopozicije. Ta bo za Na koncu se dotakniva še predlaganih vladnih reform v Sloveniji Sodelovali ste v odboru za reforme, že lani pa ste opozarjali, da se bo morala nova vlada soočiti z nekaterimi stvarmi. Ali ste zadovoljni s predlogom? Še pred volitvami lani sem objavil dva prispevka. Namenoma sem želel, da gresta v objavo pred volitvami zato, ker se mi je zdelo, da se bo s tem soočil, kdor koli bo pač prevzel vlado. Ali bo to nova ali staro-nova vlada, ni pomembno. Reforme so v temelju absolutno nujne. Sam sem sodeloval pri nekaterih in bilo bi zelo nelogično, če se s potrebnostjo reform zdaj ne bi strinjal. Vendar pa to ne pomeni, da se strinjam z vsakim detajlom. Če hočemo postati uspešna evropska država - ne samo da bomo preživeli -, so reforme nedvomno potrebne. Vendar pa se pri razpravah kaže, da imamo očitno težavo. Stanje v Sloveniji za zdaj ni dovolj slabo, da bi bila pripravljenost za reforme dovolj velika. Po mojem mnenju je eden temeljnih problemov, kako prepričati ljudi, da v reforme moramo iti. Upam lahko, da bo to prepričevanje šlo naprej. Verjetno bo prišlo tudi do nekaterih sprememb in korekcije predloga, a če bomo reforme sprejeli še v stanju, ko nam ne teče voda v grlo, bo to lažje. Res pa je, da se dostikrat nepopularne reforme odlagajo do trenutka, ko je stvar tako dramatična, da jih je treba narediti. Kar se tiče predloga reform, imam na nekaterih področjih drugačno mnenje ne glede na to, da sem bil član ekipe, ki je predlog pripravljala. Menil sem, da bi morali biti na odhodkovni strani proračuna malo ambici-oznejši. Zlasti v času, ko je gospodarska rast 4-odstotna, kar je visoka rast. Če bi bili na odhodkovni strani malo ambicioznejši, to ne pomeni, da bi jo nominalno zmanjševali. To pomeni, da bi bile pač stopnje rasti različno visoke. A glede tega so bile ocene med nami v skupini različne. Vida Kocjan LOVtifUAOVe sUkmnti Ut razgibam jxrkrajUu. na jugovzhodu Slovenije ргамжо Dolenjska.. Razprostira, se »d vznožja. LjuMjMie pa vse do krvaAfce жеје. Znacilnxrsti trehj>, ponovitev 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, Kanal A A 22.30 Gospod Bean, 37. del angleške serije 23.00 00.00 pon Preverjeno POP TV Tv Prodaja |30P ■ oo.oo 00.30 Skozi ključavnico, pogovorna oddaja Alo, alo, 37. del angleške serije Črni gad, 2. del angleške serije Pop TV M> 00.30 Glasbeni mozaik 8.30 8.35 TV prodaja 01.00 01.30 Vikarka iz Dibleya, 8. del angleške serije Gospod Bean, 37. del angleške serije Umor, je napisala, 1. sezona, ponovitev 2. dela 6.50 24UR, ponovitev i :etrtek, ameriške nanizanke 7.50 8.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Materina pot, ponovitev 75. dela mehiške nadaljevanke C »25 10.15 VIP, 2. sezona, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja TevePika Ш*1 9.35 Proti vetru, ponovitev 72. dela mehiške nadaljevanke 1.12.200S 12.05 12.35 Umor, je napisala, 1. sezona, 3. del ameriške 8.45 19,00 Tv prodaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 10.25 TV prodaja nanizanke 10.55 Vila Marija, ponovitev 66. dela hrvaike nadaljevanke Sloveniia 1 3 13.25 Mladi in nemirni, 5. sezona, 28. del ameriške nadaljevanke 9.30 10.00 pon Razgledovanja, potopisna reportaža, pon Kulturne drobtinice, ljubljanske stoletnice, pon 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 54. dela venezuelske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev 14.15 Vsi moji otroci, 2. sezona, 183. del ameriške nadaljevanke TV prodaja 12.45 6.20 TEDENSKI IZBOR 15.05 10.30 11.00 11.30 Sijaj Proti soncu 13.40 14.10 15.00 TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Prerojena ljubezen, 55. del venezuelske nadaljevanke 6.20 6.30 7.00 7.05 KULTURA ODMEVI POROČILA (VPS 07.00) DOBROIUTRO 15.35 16.30 17.00 VIP, 3. sezona, 20. del ameriške nanizanke Da, draga?, 3. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 6. sezona, 17. del 12.00 12.30 13 00 Шир 15.00 15.25 15.30 ABCD, oddaja o avtomobilizmu, pon Do zdravja tudi tako, gost: Maxmedico, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno POP TV Glasbeni mozaik V družbi z Ö in Pavle Gregore, pon Četrtkove zgodbice, 3. nadstropje, prvič Poslovni ritmi, pon Navigator, prvič Primorski skladatelji slovenskemu narodu, Vinko Vodopivec, prvič V harmoniji z naravo, prvič Dežela zakladov, kviz 16.00 17.00 17.55 18.00 Vila Marija, 67. del hrvaške nadaljevanke Proti vetru, 73. del mehiške nadaljevanke 24UR ■ vreme Materina pot, 76. del mehiške nadaljevanke 8.00 8.05 9.00 9.05 POROČILA DOBROIUTRO POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR 17.30 ia.00 ameriške humoristične nanizanke Dva moža in pol, 2. sezona, 2. del ameriške hum nanizanke E+ 19.00 20.00 21.45 24UR TV kriminalka: Obseden s sosedo, kanadsko-ameriSki film BAR 9.05 9.15 9.30 10.10 ' .'V- 11.05 11.35 13.00 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 17/26 ODDA|A ZA OTROKE POD KLOBUKOM MEDNARODNA OBZOR|A-EVROPA: JEZNI MUDI MOŽJE IZZIVI OMIZJE poročila, Sport, vreme (vps i 3.001 20.00 22.00 23.00 Britanski trojček: Frost: Brez skrivnosti, angleški film Zvijače, 1. sezona, 2. del angleške nanizanke Zdravniki in sestre, 4. del angleške humoristične 16.30 17.00 17.30 17.55 22.15 23.10 Monk, 2. sezona, 14. del ameriške nanizanke Na kraju zločina, 3. sezona, 15. del ameriške nanizanke V okovih strasti, kanadski film ^ 24UR, ponovitev 23.40 nanizanke Navigator, ponovitev 0.05 1.45 0.10 ИВ1 1 .'■- Ženske zadeve, 7. dei ameriške nanizanke ^ E+, ponovitev 18.00 18.30 18:55 To morate vedeti) Razvoj škofjeloške Odeje, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Dežela zakladov, kviz i.м Nočna panorama Prva TV ГЗ ЗГОГГ1 13.25 13.25 14.15 TEDENSKI IZBOR PETI ELEMENT OPUS Po P TV POP 19.00 19.30 19.55 Z glavo na zabavo, 2 del, pon Živeti zdravo, pon Dežela zakladov, kviz •"sa""1" 14.40 15.00 ODPETI PESNIKI POROČILA, PROMET (VPS 15.00) 6 50 mq 24UR, ponovitev Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 20.00 Zadnja beseda, kontaktna oddaja o temi dneva 20.30 Činčove ideje, prvič 06.15 The Best OH 15.05 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE ■ KANAP... 840 Materina pot, ponovitev 76. dela mehiške 21.27 Dežela zakladov, kviz 06.30 TV prodaja (VPS 15.05) nadaljevanke 21.30 24 UR, informativna oddaja 07.00 Mali mečevalci, risana serija 15.40 CEDRIK, RISANA NANIZ, 47/52 (VPS 15.40) 9.35 Proti vetru, ponovitev 73. dela mehiške 22.25 Dežela zakladov, kviz 07.25 Mala Sola 15.55 RISANKA nadaljevanke 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, 07.40 Spomin 16.05 VITEZ ALI ANGEL. KRATKI IGRANI FILM E8U, 10.25 TV prodaja pon 08.00 TV prodaja PONOVITEV (VPS 16.05) 10.55 Vila Marija, ponovitev 67. dela hrvaške nad. 23.00 Ekstra Magazin 08.30 Tri v vrsto 16.20 ENAJSTA SOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE 11.50 Prerojena ljubezen, ponovitev 55. dela 00.00 Tv prodaja 08.45 Spomin (VPS 16.20) venezuelske nadaljevanke 00.30 Glasbeni Mozaik 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje PETEK 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 15.00 INFO oddaja 144»" Kratke novice 15.30 Osmrtnice, obvestila 14.05 Napovednik 15.45 Koledar prireditev 1415 GV v etru 15.50 Pričevalci vere 14.30 Kulturni utrinki 16.00 Mali oglasi 15.00 INFO oddaja 17.00 Slovene' Slovenca vabi 1530 Osmrtnice, obvestila 18.00 Poročila, Vaša pesem 15.45 Koledar prireditev 18.15 Naš gost 15.50 Pričevalci vere 1930 Poročila 17.00 1. Zdravstvena 2. Svetloba in sence 3. Pravne 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) zagate 4. Aktualno 20.00 Radio Vatikan 18.00 Poročila, Vaia pesem 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 20.30 Radijska molitev 19.00 Kratke novice Z1.00 Škofov nagovor pred nedeljo 19.15 L Napovednik 21.15 Svetniški kandidati - škof Vovk 19.30 Za otroke Ponovitve: 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 22.00 Za življenje 20.00 Radio Vatikan 23.00 Obala neznanega 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 24.00 Slovene' Slovenca vabi 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 04.40 Radio Vatikan 2130 Mozaik dneva 22.00 Zanimivosti nočnega neba (1.), Prijatelji A JEDELJA radia Ognjišče II. (2.-5.) 