Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 25. septembra 1938. Štev. 39 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67. uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1.50 Din. Govor g. nar. poslanca Benko Jožefa, na veličastnom tabori v Črensovcih. Velecenjeni gospodje, spoštovani zbrani! Čast mi je, da pozdravljam kak narodni poslanec v imenu M. Sobočkega sreza, današnji narodni tabor Slovenske krajine. Naj mi bo dovoljeno nasloviti iskrene pozdrave Predsedniku kraljevske vlade g. Dr. Stojadinoviču. V istem imenu iskreno in toplo pozdravljam navzočega voditelja slovenskega naroda notranjega ministra g. Dr. Korošca, isto tako toplo náj bo pozdravljen naš ban g. Dr. Natlačen. Eta množina na današnjoj proslavi je viden dokaz, da je ljudstvo v Slovenskoj krajini v Prekmurju narodno zavedno, je v znanju velikih pridobitev v svobodnoj materinskoj domovini, ter bo se vedno znalo zahvalno izkazati za vse dobrine, katere je vživalo. Murskosobočki srez meji na dve državi ter v teh okolščinah je njemu na posebno vese- lje udeležba današnje proslave, ker je narodno zaveden, državotvoren, da tako manifestira in pokaže svojo zvestobo do kralja in domovine. Drage volje in z veseljem smo sodelovali s to proslavo, ter se veselimo v našem srezu, želeči da bi ta tabor rodil obilen sad v korist naše celokupne države Slovenije in naše ožje domovine Slovenske krajine. Čast mi je čestitati Novinam k 25 letnemu jubileju, posebno pa uredniku g. Kleklu ban. svetniku, s priznanjem in zahvalo, da je v težkih časih širil slovensko reč in tako gojil slovensko zavest med našim ljudstvom. Želim, naj ta tabor poveča delovanje vseh nas za blagor naše lepe prostrane domovine, Jugoslavije, Slovenije, kakor Slovenske krajine, katerim kličem Živela velika, srečna in prostrana Jugoslavija. (Veliko odobravanje tabora. Dr. Korošec čestita govorniki.) Govor g. ban. svetnika Bajlec Franca na veličastnom tabori v Črensovcih. Ko človek gleda in opazuje te naše slovenske tabore, to naše ljudstvo, ki je po ure in ure daleč prišlo, da se zbere okrog svojih voditeljev ter z vedrim licem, živim zanimanjem in v očeh z ognjem, polnem upanja sledi njih besedam, se mu prsi nehote širijo in telo zravnava v prijetni samozavesti. To je narod naš slovenski, posajen na ta božji košček zemlje, po katerem se je tekom stoletij valilo toliko sovražnih sil, ki je bil izpostavljen neštetim napadom, pa se je ohranil do danes. Marsikateri močnejši in številnejši narod je pod neprimerno manjšo tujo silo preminul. Zgodovina ga omenja, a danes ga ni več. Če pa gledam naše ljudstvo, kakor, da stojim pred trdoživo vrbo: Reži jo, klesti jo, vsaka odrezana veja požene deset, sto novih zdravejših vej, bolj trdoživih, s temnejšim listjem kot je bila prejšnja. Tudi narodu našemu slovenskemu so žagali vejo za vejo. Kje vse je že zasejal naš orač svoj plug. Okrog slovenskege Blatnega jezera tja gori do Donave, do temnih bavarskih gora in doli do modrega morja jadranskega in ob njegovem obrežju je kopa in oral naš narod to zemljo božjo in v miru užival njen obilni blagoslov. Pa se je polakomnil tujec plodov našega ljudstva ter mu jih odvzemal. Polakomnil se je tudi naše, po naših pradedih obdelane zemlje in si jo je prisvajal. In polakomnil se je končno sinov in hčera našega naroda in jih je ugrabljal, da bi osvežil svoje pojemače narodne življenske sile. Tako, da smo danes res še stisnjeni na tem božjem koščku zemlje, kakor obsekana vrba. A ljudstvo naše je kakor njeno vejevje: mladostno, sveže, polno življenske sile, željno življenja pa tudi življenja sposobno. Sedaj je velik del našega slovenskega ozemlja in našega slovenskega naroda v lastni narodni državi