1 Ponovitve: 07.00 Zvonjenje 05.00 Z molitvijo v nov dan 07.15 0730 Bim-bam-bom Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 08.00 Kmetijski nasvet 06.00 Pričevalci vere 08.10 Turistične novice 06.20 Prognostik 08.30 Koledar prireditev 06.30 Kratke novice 08.45 Spominjamo se 06.35 Kličemo 113 09.00 Poročila 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 09.15 Napovednik besede z razlago) 10.00 Poročila 07.00 Zvonjenje 11.00 11.15 Kratke novice, Vaša pesem Knjižne minute (presoje) 07,15 07.30 Iz žitnice slovenstva Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, 12.00 Zvonjenje obvestila 12.05 Besede Matere Terezije 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve. 12.15 Voščilo PRO-jevcem 08.30 Koledar prireditev 1230 Poročila, osmrtnice, obvestila 08.45 Spominjamo se 1Z50 Iz žitnice slovenstva 09.00 Prenos sv. Maše 13.00 Mali oglasi 10.00 Oznanila 14.00 Kratke novice 10.15 Graditelji slovenskega doma 1405 Napovednik 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.15 GV v etru 11.15 Kmetijska oddaja 1430 Kulturni utrinki 12Л0 Zvonjenje 14.45 Komentar tedna 12.05 Besede Matere Terezije 15.00 INFO oddaja 12.15 Voščilo PRO-jevcem 1530 Osmrtnice, obvestila ■s Glasbena voščila 15.45 Koledar prireditev 15.00 INFO oddaja 15.50 Pričevalci vere 15.30 Osmrtnice, obvestila 17.00 18.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje Poročila, Vaša pesem 15.45 15.50 Koledar prireditev Pričevalci vere 18.15 Spoznanje več - predsodek manj (dr. Drago Ocvirk) 16.00 17.00 Glasbena voščila Slovencem po svetu in domovini 19.00 Kratke novice 18.30 Sakralna glasba 19.15 Napovednik 19.30 19.45 Poročila Škofov nagovor za nedeljo 19,30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.00 20.20 Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Iz Mohorjeve skrinje 20.20 20.30 Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere 20.30 21.30 Radijski roman 21.15 Ponovitev Komentarja tedna Ponovitve: 21.30 Mozaik dneva 22.00 Naš gost 22.00 Klasična glasba 23.00 23.45 00.30 Graditelji Ponovitve: Svetniški kandidati 23.00 Doživetja gora in narave Iz življenja vesoljne Cerkve 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan 00.45 04.40 Spoznanje veC- predsodek manj Radio Vatikan SOBOTA ■■ 05.00 05.10 05.30 05.45 06.00 06.20 06.30 06.35 06.45 07.00 07JO 08.00 08J0 08.45 09.00 10.30 11.00 12.00 12.05 1Z15 1130 Z molitvijo v nov dan Vreme, ceste, zamude vlakov Poročila Napovednik programa Pričevalci vere Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) Zvonjenje Poroda, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila Naravoslovne zanimivosti Koledar prireditev Spominjamo se Sobotna iskrica Poročila, VaSa pesem Za življenje, danes in jutri: 1. Oddaja z Bogdanom Žoržem 2. Zakonska oddaja 3. Svet oblikuje mlade 4. Oddaja z Karlom Gržanom Zvonjenje Besede Matere Terezije Voičilo PRO-jevcem Poročila, osmrtnice, obvestila 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK PONEDELJEK 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Kratka kateheza 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročita 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07,00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, ||gj|jg obvestila Q6.00 Kmetijski nasvet 06.10 Predstavljamo vam 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 Voičilo PRO-jevcem 12 30 Poročila, osmrtnice, obvestila 1Z50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 13.30 Skriti zaklad (1., 3.), Gradimo odprto družbo ■ (2,4) 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voščila 17.00 Sport na Radiju Ognjiiče I. 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Sport na Radiju Ognjiiče II. #100 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Luč v temi (1.), juretov večer (2., 4„ 5.), Vstani in hodi (3.) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Sončna pesem Ponovitve: 23.00 Ponedeljekova 17. 24.00 Prijatelji radia Ognjiiče 04.40 Radio Vatikan 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Porodla, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Sredin tm 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 1Z00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 1Z15 VoSčilo PRO-jevcem 1Z30 Poročila, osmrtnice, obvestila 1Z50 : Iz žitnice slovenstva 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14,15 !: GV v etru 14.50 Kulturni utrinki 14.45 Sredin pogled v svet 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19,45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Luč v temi (1.), Skriti zaklad (1,4.), Vstani in hodi (3.) 24.00 Sport na Radiju Ognjiiče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK SREDA 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje _besede z razlago)_ 05.00 Z molitvijo v nov dan 05.10 Vreme, ceste, zamude vlakov 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Pričevalci vere 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 : Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila, prognostik, AMZS, osmrtnice, obvestila 08.00 Kmetijski nasvet 08.10 Pod lipo domačo 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Besede Matere Terezije 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Iz žitnice slovenstva 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.45 Koledar prireditev 15.50 Pričevalci vere 16.00 Glasbena voičila 17.00 Oddaja KP študija 18.00 Poročila, Vaia pesem 18.15 Dijaika oddaja 19.00 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 2030 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan športna kolumna Esad Babačič Priznati moram, da me je pošten odhod Pina Grdoviea s klopi "naše" Glimpije kar malce presenetil, saj nisem pričakoval, da ga bodo novi lastniki tako zlahka žrtvovali. Če nič drugega, so s tem delno priznali, da so šli v projekt brez jasne vizije, ko gre za tekmovalni del. Zadrski duh v Tivoliju Zdaj si lahko vsi tisti, ki so ves čas opozarjali na šarlatansko ozadje pri prevzemu našega največjega košarkarskega kolektiva, pošteno oddahnejo. Čeprav je na trenutke kazalo, da Grdoviču manjka športne sreče, se je na koncu izkazalo, da njegov koncept ne pije vode. Najhuje pri vsem je bilo, da ni mogel skriti svoje nemoči pri vodenju kolektiva. Njegove individualne terapije niso mogle pomagati pri uravnavanju kolektivnega duha, ki je v moderni košarki nujen. Seveda je bilo po kratkih pripravah takšno obrambo pričakovati, česar ne moremo reči za napad, ki je obetal precej več. Jemmy Oliver se je izkazal za črnega petra, ki je na koncu pokopal svojega trenerja. Američanova igra v napadu niha od vrhunskega do povprečnega, včasih pa se spusti skoraj do amaterskega. Največ slabosti je izkazal prav na gostovanju v Nemčiji, ki je bilo ključno za nadaljnji razvoj dogodkov. Pino preprosto ni mogel ali ni hotel opaziti, da njegov džoker pretirava s samostojnimi akcijami, ki so se končevale tudi na najslabši mogoči način. Tudi če je bil tako zelo odvisen od njegovih trojk, bi ga moral pred končnico vsaj malo spočiti in umiriti. Tudi nasprotniku je bilo jasno, kdo je tisti, ki jih lahko premaga, zato so ga preganjali po vsem igrišču. Tolikšne vere v individualne sposobnosti svojih igralcev ni pokazal še noben trener novo- dobne Olimpije in zgodba se ni mogla končati drugače, kot se je. Toda Pino je preprosto moral verjeti, da se bo nekomu odprlo. S tako kratko klopjo in skopim kadrom pač ni dovoljeno biti izbirčen. Trener je storil klasični harakiri, da bi svojim delodajalcem, ki so tudi njegovi prijatelji, vsaj za nekaj časa pokril hrbet. Težava je v tem, da tudi novi trener ne bo mogel narediti kakšnega posebnega premika z že obstoječim kadrom, zaradi česar bo verjetno iskal popolnoma novo pot. Čas za temeljite spremembe morda ni najbolj pravi, saj bi bila lahko evropska usoda našega prvaka kaj hitro zapečatena. Še poraz ali dva zapovrstjo dovicu: gotovo jim ni vseeno, ker je odšel tisti, ki jim je slepo zaupal. Zdaj bo njihov status znova na prepihu in ni rečeno, da bodo dobili manj prostora, kot so ga imeli doslej. Težava je tudi v tem, da to moštvo po fizični plati ni zmožno obrambe, s katero bi se dala ustaviti močna evropska moštva. Rezerva bi lahko obstajala prav v egoizmu najbolj izpostavljenih posameznikov, ki bi se lahko malce bolj osredinili na kolektiv in malo manj na lastno uveljavljanje. Toliko nerazumnih metov in nepovezanih akcij na eni tekmi na tej ravni že dolgo nisem videl. Morda je iz vsega še največ izvlekel Joško Poljak, kije konč- Verjetno bodo lastniki zaposlili še enega Zadrčana, ki pa je veliko bolj razvpit in tudi dokazan trener. Jusup je znan po svojem temperamentu in zmožnosti motivacije, kar bi bilo lahko v tem trenutku nadvse pomembno. in potop bo popoln. Ne vem, koga in od kod bodo pripeljali novi lastniki, gotovo pa si ne moremo obetati kakšnih zares spektakulamih okrepitev. Igra slepih miši z domačimi ljubitelji košarke se bo tako verjetno nadaljevala. Verjetno bodo lastniki zaposlili še enega Zadrčana, ki pa je veliko bolj razvpit in tudi dokazan trener. Jusup je znan po svojem temperamentu in zmožnosti motivacije, kar bi bilo lahko v tem trenutku nadvse pomembno. Samo predstavljamo si lahko, kako se počutijo igralci, ki so bili nosilci igre pri Gr- no lahko igral in ne le žalostno sedel na klopi. Tega hrvaškega centra je treba držati v igri, saj je precej boljši, kot se včasih zdi. Žalostno je, da mora svoje kvalitete dokazovati zdaj, ko v bistvu nima prave konkurence, zaradi česar je njegov preporod dodobra razvrednoten. Na prvem mestu bi bilo treba razmisliti o organizatorju igre, ki bi znal vsaj za silo povezati raztrgano igro v napadu. Kaj bi dali za kakšnega novega Popo-vica, ki bi znal v Tivoli vrniti veselje? Gotovo ne bi imeli nič proti, če bi bil tudi on iz Zadra. Železna zavesa je opravila svoje tudi na kegljiščih. Na eni strani se je kegljalo, na drugi pa se je igral bovling. Le-ta je medtem postal celo drugi najbolj razvit šport na svetu, ki je prek 41. svetovnega pokala - neuradnega svetovnega amaterskega prvenstva - dokončno osvojil tudi Slovenijo. Misijonarji so torej prišli v Slovenijo širit bobling, ki so ga izumili Američani. Po pravilih, ki veljajo še danes, se igra bovling od septembra leta 1895, ko so v New Yorku ustanovili ABC, Ameriško zvezo za bovling. Po drugi svetovni vojni so ga začeli Američani širiti in popularizirati po svetu, ko so v vojaških oporiščih, ki so jih imeli v raznih državah, postavljali igrišča za bovling. Z njimi so (si) približali ameriški življenjski slog (v ZDA je bovling tradicionalno rekreacijska in družabna igra), hkrati pa uveljavili šport, ki smo mu navadni smrtniki kos povsod po svetu. Zatorej ni čudno, da krovna organizacija (FIQ) danes šteje že 123 držav. V različnih kategorijah bolj razširjenega in priljubljenega "tenpin" bovlinga je registriranih že več kot 10 milijonov igralcev, več kot 100 milijonov ljudi pa v 100 državah sveta igra bovling vsaj enkrat letno. Na pravkar končanem 41. svetovnem pokalu se je v Ljubljani mudilo 154 tekmovalcev in tekmovalk iz kar 84 držav. Ob njih je bilo vsaj še enkrat toliko funkcionarjev. Obnašali so se kot pravi misijonarji, širili svoje znanje in na vsa usta hvalili slovensko gostoljubnost. Le lani v Singa-purju se jih je zbralo več (iz 95 držav). Tudi tam so bili menda zadovoljni. Kongres Vse skupaj je spominjalo na velik večdnevni kongres. Seminarji in delavnice so se vrstili drug za drugim in bili vsaj tako pomembni kot uvodni tekmovalni boji. Teorija se je tako na kraju samem primerjala s prakso. Uradni jezik angleščina je prijetno žuborel in poenotil svet. Skoraj vsakdo je imel v rokah svojo kamero, s katero so slabši posneli najboljše, najboljši pa odločilne. Bowling center Gladiatorje postal semenj izkušenj in spoznanj. Na njem so si lahko tekmovalci s pacifiškega Guama, z rokavskih Guernseya in Jerseyja, s karibskega Martinika in tudi iz Slovenije brezplačno izmenjali (spo)znanja z najboljšimi. Od zdaj jim ne preostane nič drugega kot lučati in lučati in lučati... Dve leti in pol Da, tudi Slovenija je bila med učenkami. Slovenski bovling namreč nima tradicije, saj se je rodil v pivnici Alpe Adria šele leta 1975 s postavitvijo prvih stez. Kmalu zatem so postavili še šeststezno igrišče v Hali Tivoli. Trem resnim klubom ter okoli 100 registriranim igralkam in igralcem - premajhna baza in premajhno število stez - se ni uspelo resneje upreti sistemski nenaklonjenosti. Šele tuj kapital in privlačni objekti, ki so v zadnjih letih zrasli v Ljubljani in Mariboru, lahko v prihodnje izvržejo kakšnega obetav-nejšega tekmovalca ali tekmovalko. Na svetovnem pokalu sta nas tokrat zastopala Marjan Pečaver, 53-letni strugar iz Bele krajine, ki je bil pred 28 leti izbran iz vrst kegljačev, in 32-letna Ljubljančanka Barbara Brežič, ekonomska tehnica, ki se z bovlingom ukvarja šele dve leti in pol. Uvrstila se je na 61. mesto med 68 nastopajočimi, kar je bil nasploh prvi nastop kakšne Slovenke v tem športu na svetovnem pokalu. Pomembno pa je poudariti, daje Breži-čeva že 11 let dializna bolnica, vendar je, kot pravi sama, zdravstveno stanje prav nič ne obremenjuje. Nasprotno, z nastopom na svetovnem pokalu je dobila priložnost videti najboljše igralce bovlinga na svetu, njihovo igro je natančno opazovala in verjame, da se bo tudi od tega kaj naučila. Marjan Pečaver s svojim nastopom ni bil zadovoljen. Dejal je, da psihološko ni bil dovolj dobro pripravljen za nastop pred domačim občinstvom. Podrl je sicer manj kegljev kot Uroš Kus na lanskem pokalu, a z 51. mes- FormulaACC, skupek vode, tetranitrata, glikolov in etrov je naposled zloščil tla za začetek finalnega obračuna tom vseeno postavil najboljšo slovensko uvrstitev na svetovnih pokalih. Veliki Lebowski Zdaj pa finale. Našima se torej ni uspelo uvrstiti med najboljših 24, ki so se v osmih igrah pomerili za uvrstitev v izločilne boje - med najboljših osem. Finalni boji so vselej dramatični. Tekmovalci igrajo na izpadanje. Napreduje boljši v treh igrah (na dve zmagi). Vsakdo bi si želel končno vstopiti v "klub 300", kamor sprejmejo samo nezgrešljive. 18-letnemu Badr al Šejku iz Savdove Arabije, na koncu tretjemu, je uspelo v eni seriji "prekrižati" vse desetke in se tako pridružiti Angležu Thorntonu, Švedu Ohmanu in Madžaru Szabu. Vendar "klub 300" še ni "klub končnih zmagovalcev". Na sporedu sta bila namreč še finalna obračuna za neuradni naslov svetovnega prvaka med Američanko Lyndo Barnes in Angležinjo Fiono Banks. Napetost je bila zdaj resnično na vrhuncu. Družinsko ozračje se je za hip spremenilo v navijaško, a je vrhovni sodnik zahteval popolno tišino. Zabaviščni center Arena Vodafone live! je v trenutkih tekmovalčevega koncentriranja obnemel. Scena je bila tako dvoumna, pravzaprav cohenovska. Dude (fra-jer po kalifornijsko) Lebow- ski se je zato iz Ko-losg'a preselil čez cesto - v Bowling center Gladiator. Lahko smo pričakovali re-minisoenco spopada med suhljatim per-verznežem Jesusom Quintano in debelušnim kolerikom Walterjem Sobcha- Z 61. mestom je Barbara Brežic osvojila prvo žensko uvrstitev v bovlingu za Slovenijo na svetovnem pokalu, in to le po dveh letih in pol treninga ... kom. Jesus je opravil svoj obred, ob- huronsko pozdravil končno zmago- liznil kroglo, jo z matadorskimi gibi valko. "Dame in gospodje, še en ap- zalučal proti kegljem, pospravil deset- lavz za Lyndo Barnes iz ZDA!" Bra- ko in siknil proti Walterju: "Pendejo, vo, Lynda! Barnesova je zatem po- navrstisi!"Walterjepihalodjeze,Du- darila svojo kroglo naši Barbari. Saj de pa ga je miril. Med krajšimi odmori seje slišalle izpuhhelijeve bombice za izdelavo stepene smetane in cingljanje toasteija. Na bližnjem meniju je pisalo: "Ali ste lačni? Boste kos? Pred vami je Bowl'n'snack!" Klasičen toast s šunko in sirom - 530 sit, kava z mlekom - 250 sit. Tisti, ki ni- gentlemen, dame in gospodje, na moji levi je..., na moji desni pa ..." Finalista se smehljata, vsi pogledi so usmerjeni vanju, oba nadvse spoštujeta drug drugega. Favorit je Kanadčan. Vedelo se je, da bo drama. Prvo igro je dobil Schmidt mačka. Se dobro, da sta jima prava 211:200, drugo Aviram 233:205. Tu-finalista41. svetovnega pokalaKanad- di v odločilni tretji igri krogle še niso čan Michael Schmidt in Izraelec Or izgubljale prepotrebne rotacije. Z do-Aviram podobna le po postavi, volj veliko hitrostjo in pod pravim ko-Schmidt tehta več kot 100 kg in je torn so zadevale med prvim in dru-manjše rasti (Walter), Aviram (Jesus) gim kegljem. Iz lučaja v lučaj bi mo-pa je Schmidtovo popolno nasprot- rala zbranost popuščati, adrenalin na- Kanadčan je postat neuradni svetovni To perverzno jeguljo je med igranjem prvak v bovlingu in bo Ljubljano zago- bovlinga v filmu bratov Cohen Veliki tovo ohranil v prelepem spominu Lebowski upodobil John Turturro. res, koliko neki stane