Jugoslaviji, kjer o svoji narodni usodi odločilno soodločuje. Sedaj ni več nevarnosti, da bi nam ta košček zemlje še kdo jemal in še kdo ugrabljal naše hčere in sinove, če tega sami nočemo. Tudi naša krajina in njeno ljudstvo uživa že 20. leto dobroto narodne svobode. Žal ni vse slovensko ozemlje in ves slovenski narod zbran pod okriljem sküpne narodne države. Upamo pa in smo trdno prepričani, da bo Bog, gospodar ljudstev in Vladar narodov v svoji pravičnosti in modri uvidevnosti naklonil popolno narodno svobodo v skupni narodni državi tudi našemu slovenskemu narodu. Mi imamo voljo pred najvišjim našim Gospodarjem hoteti vredni postati te najvišje narodne dobrote. In ker narod samo v lastni narodni državi lahko živi res njega dostojno življenje, zato tudi prav in primerno cenimo vrednost lastne države, kar pričajo naši mnogoštevüni veličastni narodni tabori ob 20. letnici obstoja naše skupne države in kar priča tudi ta naš tabor. Vemo, marsikdo si je pod lastno skupno narodno državo predstavljal, da bo mnogokaj lepše in boljše, kakor je sedaj v resnici. A začetne težave so premagane. Kljub pomankljivosti in slabostim naših uprav, kljub vidnim nesposobnostim neštetih vladnih tvorb pri nas, se naša država, ki ima v sebi silno in nezlomljivo narodno življensko energijo, lepo razvija. Zlasti pa vidimo to pod sedanjo vlado, v kateri odlično sodeluje naš veliki slovenski sin, naš Voditelj dr. Korošec. Tudi naša krajina diha v skupni narodni državi novo lepo življenje. To ljudstvo, ki je bilo stoletja dobesedno popolnoma odrezano od ostalih narodnih bratov in izpostavljeno skominam nam neprijaznih narodov, je pač najlepši dokaz neugonobljive Slovenske življenske sile. V lastni narodni državi je šele začela svobodno rasti in cveteti naša narodna govorica, naša ljudska prosveta in naše domače gospodarstvo. V lastni narodni državi šele je dobil naš kmet zemljo, ki pripada njemu in ne tistemi, ki je nikoli ni obdeloval, temveč samo užival sadove trudov našega ljudstva. In nemalo zaslug pri pravični razdelitvi te agrarne zemlje imajo ravno Novine s svojim urednikom, našim narodnem borcem Kleklom, česar ob sedanjem 25. letnem jubileju ne smemo prezreti. Pod sedanjo resnično našo vlado pa dobiva naša krajina ustanove, o katerih bi pod tüjimi gospodarji teško kdaj samo sanjah. Popolna osemrazredna gimnazija, kmetijska šola, delavski dom, okrožno sodišče, novi most Čez Muro, novo poslopje za bolnico in gimnazijo, da omenjam samo najvažnejšo pridobitve. Da smo pa to šele v zadnjih letih dobili, dokazuje, da je v lastni narodni državi naravnost življen-skega pomena tudi dobro in spo- sobno vodstvo. O sedanji vladi to moremo z vso pravico in odkritostjo priznati. Zato pa kličemo s tega tabora sedanji vladi in njenim odličnim predstavnikom, naj jih Bog še dolgo ohrani na tem položaju v korist in procvit naše krajine, naše slovenske domovine in vse naše jugoslovanske države. (Navdüšeno odobravanje tabora). Zaklüčili govor g. Horvat Antona, predsed. občine Črensovci, na veličastnom tabori 11. septembra v Črensovcih. Izredna čast mi je, da v imenu črensovske občine kot župan, danes iskreno pozdravim v naši sredi visoko spoštovanega našega voditelja, notranjega ministra g. Dr. Korošca. Srečen sem, da morem ob tej priliki pozdraviti našega priljübljenoga bana g. Dr. Natlačena, z veseljem pozdravljam zastopnika prezvišenega apostolskega administratora, stolnega kanonika Dr. Cukala. Iskreno pozdravljeni pa tudi vsi udeleženci naše proslave, posebno pa bratje z onstran Mure, ki ste prišli, da z nami delite veselje dalešnjega dne. Skromna je naša občina in vendar ima za seboj velevažno zgodovino za celo Slovensko krajino. Čeprav je po svojem obsegu