takšna krogla in iz česa je sestavljena? Uradni opremljevalec AMF je imel v bližini svo- je. Oba delujeta zadovoljno, neobre- raščati. A to je finale! Spopad najbolj-jo stojnico. "Najcenejša je okoli 70 menjeno. Nekaj zadnjih poskusnih ših ... Pri izidu 154:117 za Izraelca je evrov, najdražja AMF Triumph pa metovnarezervnisteziizkoristijoor- moral Kanadčan nujno zadeti deset-253. Ta čas je največji hit tale za 180 ganizatorji za poslednje čiščenje la- ko. Za psihološko prednost. Uspelo evrov-AMF Terminal Velocity-, minata, po katerega vrhnji plasti, se- muje: 147:154. Aviram zgreši dva, po-modno obarvana. Za razvoj takšne stavljeni iz papirne kaše in umetnih tem zadene v polno in konča pri 214 so dobili sedišča na obeh tribunah, so krogle naj bi bilo potrebnih na stoti- smol, bodo že čez nekaj trenutkov točkah. Schmidt ima zdaj odprto pot se zleknili v oblazinjene sedeže, zrli v ne ur. Je iz prvovrstnega poliestra." Z polzele odločilne krogle. Vodni čis- do zmage. Izraelčevi navijači poti- zaslone in pričakovali nadaljevanje spopada... In cmokali in srkali... Morala je biti namreč popolna tišina! Stojnica AMF "Simon, še pet sekund..." so sporočili iz režije. Uradni povezovalec Simon Golding s Sky Sportsa je prite- njo bi zagotovo vsakdo rušil vse pred tilnik na laminat nanaša posebno čis- hem pričakujejo kak kiks. Vendar sabo. Zanimive in posebne superge za tilo AMF "Formula ACC". Skupek Kanadčan brezkompromisno uspe- bovling, poleg krogle zaščitni znak, ki vode,tetranitrata,glikolovinetrovna- va. Se zadnji lučaj. Če jih pade devet, si jih lahko pri Gladiatorju izposodi- posled zlošči površino za začetek fi- je zmagovalec. Izmet. Nestrpnost, mo za 350 sit, stanejo okoli 60 evrov. nalnega obračuna. Lestenci so lami- Osem jih pade, deveti poskakuje in se natno stezo, ki se je svetila kot očišče- naposled vda. Pade. Michael Schmidt naledenaploskev,osvetli]iizvsehmo- je neuradni svetovni prvak! Radostna gočihkotov. Vmaniriboksarksihspo- tribunah. Vsi stojijo in mu ploskajo. Očiščen laminat Pustimo nakup krogel in podob- kel v improvizirano dnevno sobo s nega za kdaj drugič. Menda se Jesus padovje Simon Golding finalista po- Iz oči mu kane zmagovalna solza, fantastičnim pogledom na kegljišče in in Walter že spet obnašata kot pes in vabil v "dnevno sobo": "Ladies and Lovro Kastelic na kratko Turke čaka kazen Turška nogometna reprezentanca bo izgrede po povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2006 proti Švici očitno drago plačala. Predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Sepp Blatter ni izključil niti možnosti, da se Turčiji prepove nastop na kvalifikacijah za SP Takole so morali Švicarji bežati z igrišča. 2010. FIFA je za incident po tekmi, ki so jo Turki sicer dobili s 4:2, a so si igranje na SP zagotovili Švicarji, že uvedla uradno preiskavo, kazen pa bodo določili do 9. decembra, ko bo tudi žreb skupin za SP 2006. Po omenjeni tekmi so morali igralci obeh ekip bežati v slačilnice, saj so navijači vdrli na zelenico in na nogometaše metali razne predmete. Do trenj pa je prišlo tudi med samimi igralci, saj so turški igralci v tunelu, ki vodi v garderobe, obračunali s Švicarji, po podatkih Švicarske nogometne zveze pa naj bi bil v tem pretepu poškodovan branilec Stephane Grichting, ki naj bi bil utrpel poškodbo dimelj. Divac na sodišče Legendarni srbski košarkar Vlade Divac se bo moral zaradi izogibanja služenju vojaškega roka v domovini zagovarjati na sodišču. Divac se je konec osemdesetih let preselil v Združene države Amerike, kjer je vse do lani uspešno nastopal na tekmah najmočnejše košarkarske lige na svetu. Za izbrano vrsto Jugoslavije in kasneje Srbije in Črne gore je osvojil tudi naslov evropskega in svetovnega prvaka. Po veljavnih zakonih pa bi v Srbiji in Črni gori zdaj 37-letni Divac že pred dvema letoma moral odslužiti pol leta obvezne vojaške službe. Divac, ki živi v Los Angelesu, za moštvo LA Lakers pa zdaj opravlja delo skavta, bo moral, če ga bodo m m Bo Vlade Divac zaradi izogibanja vojaškim obveznostim sedel? spoznali za krivega, v Srbiji in Črni gori odsedeti tudi enoletno zaporno kazen. Po veljavnih zakonih v SČG namreč noben športnik, niti tisti, ki živi v tujini, ni oproščen vojaških obveznosti. Anastacia Izšla je zbirka uspešnic tudi pri nas izredno priljubljene Anastacie, belke z neverjetnim črnskim soul vokalom, ki je svoj preboj na sceno začela leta 2000 s prvencem Not That Kind. Petletna kariera je prinesla marsikatero uspešnico, o čemer so se prepričali tudi mnogi zadovoljni obiskovalci njenega koncerta na začetku letošnjega leta v Ljubljani in o čemer priča tudi več kot 20 milijonov prodanih albumov po svetu ter 12 pesmi na prvem mestu lestvic najbolj poslušanih singlov. Na plošči so med 17 pesmimi že znani duet z Benom Moodyjem v pesmi Everything Burns s filmskega cedeja za Fantastične 4 ter tri popolnoma nove: sodelovanje z Erosom Ramazzotti-jem v pesmi I Belong To You (II Ritmo Delia Pasione) in dve novi pesmi, med katerima je tudi naslovna balada Pieces Of A Dream. ljeni različici z naslovom Brizgaaaaj! Še več in dlje!. Na njem so prav vse skladbe s prvenca, trije posamezni re-miksi pesmi Turbo polka, Na seniku in Od hr'ma do hr'ma ter vsi trije videospoti skupine (Brizgalna brizga, Na seniku in Turbo polka). Ato- Še več in dlje! Najbolje prodajam album lanskega in že lahko rečemo tudi letošnjega leta, prvenec skupine Atomik Harmonik Brizgaaaaj!, je na prodajnih policah v novi, osveženi in okrep- mike v prihajajočih mesecih čaka ogromno nastopov, takoj po novem letu pa si bodo vzeli kratek oddih. Ta bo namenjen tudi ustvarjanju glasbe za nov album, o katerega izidu pa za zdaj nočejo ničesar razkriti. Boštjan in njegova harmonika Mladi Boštjan Konečnik že vrsto let igra na svojo "ljubico", in to več kot uspešno. Po navdušenju nad njegovim preigravanjem frajtonarice in zanimivo mešanico narodnozabav-ne glasbe ter modernih tehnozvokov je ugotovil, da lahko s tako zvrstjo doseže tudi mlajše poslušalce, ki ne poslušajo samo narodnozabavne glasbe. Na tokratnem CD z naslovom Treba gaje... je poleg že znanih Poleg božično-novoletnih voščilnic in razglednic vas na pošti čakajo še zvežčki samolepilnih znamk za pošiljanje voščil po Sloveniji in po svetu. V akciji božično-novoletnih voščilnic in razglednic sodelujejo: Gikart, T & Graf, Emma, Grafocarton, еГАГ™™ Sidarta, Pot Ljubljana, Hočevar - Gaspari, Etiketa vJ P05TA bLOVtNIJt tiskarna, Planinsko društvo Ptuj in UNICEF. POSTA IN FINANCE Nekje nekdo misli nate... pesmi in njihovih remiksov tudi nekaj starejših uspešnic. Tako med zbirko kar 25 skladb najdemo remiks skladbe Frajtonarca je prava stvar, venček narodnih pesmi z naslovom Špilaj, Boštjan, špilaj, Ihaihaihaha in Moja ljubica - no, če ti hočeš?. Postavni Korošec na svojih zabavah razveseljuje tako mlajšo kot starejšo publiko, ki se je pripravljena veseliti, zapeti in zaplesati, saj njegove pesmi ne pustijo ravnodušnega prav nikogar. Rodova klasika Novi album po srcu mladega Roda Stewarta je že četrta zbirka iz serije velikih ameriških klasik, ki bo podobno kot tri predhodnice (prodane v več kot 13 milijonih izvodov) požela velik uspeh. Recept za uspeh je bil tudi tokrat nadvse preprost - Stewartova značilna vokalna interpretacija ter gostovanje nekaterih vrhunskih glasbenikov (Elton John, šarmantnemu glasbeniku v življenju Diana Ross, Chaka Kahn), ki so te- vedno bolje, kar se kaže tudi v njemu nepozabnemu izdelku dodali govern delu - pesmih in glasbi. svojevrsten pečat. Na albumu poleg vokalistov sodeluje nekaj izvrstnih inštrumentalistov, na primer troben-tarja Roy Hargrove in Chris Both, kitarist George Benson in saksofonist Dave Koz. Geprav se pri nas o Rodu morda ne govori v izrazitih presežkih, pa je ta izjemni glasbenik v letu 2004 in 2005 imel več kot 120 koncertov v Ameriki, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji! 11. oktobra, le nekaj dni pred uradnim izidom albuma, je dobil tudi svojo zvezdo na hol-lywoodskem Pločniku slavnih. Presrečen kot otrok je ob tem dogodku kar zaplesal na zvezdi. Tudi sicer gre www.posta.si Naš Zoki horosko Z mesta predsednika uprave Mer-catorja je zletel Zoran Jankovič. V Trenjih pa v jok. Skoraj nisem mogla verjeti, da res gledam Uroša Slaka, enega najmočnejših "opinion makerjev" pri nas. Sestra je ob gledanju oddaje točila solze v slogu "kaj so naredili Zo-kiju", mama je govorila, da so zdaj najbolj uboge delavke, ki jim je celo šef položil na srce, naj ne jokajo, z očetom pa sva bentila. Trenja so tokrat brez kritične distance do Zorana Jankoviča iz njegove razrešitve naredila najbolj solzavo špansko nadaljevanko, ki presega celo Esmeral-do. Nekdo je zmanipuliral in podkuril še njegove uslužbenke in trgovke, ki so v pričakovanju vsega hudega zdaj celo prepričane, da bodo že jutri ob službo in da jih bodo pokupili tujci. Nekdo je prižigal sveče, drugi so Jankoviču naredili špalir ob prihodu v stavbo, zato jih je povabil na pijačo v bifeju, tretji so razvili transparent čez pol Mecator-jeve stavbe. Malo morda še manjka, pa bo nekdo na vrata vladne palače nabil kot Martin Luter teze za Zorana Jankoviča. Takšne podpore, kot jo je dobil Jankovič ob svoji razrešitvi - 80 odstotkov gledalcev Trenj se ne strinja z njo -, ni v anketah dobil niti sedanji premier, ko so ga v parlamentu razrešili zaradi Depale vasi. Osebno seveda nisem prepričana, da je Jankovič tako dober in tako priljubljen, ampak da so notranje informacije v Mercatorju in dodatno še mediji, Trenja so pri tem prva, naredili iz njega veliko žrtev in s tega piedestala bo zlahka zletel na mesto ljubljanskega župana, kot se že namiguje. V temelju se seveda uspešnih direktorjev ne ime-njuje na način, kot je to speljal mladec iz nadzornega sveta Robert Šega. V tem sva se z očetom strinjala. Mercator ni le uspešno slovensko podjetje, ampak mu je uspelo tudi na nekdanjem jugoslovanskem trgu, predvsem v Srbiji, kar ni prav pogost pojav. Oče pravi, da to se- veda ne bi bilo mogoče, če mu slovenski politični prijatelji tam ne bi odpirali vrat. Ve pa se, kateri politični prijatelji imajo še zveze v državah nekdanje Jugoslavije. Dobro, Zoki je celo prepričan, da je bil odstavljen, ker prijateljuje z Milanom Kučanom in ker je predstavljal močno jedro Foruma21. Res pa je, da se je krepko sprenevedal, ko je govoril, da Mercator ni pomagal nobeni stranki. Ali je hotel reči, da je za prostore prenovljenega Mer-catorjevega hotela v Šiški, v katerem se je Forum shajal v svojih začetkih, izstavil račun Milanu Kučanu in da je Kučan račun poravnal iz svojega žepa? Spomnimo se, to je tisti sestanek, na katerega je želel na skrivaj priti tudi Anton Rop, pa so ga novinarji opazili. No, Rop je v svoji jeznoritosti na nekih posnetkih POP TV, ki jih je spet obudila nacio-nalka, lepo rekel Jankoviču: "Vse si povedal, samo tega nisi povedal, da smo te mi nastavili! Točno politika te je nastavila. Jest sem te nastavu!" Pa je krog sklenjen. Sestra je še vedno nekaj smrkala, češ da so kljub temu Jankoviča grdo odstavili, pa jo je oče stisnil v kot. "Vidiš, punca, vsi smo hodili doma po prstih, ko si se učila za maturo, pa še dvakrat si jo delala, Jankovičeve-mu Juretu jo je "zrihtal" pa oče. Kar spomni se Slavka Gabra pa maturitetne komisije pa inšpektorja, kako se to dela med prijatelji," nas je vse skupaj podučil oče. Trenja so z dramatizacijo javljanj s terena gotovo izgubila preudarnost in objektivnost in še dodatno povzdignila Jankoviča. Res je, da so pripravili tudi prispevek o Jankoviče-vih poskusih odkupa deležev SOD in KAD v prid menedžerski strukturi, res pa je tudi, da bi prav zaradi vsega, kar se o Zoranu Jankoviču javno ve, morali ostati na distanci. Zoki jim bo zdaj večno hvaležen. Magična gledalka Strelec (22. november - 20. december) V svojem življenju boste naredili kar nekaj sprememb. Predvsem se boste znebili nekaterih del, ki vam samo jemljejo čas. Prav ta teden boste za vse to dobili veliko moči. Koristilo vam bo, če boste konec tedna čisto izpregli in se odpočili. Kozorog (21. december - 19. januar) Vaše sugestije prav nikogar ne zanimajo. Preveč si domišljate, kako lahko vplivate na ljudi. Petek bo prinesel precej naporov, zato pa bo konec tedna precej sproščen in v znamenju razvaja-nja. Veliko se da narediti, če se le hoče - torej zavihajte rokave. Vodnar (20. januar - 18. februar) Z veseljem boste ugotovili, da se eno delo bliža koncu. Popraviti morate še zadnje napakice in stvar lahko daste iz rok. Domači bodo zelo veseli, ker boste več z njimi. Peljite svojo boljšo polovico ven, ženske vodnarke pa se pustite razvajati. Ribi (19. februar - 20. marec) Sproščenost in gibčnost sta vaši glavni lastnosti. Ljudje se bodo ves delovni teden poleg vas odlično počutili. Če boste pohiteli, boste morda še lahko ujeli rok za oddajo neke vloge. S plačili boste vsekakor zelo zadovoljni. Oven (21. marec - 20. april) Nekaj nepremišljenosti in zaletavosti, pa so težave spet tu. Zberite se in začnite razmišljati s trezno glavo! Če boste zaradi vzkipljivosti komu rekli kakšno žal besedo, bo najbolje, če se čim prej opravičite. Nekateri bodo na vas zelo jezni. Bik (21. april - 21. maj) Bodite zadovoljni, da so se stvari iztekle kolikor toliko v vašo korist. V službi ne bo panike, tisti pa, ki ste upokojeni, boste preživljali nadvse mirne dneve. Naj vas hladni dnevi ne odvrnejo od skrbi za zdravje in seveda telovadbe. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Uspeh bo zagotovljen, če si boste vsak dan vzeli nekaj časa izključno zase in za počitek. Nikar ne počnite po več stvari hkrati. Kmalu boste začutili, da vas nekdo vztrajno blati pred drugimi. Dobro bi bilo, če bi mu čim prej stopili na prste. Rak (22. junij- 21. julij) V sredo boste imeli veliko opravil, ki jih ne boste mogli odložiti, zato boste morali prestaviti neko srečanje. Bodite vztrajni,.saj se vam bo obrestovalo. Delo, ki ga boste začeli v petek, bo zagotovo uspešno. Konec tedna bo romantičen. Lev (22. julij - 21. avgust) Mikalo vas bo, da hi poskusili kaj novega in začeli delati na novem področju. Doma se boste najprej morali posvetovati o tem in lahko pričakujete, da vas bodo poskusili odvrniti od načrtovanega. Kot ponavadi se ne boste dali. Pa srečno! Devica (22. avgust - 21. september) Zdi se vam, da vas je minilo potrpljenje! No, saj je upravičeno, zato se čim manj ukvarjajte z delom, ki vam pravzaprav ne prinaša pričakovanih sadov. Bodite veseli, da se vam bo življenje spremenilo, pa čeprav na slabše, a le na prvi pogled. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Premišljanje in delo ne gresta skupaj, zato se odločite za eno ali drugo. Ko boste v pravi fazi, boste vedeli, kako se morate odločiti. Na področju ljubezni ne bo težav. Nekdo, ki vam je najbliže, se bo v teh dneh zagotovo zelo izkazal. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Preden koga kritizirate, najprej pošteno počistite pred svojim pragom. Tako bo najbolje za vse. Premislite, preden se česa lotite ... Sicer pa morate tudi dejansko pospraviti doma, saj se vam je sčasoma nabralo vse polno neuporabnih papirjev. Pekovski mojstri Žitovih pekam nadaljujejo s staro navado peke najbolj kakovostnega kruha. Zlati hlebec iz črne pšenične moke vsebuje več vlaknin in je pečen po naravnem podaljšanem postopku, ki zagotavlja izjemno sočnost in nekajdnevno svežino. Kilogramski Zlati hlebec iz črne pšenične moke boste prepoznali po omamnem vonju in značilni ovalni obliki. Poseben čar pa mu daje rustikalno razpokana skorja. ^žitđ 9t Jo^J^t} PekärnE nagradna križanka 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov SESTAVIL: MIRAN ERCEG GESLO ATLETINJA STRAŠKOVA PERGAMSKI KRALJI, ATAL FRANČIŠKAN, REDOVNIK, MENIH GENERALNI SEKRETAR OZN (KOFI) S dne ш K N JI 2 N 1 K i U b Samorog Velike misli, mdki in nschnnsti hreteklnsti. GLEDALIŠKA IGRA STARO-ŽIDOVSH KRALJ Žive Lerne sedanjosti, literarni innaki in njihove zgodbe, OČESNA MREŽNICA 3' ....... pesni pravlj ške širine duha in ična obzorja sveta. SLADEK TROPSKI SADEŽ ANGLEŠKA VOTLA MERA ;..';"!.. ' ji „ ! ■ : . . Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu s ККЖ HMfllBl UTOR NASELJENA NOTRANJSKEM ČUTILO ZA VID Knjižni KiuD bamorog, uaimatinova i, iuuu Ljuoijana, teieron: u-i e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com 5 43 06, OŽINANA MALAKI TRGANJE BOROVNIC Z GRABLJICAMI JUŽNO-ITALIJANSKI LJUDSKI PLES GRŠKI FILOZOF IZ STAGIRE RAJKO KOMTNIK BEOTIJEC, AONEC SLIKARSKA TEHNIKA KVASINA OPIS, PRIKAZ KRAJ v OBČINI NOVA GORICA V STRUGI TEKOČA VODA PREBIVALEC SL. KRAJA MARK0VEC ŠIITSKA ORGANIZ. V LIBANONU LJUDOŽEREC ŽELJKO OŽANIČ PRAKANTON V SREDNJI ŠVICI PRITOK OUSE TIBETANSKO GOVEDO i MARIBORSKI MINERAL Z AVALE VEČSTAVČNA SKLADBA ATENSKI NOG. KLUB DEBELEJŠI DEL DEBLA \ TEDNIK BLAGAJNA (POGOVORNO) NERODA, TEPEC (NAREČNO) ŠAMPION DROG ZA PODALJŠ. OJESA ALPINIST IN NOVINAR MAHKOTA SLOVENSKA OPERNA PEVKA (ONDINA) cf jS5 MESTO SV. OD MOSKVE KRAJ POD FRUŠ, GORO KAMERUNSKI NOGOMETAŠ (ROLAND) PREBIVALEC ITALIJE REKAV J. FRANCIJI REAKTIVNO LETALO BOGINJA TALIJA KRAJ PRI TRAVNIKU V BIH Ш BASINGER TITAN ELEKTR. NEGATIVNI OSNOVNI DELEC RIMSKI ZGODOVINAR c4^ OBLIKA iS*- PREBIVALKA MOŠKEGA J" ALBANIJE IMENA ПЈЈА rešitev prejšnje križanke II naqraienci 45. številke DRINA, ROMANA, ATANAS, GEM, NT, ORATAR, AN, TISA, OPOREKANJE, SLADOLED AR, AHA, PAK, NARAVA, FEN, SR, DOLAR, RT, OTI, TIFUS, KEBA, RED, UVOZ, KORAL, ALGA, ANIMATOR, DIETER, JERETIN, AN, OK, ARALIJA 1. nagrada: VIDA KUHARIC, Malavas 2, 1000 Ljubljana 2. nagrada: MARIJA TURK, Marjana Kozine 41, 8000 Novo mesto 3. nagrada: TOMAŽ PUC, Mlaka 7, 1332 Stara Cerkev Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naqrade bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog bon v vrednosti 3.000,00 tolaijev za nakup knjige Nove revije iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do , j 1 1. 12. 2005 pošljite na naš naslov: 1 1 Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 _______šj)^isom"NagadiMkraanka".___ ___ 2. nagrada: 3. nagrada: včeraj, danes, jutri... • 21.11.1694 se je rodil francoski filozof, pisatelj in zgodovinar Voltaire. Rekel je: "Tisti, ki izda tujo skrivnost, je izdajalec, tisti pa, ki izda svojo, je bedak." • 21.11.1909 seje začela v Ljubljani socialdemokratska konferenca, na kateri so sprejeli tivolsko resolucijo z zahtevo po preobrazbi Avstro-Ogrske na podlagi narodne avtonomije. • 21.11.1990 so v Parizu podpisali deklaracijo o koncu hladne vojne. • 22.11.1869 se je rodil francoski pisatelj Andre Gide. Leta 1947 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ko je umrl, je njegov prijatelj Francois Mauriac prejel telegram: "Pekla ni. Stop. Mirno si privošči življenje. Stop. Povej tudi Claudelu. Gide." • 22.11.1881 se je v Kamniku rodila slovenska igralka, režiserka in pedagoginja Marija Vera, s pravim imenom Frančiška Ksavera Marija Eppich, poročena Osten-Sacken. • 23.11.1747sejevTrsturodilprosvetljenec,gos-podarstvenik, naravoslovec, pesnik, kritik, prevajalec in mecen slovenske književnosti Žiga (Si-gismundus) Zois, baron Edelsteinski. • 23.11.1829 se je v Ljubljani rodil slovenski romantični slikar Anton Karinger. • 24.11.1859 je naravoslovec, zdravnik in teolog Charles Darwin objavil svoje temeljno delo Nastanek vrst z naravnim izborom. • 24.11.1900 seje rodila slovenska pisateljica Mara Hus. Opisovala je življenje Slovencev na jugoslovanskem jugu. Leta 1944 so jo Nemci ustrelili v Banjaluki. • 25.11.1909 je na Malih Rojcah med Štandre-žem in Gorico Edvard Rusjan prvič na Slovenskem poletel z motornim letalom. • 25.11.1918 se je v Ljubljani prvič predstavila prva ljubljanska baletna skupina. • 26.11.1864 se je v Kobaridu rodil slovenski politik, časnikar, tiskar in založnik Andrej Gabrš-ček. Bilje med ustanovitelji liberalne stranke na Goriškem. Izdajal je časnik Soča in 1893 ustanovil goriško tiskarno, izdajal številne časnike in revije (npr. Vedo) in druge publikacije. • Leta 1912 se je rodil francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco, eden glavnih predstavnikov gledališča absurda. Nekoč je novinar vprašal njegovo ženo: "Ste v njegovem prvem delu morda igrali kakšno vlogo?" Žena je odgovorila: "Seveda, igrala sem celotno občinstvo." • 27.11.1865 se je pri Sv. Gregorju rodil slovenski politik, sociolog, pisatelj, teolog in časnikar Janez Evangelist Krek. Oče turizma Beseda turist naj bi nastala v Veliki Britaniji. Izhaja iz francoskega jedra tour, kar pomeni pot. Iz nje je okoli leta 1800 nastal turizem in turist Anglež Thomas Cook, ki se je rodil 22. novembra 1808, je bil prvi, ki je organiziral potovanja za posameznike in skupine, ki so jih vodili strokovno izobraženi vodniki. Leta 1845 je v Leicestru ustanovil prvo turistično agencijo na svetu. Leta 1865 jo je preselil v London. Za družabnika je vzel sina in tako je nastalo podjetje Cook Thos. Con & So. Podjetje se ni omejilo samo na rezervacije hotelov, nakupe železniških kart in sestavljanje potovalnih načrtov, ampak je začelo leta 1850 izdajati tudi časopis s turistično vsebino. Z velikopotezno reklamo je vabilo na oglede razstav, poslovna potovanja in panoramske izlete. Podjetje je imelo na Nilu svoje ladje, na Vezuv je vozilo svoje turiste z lastno železnico, imelo pa je tudi svoje banke in izdajalo turistične vodnike. Zaposlovanje tujcev 24. novembra 1925 so v Kraljevini SHS izdali pravilnik o zaposlovanju tujih državljanov. Delovna dovoljenja je izdajala inšpekcija dela po poprejšnjem posvetovanju z delavsko zbornico. Problem zaposlovanja tujcev je nastajal vzporedno z razvojem industrije, ki je izvirala iz tujine, predvsem iz Avstrije in Češke. Podjetniki so s tovarniškimi obrati pripeljali tudi vodilno osebje, tehnične strokovnjake, mojstre in specialiste. Njihovo število je naraščalo, tako kot je naraščal razvoj priseljene industrije. V začetku njihova zaposlitev ni bila problematična, z razvojem domačega strokovnega, gospodarskega in tehničnega šolstva pa so se oblikovali domači strokovnjaki, ki so jim včasih zaposlitev ovirali tujci. V Jugoslaviji je bilo leta 1921 103.898 tujcev, do 1931 se je to število povečalo na 140.766. V Sloveniji je bilo 17.146 tujcev, največ je bilo Čehov in Avstrijcev. Največje bilo zaposlenih v tekstilni, strojni, kemični in gradbeni industriji. Tujci so bili večinoma nameščenci. Zaposleni so bili kot inženirji, tehnični in specialni delavci. Mnogi so imeli vodilne položaje ravnateljev, obratovodij in mojstrov. Anton Martin Slomšek Pesnik, pisatelj in mariborski škof Anton Martin Slomšek se je rodil na Slomu pri Ponikvi 26. novembra 1800. 19. septembra 1999 gaje papež na obisku v Mariboru razglasil za blaženega. Spada med narodne buditelje in prosvetlitelje 19. stoletja, ki so vnemali ljudstvo za slovenstvo in slovensko besedo. V Celovcu je končal bogoslovje in kot kaplan služboval na Bizelj-skem, v Novi Cerkvi (Strmec pri Vojniku), bil spiritual v Celovcu, nadžupnik v Vuze-nici, kanonik v Št. Andražu na Koroškem. Leta 1846je postal opat v celjski mestni župniji, že maja istega leta pa je bil imenovan za lavantinskega škofa v Šent Andražu na Koroškem. Po njegovi zaslugi so sedež škofije leta 1859 prenesli iz ponemčenega obrobja v Maribor, na bolj ali manj strnjeno slovensko ozemlje. Tako so bili v škofiji zajeti skoraj vsi štajerski Slovenci. S tem je odločilno posegel v zgodovino Slovencev. Slomšek se je že v šolah usmeril v narodno preporodno delo. Kot bogoslovovec je vodil prostovoljni tečaj slovenščine, pozneje pa je v okviru Cerkve organiziral na- rodnopreporodno delo, ki je doseglo vrh v cerkveno-političnih prizadevanjih. Aktivno je posegal v jezikovne spore in na Štaj er-skem zagovarjal vseslovenski knjižni jezik. Deloval je v ljudski prosveti, organiziral redne in nedeljske šole, pripravljal in pisal slovenske učbenike in navdušeno gojil ljudsko petje. V Mariboru je ustanovil bogoslovno šolo, ki je bila prva visoka šola v mestu. Po njegovi zaslugi je bil del predavanj na šoli v slovenščini. Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DkVIOF Ijamo v skladu z ? ffdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz ■ 96,4 MHz Slovence gorice Trg osvotalike 5,2230 lam, A 02/729 02 20,720 73 24, fat 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® кЛгедд INTERNET SIRAN: www.rodio-rsfl.si venija je po komunističnem pohodu ostala največje evropsko grobišče. Plemenita ideja, ki je ni bilo od samega začetka, prevara za naivne, opravičilo za sodelovanje pri največjem zlu, kar ga poznamo?" V spominskem parku Teharje je predsednik republike nadaljeval z razslojevanjem med plemenitimi in tistimi, ki so prišli na slovesnost z razlogom. Potomci pobitih, ki jih je na tem mestu komunistični režim poslal globoko pod smeti in odpadke, so še enkrat doživeli ponižanje. Svojci so bili pobiti, ker niso verjeli v plemenite ideje. A predsednik ni osamljen pri zavajajočem opravičevanju genocidne polpretekle zgodovine. Ko npr. mlajši zgodovinarji na podlagi dokazov govorijo in pišejo o krvavi revoluciji med vojno in po njej, pa preverjena stroka govori o neki kompleksnosti. Krivdo za poboje nosijo nasprotniki revolucije sami. Slovensko razsloje-vanje naj bi bil začel že bojeviti Mahnič. Ideologija maščevanja pa je očitno navzoča še danes. Ponižanja v Gazimestanu pred 15 leti še niso pozabljena. Ko je predsednik govoril o neodvisnosti Kosova, zagovarjal arbitražo s Hrvaško, kritiziral evropske politike in oživljal duha neuvrščene politike, je v prvi vrsti nasprotoval politiki slovenske vlade. Kadar gre za slovenske interese, imamo neodločno zunanjo politiko, a še huje je, kadar o pomembnih vprašanjih nismo enotni. Naša južna soseda je enotnejša, ko npr. daje koncesije Italiji in Avstriji v utrjevanju svoje trde politike do Slovenije. Ko bomo npr. prisiljeni sprejeti referendum o vključitvi Hrvaške v EU, se bodo znova oglasili nekateri predsedniki, ministri, poslanci in seveda novinarji, da bi z napadi na Slovenijo opravičili koncesije nemški manjšini in lastnini na Hrvaškem. Predsednik države nadaljuje politiko kontinuitete, tudi lastne, iz časov, ko je bil predsednik vlade, v samozadostnosti, brez zaveznikov in prijateljev. Tudi novi predsednik LDS pravi, da v vrhovih politike ni prijateljev, so le interesi, vendar prava strateška in državotvorna politika ustvarja zavezništva pa tudi prijateljstva. Ko je nekdo potožil Avstrijcu glede ravnanja Hrvaške v Piranskem zalivu, je ta odgovoril, da je Avstrija tudi brez morja uspešna. Imamo pa lahko zaveznike za prost izhod na odprto morje, to so predvsem interesi v konkurenci večjih uporabnikov Luke Koper (Avstrija, Nemčija, Madžarska in Slovaška). Namesto da predsednik govori o plemeniti ideji, razdvaja Slovence in izziva tujce, naj vladi pomaga pridobivati zaveznike in prijatelje za uresničevanje državotvornih interesov Slovenije. Ernest Pušnik, Hrušica RADIO/BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz Denacionalizacija -nostra culpa! Slovenci in še posebej 40.000 razlaščencev se po trinajstih letih popravljanja teh krivic komunizma znova počutimo ponižane. Dne 24. oktobra 2005 smo namreč prek vehementnega, da ne rečem zlonamernega vprašanja poslancev SD, neposrednih krivcev tega zla, slišali zanimivo številko, da nas je vračanje doslej stalo 1,5 milijarde evrov. Še manj spodobno s strani teh poslancev pa je bilo, da so nato to številko z začudenjem in zgražanjem komentirali, čeprav so se nemara prav zaradi sramotnega "jemanja" in podobnih krivic svojih prednikov že v tretje preimenovali. Prav ob tej številki bi se morah potrkati na prsi in izreči besedi "nostra culpa" (naša krivda), ne pa da so se še zmrdovali in s prstom znova kazali na Cerkev. Sicer pa pohlevni oškodovanci za petdesetletno izkoriščanje njihove lastnine in za prestane duševne bolečine niti ne iščejo dodatne odškodnine. Šlo je namreč tudi za žrtve, ki jih pa tako ali tako z nobenim denarjem ni mogoče poplačati. Ne gre toliko za vehementno za-stavljena vprašanja predsedniku vlade, saj imamo navsezadnje demokracijo. Gre za to, da posredni krivci za vse tegobe nočejo dojeti, da je bil komunizem dehumanizi-ranje človeškega dostojanstva. Zavestno jemati, krasti in ropati se pač ne sme in se tudi takrat ni smelo nikjer v svetu, pa četudi bi posamezniki imeli "preveč" imetja. Pa še nekaj o času "jemanja". Z obema zemljiškima reformama in avnojskimi sklepi je bilo takrat Sloveniji odvzetih 266.500 ha kmetijskih površin in gozdov, kar je za RKC, ki je danes največji kamen spotike, predstavljalo le 18 odstotkov. Skupno z drugimi manipulacijami socializma na vasi (zemljiški maksimumi, obvezne oddaje, kmečki gulagi pod pretvezo orožnih vaj, kulaški procesi...) so nas ti ljudje privedli do resnične lakote. Razvoj kmetijstva je bil s tem ustavljen za več desetietij in posledice bomo čutili še dolgo. Pred vojno so bile naše kmetije v povprečju velike le nekaj več kot 15 ha. Iz takratnih težav, ko so nam zaradi nezmožnosti plačevanja dolgov začeli po svetu že pleniti ladje, nas je za silo rešila "Titova diplomacija" in tudi več političnih amnestij (izpraznitev številnih političnih zaporov), da smo nato dobili vsestransko pomoč iz Amerike - tudi nepovratnih 37 milijard dolarjev. Menim, da se od leta 1955 pri nas ni več sistemsko jemalo! Rajko Topolovec, Ptuj Potrebna je prenova šolstva Slovenski narod je že bil evro-pejski, dokler ga "realni komunizem" ni spravil na balkansko be-raško palico. Sedaj smo evropska država, vendar so v njej še vedno korupcija, pravni nered in drugi vonji oligarhije. Znanje je eden od nepogrešljivih pogojev za napredek družbe, zato so potrebni temeljni ukrepi na področju izobraževanja. Naše šole morajo slediti šolam v razvitih državah, predvsem skandinavskih. Prvi nujni korak na tej poti je preprečevanje nasilja v šolah. Nasilje v šolah je vzrok in posledica nezadovoljivega izobraževalnega sistema. Obstajajo ukrepi, ki proti nasilju kot vzroku lahko učinkovito delujejo že po krajšem obdobju. Ker je to zlo trdoživo, ga je mogoče odpravljati samo s kakovostjo sodobnih znanj in s sodelovanjem več dejavnikov. Že desetletja smo priče, kako se mlade hrbtenice zvijajo pod težkim bremenom šolskih nahrbtnikov. Odgovorni za to hudo nasilje nad odraščajočo mladino so državni organi (šolstvo, sociala, zdravstvo ...), razne ustanove, mediji. Šolski sindikati zaradi tega problema niso organizirali stavke, tudi poslanci, antiglobalisti, varuhi človekovih pravic in mladih se ne čutijo odgovorne. Vsi ti, še posebej ministrstvi za šolstvo in za kulturo bi morali stakniti glave in izboljšati preventivo na področju kvalitete filmov, krize v družinah, zlorabe otrok. Pravosodje naj poskrbi, da bodo dolžnosti in pravice staršev in vseh sodelujočih v šolstvu bolje urejene. Delež problematičnih učencev, ki so nasilni nad vrstniki, narašča in je odvisen od strokovnosti in prizadevanja učiteljev, predvsem ravnateljev. V slabo vodenih šolah si pred tem zatiskajo oči. Strokovnjakinja za mladoletniški kriminal ugotavlja: "Staršem svetujem, naj nikar ne vpišejo otroka v šolo, v kateri dosledno razlagajo, da nimajo problemov, saj to pomeni, da težav ne vidijo in je tako učenec vprecej večji nevarnosti. Dopustili bodo namreč vse, kar koli se mu bo zgodilo." Natrpani nahrbtniki ne uničujejo samo zdravja mladih, temveč so odraz nepravilnega pojmovanja znanja, ki ima naslednje značilnosti: pasivnost, čezmerno kopičenje podatkov in dejstev, statičnost, pomanjkanje kritičnosti, povezanosti med teorijo in prakso, dinamičnosti, spontanosti. "Vloga šolstva je v tem, da ustvari izobražene državljane in samostojne mislece, ki znajo sami razlikovati dobro od zla" (R. Rorty, ZDA) Ta misel je lahko smerokaz navigatorjem naše ladje z imenom Šola za prihodnost. Šolski sistemi v Skandinaviji so usmerjeni v pripravo mladih za življenje. "Pomembno je, da znajo z znanjem ravnati ustvarjalno in inovativno. Ko mladi zapustijo šolske klopi, morajo biti sposobni ustvarjati nova znanja, predvsem pa morajo znati kritično presojati." (Dr. A. Acslihcer, OECD) Naš izobraževalni sistem je potreben temeljite prenove. Začeti je treba z visokim šolstvom. Pedagoški poklic je samo za talentirane en-tuziaste. Takšnih kadrov je premalo že na naših univerzah, kar se posledično odraža na osnovnih in srednjih šolah. Niti ene naših uni- Resnica in manipulacije Kaj je resnica in kaj je manipulacija? Običajno so manipulatoiji spret-nejši od pričevalcev resnice. Odločilno vlogo pri tem imajo mediji, TV in tisk, ki neprestano ponavljata iste floskule. Zadnje čase nam je tednik MAG prinesel kar nekaj senzacij. Tu mislim predvsem na članke gl. urednika Janeza Markeša in "pričevalca" Boštjana Turka. Sprva sem člankom J. Markeša nekritično verjela, čeprav sem se nekaterim trditvam čudila. Dolge prispevke Boštjana Turka pa sem jemala z rezervo, ker je že v preteklosti deloval z nepreverjenimi podatki. V času, ko so rušili takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo, sem ugotovila zakulisne igre Peterletove SKD. To sem tudi javno povedala na skupni seji vseh odborov SKD v dvorani UE Bežigrad, kjer je Peterle zbranim razlagal vzroke Janševega rušenja V nabito polni dvorani sem bila edina, ki sem zahtevala dodatna pojasnila Peterle mi je vljudno, vendar izmikajoče se odgovoril. Očitala sem jim, da so z drugimi strankami "leve" provenience in SLS vse