neznatna, kajti nima nobenih mogotcev, vendar se je tukaj porajala prva zamisel za osvobojenje, odkoder se je potem širila po celi naši lepi krajini, ki je že stoletja vzdihovala pod madjarskim jarmom. Zato je hrepeneče stegovala svoje roke po rešitelju. In ta je prišel! Ni ga Prekmurca, ki bi ne poznal naša nepozabna buditelja, Dr. Ivanocija in Bašo. Najmočnejši steber pa, ki je kljuboval vsem navalom in viharjem in nas je končno srečno pripeljal do zlate svobode, je naš nad vse priljubljeni, neustrašeni borec, tukaj navzoči prečastiti gospod Klekl! Ni mi moč našteti vseh njegovih ogromnih zaslug za našo krajino, omenim le še eno njegovo delo in sicer njegove „Novineˮ, ki jih je začel izdajati 8. decembra 1913. leta tukaj v Črensovcih, in to je bilo v času, ko nihče ne vedel ne kod ne kam, ko nihče ni upal niti glasno govoriti. Novine pa; so junaško branile naše narodne in verske pravice. Zato je naša občina v resnici ponosna, da biva v njeni sredini največji sin naše Slovenske krajine! Danes, ko že 20: leto uživa naša krajína prelepo svobodo, se hvaležno ozira na svojega voditelja ter obljübljao se ga bo vedno tesneje okapala. Zato naj bo danes klic tega tabora ob 25 letnici „Novinˮ in 20 letnici državne samostojnosti, da zdrnžižimo vse svoje moči tu na branik u Slovenije, severne meje Jugoslavije, da bo naša skupnost trdna, da bodo naše vrste moči ne in da bomo tako vedno v močno oporo našemu spretnemu krmarju, notranjemu ministru Dr. Korošcu, v njegovih teških borbah za dobrobit Slovenije in cele države. Boga pa prosim, naj našo lepo Slovensko krajina blagoslovi v straži, ki jo drži na naši severni meji! (Navdušeno odobravanje). Prihod škofovoga namestnika na proslavo v Črensovcih. Prezvišeni g. knezoškof i apoštolski administrator, dr, Tomažič Ivan Jožef so zavolo zadržavati poslali svojega odposlala mil. g. Dr. Cukala Franca, stolnoga dekana. Oni so prišli iz Maribora prvi v drüžbi lübih nam gostov, štere smo vse prisrčno pričaküvali z g. dr. Leskovar Jožefom, odvetnikom i bivšim predsednikom mariborske oblasti, dr. Trstenjak Alojzom, šefom policije, našim bivšim sreskim načelnikom v Lendavi i Markom Kranjcom tajnikom JRŽ. Milostnoga gospoda stolnoga dekana je pri Našem Domi počakala velika vnožina naroda z nar. poslancom dr. Klarom, kapetanom Legatom, urednikom Novin i z organiziranov mladinov. Milostnoga gospoda je predsednica Dekliškoga krožka, Žerdin Mariča s sledečim lepim govorom pozdravila: Milostlivi gospod kanonik ! Tisočkrat pozdravljen s pozdravi vseh naši misli in želja, katere danes topijo na dan v globoki vdanosti zahvali, do našega preblagega pokrovitelja. Članke Dekliškega krožka smo prihitele, da damo düška svojim vročim željam, da ne z besedo nego z delom pokažemo svojo vdanost in zahvalo do visokoga Pokrovitelja. Hvala Vam prisrčna Milostljivi, za Vaš visoki obisk, hvala za ljubezen, katero nam skazujete, ko nas počastite s svojo navzočnostjo. — S sestrinskim pozdravom Vam kličem Bog živi! Nato je izročila šopek rož Milostljivomi, ki ga je pozdravo v imeni zadržanoga župnika urednik Novin in sprevodo na župnišče. Za tabor 11. sept 1938. iz Nemčije. Za obletnico dvajseto osloboditve Slovenske krajine, delavci širom Nemčije, pošilamo prav prisrčne pozdrave i čestitke. Z zadovolnim veseljom soglašamo na doprinešentml resulucijami vsega zbranoga lüdstva na Črensovskom tabori 11. septembra 1938. Računajte na jezere i jezere, ki smo z Vami dnes zdrüženi edne misli i ednoga düha na svetoj materinskoj Prekmurskoj zemli, verni sinovi i hčere, vere, Kralja, naroda i Jugoslovanske države. Ob 25 letnici Novinam pa jezerne pozdrave i globoko zahvalo za toliko let vodjeno uspešno borbo na vidnom, krščanskom