lepo uskladili, saj je bil glavni manipulator notranji minister in podpredsednik SKD Ivo Bizjak Zato sem stranki dala slovo. Boštjan Turk pa je bil še dolgo časa vnet privrženec SKD in celo dober prijatelj Lojzeta Peterleta, česar nihče od njiju danes ne omenja. Če imaš le kanček samospoštovanja, nasprotnika, kaj šele prijatelja, nikoli ne izdaš. Lahko se z njim ne strinjaš, izdaja pa je nekaj drugega. Slednja vedno prizadene oba, izdanega in izdajalca. Svetopisemski luda Iškarijot je dokaz za to. Je šele F. Courtois Boštjanu Turku odprl horizont? Menim, da razlike med "philosophic in psychofolie" skorajda ni. Zaradi vsega objavljenega sem bila vesela odgovora zgodovinarja Jožeta Dežmana v 44. št. Maga v članku "Cesar je mrtev- živel cesar". Prepričljivo je branil Tamara Griesser Pečar kot odgovor na Markešev članek "Kajnovo rdeče znamenje". Z objavo odgovorov, ki niso vedno potrditev Magovih člankov, pa tednik dokazuje, daje pluralen. Bo Lojze Peterle Boštjanu Turku odgovoril na vse očitke? Verjetno ne, raje se bo smilil samemu sebi. Tak je bil tudi njegov nastop v Odmevih, 15. novembra, ko je z ustrežljivo pomočjo voditeljice Janje Koren le izdavil ime, ki ga najbolj bode, to je Janez Janša Bomo in bolno! In zakaj naj bi ga branil Andrej Bajuk, saj ga v času, ki ga obravnava B. Turk, ni bilo v Sloveniji? Nedvomno ima L. Peterle v stranki dosti privržencev in danes bi ga tudi opozicija takoj podprla - z enim in edinim namenom, da bi zrušila vlado. V času, ko sem bila štiri leta svetnica SDSS v ljubljanskem mestnem svetu, sem ugotovila zakulisno dejavnost B. Turka, ki je bil svetovalec svetnikov SKD. Zato je prišlo med nama do spora. Ne Lojze Peterle ne Boštjan Turk ne bosta nikoli drugače ravnala in sta si pravzaprav zelo podobna. Strinjam se s člankom Iveta A. Staniča v 45. št. tednika Demokracija z naslovom "Partijska manipulacija", v katerem analizira dvome o prizadevanju "koalicije za preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo". Kdo so skeptiki? To so tisti, ki so v letih 1945 in dalje doživljali strahote totalitarnega podivjanega režima in iz razlogov, ki jih ponajo sami, še danes molčijo. Kdo je potemtakem poklican, da razčisti zamolčane resnice? Vsak, ki ima pogum in voljo, da našim zanamcem omogoči spoznati tudi drugo plat zvona Nekateri slovenski politiki - od najvišjega navzdol - so, namesto da bi obdržali priznano jim "čast" osamosvojiteljev, izbrali pot intrig. In to je za Slovenijo škodljivo! Marija Vodišek verz ni na seznamu 500 najboljših univerz na svetu. Razlog za to je prepočasen odziv na akademske in nacionalne potrebe po novih študijskih programih, novih načinih študija in modernejših pedagoških metodah (manj klasičnih predavanj, več seminarskega in mentorskega dela), zaprtost univerz. Besede velikega misleca F. Nietzscheja, ki nam oriše pravega pedagoga, so vedno aktualne: "Potrebujemo vzgojitelje, ki so sami vzgojeni, preudarnega, odličnega duha, zrele kulture." Adrian Kotnik, Maribor Vodja enega najstarejših inštitutov Profesor Mitja Žagar, znan kot skrajni levičar, je eden izmed redkih srečnežev, ki se lahko pohvali s tem, da vodi enega od najstarejših inštitutov v Sloveniji. Inštitut za narodnostna vprašanja, ki ga vodi, je bil namreč ustanovljen daljnega leta 1925, pretekli teden pa je praznoval 80. obletnico ustanovitve. Inštitut je najprej deloval pod imenom Manjšinski institut, ukvarjal pa se je predvsem s preučevanjem položaja Slovencev v zamejstvu. Ker so se njegovi ustanovitelji bali, da bo njegovo gradivo padlo v roke Nemcem, so ga v začetku druge svetovne vojne odpravili, znova pa so ga obudili v začetku leta 1944, ko je začel delovati v okviru oddelka za mejna vprašanja pri Izvršilnem odboru Osvobodilne fronte. Današnje ime je dobil leta 1956, ko je postal samostojna znanstvena ustanova. Danes je inštitut javna raziskovalna organizacija, ki se ukvarja predvsem s preučevanjem slovenskega narodnega vprašanja, z vprašanji položaja slovenskih narodnih skupnosti v Italiji, Avstriji in Madžarski ter temu podobno problematiko. Badjurjev nagrajenec | Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev od ;;.', . fjf leta 1995 podeljuje nagrade Metoda Badju- MB|W re, ki velja za najpomembnejše domače stro- ^^H^^Bt • ->» kovno priznanje na področju filmskega Г * ustvarjanja in kulture. Letos si je to ugledno nagrado prislužil 73 -letni filmar Jože Pogač- ^^^^^^^^^^^^^^ nik. Pogačnikove filme so označili za vzne-mirljivo potovanje v neznano, na katerem skupaj z avtorjem preiskujemo svet in nje- gove pojave. Pogačnikovo analitično oko je nepopustljivo; ne da se zapeljati zunanjemu videzu, odkriti hoče srž, jedro problema. Znano je nenehno pod vprašajem; ni gotovosti, ki razpolaga s predmetom. Pogačnik je s temo tako rekoč v odprtem razmerju, ki si ne lasti vsevednosti, prav zato postopoma prodiramo v idejno pomensko jedro. Temeljna značilnost Pogačnikove ustvarjalnosti je, da on sam ne ostaja v okviru znanega in utrjenega, ampak dosledno vstopa v svet novega. Njegove zamisli si krčijo pot v vedno novih rešitvah, v katerih se uveljavlja notranja ustvarjalna pobuda. Vsekakor Jože Pogačnik z izrazito inovativnimi prodori, ki odpirajo nova obzorja, prerašča čas in je živo navzoč v našem ustvarjalnem snovanju. Kritičen do pobude ШШ Ш Nekdanji pomočnik generalnega sekretarja ЕШЈ ßff Združenih narodov Kofija Anana Danilo ,. Türk in profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani je prav gotovo I ' ^gi, eden najbolj izkušenih slovenskih diploma- ^Ц^^^к tov. Kljub svojemu diplomatskemu besed- njaku pa se je kritično odzval na Drnovško- ш)'";, vo pobudo za rešitev kosovskega vprašanja, ki predvideva samostojnost Kosova in po- ^^^ seben eksteritorialni status za najpomembnejše objekte Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu. Po Türku "ideje predsednika Drnovška niso niti inovativne niti kreativne". Končno rešitev naj bi s pomočjo mednarodne skupnosti doslegli Srbi in Albanci s pogajanji, pri čemer pa izkušeni slovenski diplomat predvideva, da bo rešitev kosovskega vprašanja nekaj posebnega in neobičajnega za Balkan. Predvsem pa kreativna!? UlijjjlijJJ5J iJuШши Leto dni po imenovanju Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa in komaj dva dni po proslavi ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava je papež Benedikt XVI. za novega ljubljanskega pomožnega škofa imenoval dr. Antona Jamnika, direktorja Zavoda sv. Stanislava. Dr. Anton Jamnik, doma z Male Hove gore v župniji Videm-Dobre-polje, seje rodil leta 1961. Po končam osnovni šoli v Grosupljem in gimnaziji Josipa Jurčiča v Stični je vstopil v semenišče. Po novi maši leta 1987 je tri leta deloval kot kaplan v Kočevju, nato pa ga je takratni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar imenoval za svojega tajnika. Leta 1993 je na Teološki fakulteti uspešno zagovarjal magisterij s področja filozofije religije, leto kasneje pa je bil imenovan za asistenta na katedri za filozofijo na Teološki fakulteti in profesorja verskega pouka in filozofije na Škofijski klasični gimnaziji; vmes se je občasno študijsko izpopolnjeval v Angliji. Tri leta kasneje je na Teološki fakulteti uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom "Rawisov poskus etične utemeljitve liberalizma". Leta 2000 je postal direktor Zavoda sv. Stanislava. Bogat je tudi njegov raziskovalni in publicistični opus, v katerem je veliko člankov s področja sodobnih filozofskih in duhovnih tokov, zlasti liberalizma. Med drugim je opravljal delo tajnika mešane državno-cerkvene krovne komisije, kasneje pa je postal član kurikularne komisije za filozofijo in predsednik maturitetne komisije za filozofijo. Čestitkam in dobrim željam ob škofovskem imenovanju se pridružuje tudi tednik Demokracija. ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Nedelja, 27.11. ob 14:55 Cagliari : Sampdoria OK^WG cup> ч> Sreda, 30.11. ob 20:45 Manchester Utd: West Bromwich Albion OMET NOGOMET NOGOMET NOGOM AMERIŠKA .OGOMETNA j jg Nedelja, 27.11. ob 21:55 NY Giants vs Seattle www.prva.tv UMTS internet: hitrost do 384 kb/s. Informacije na brezplačnih številkah: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabnlki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70. www.mobitel.sl Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij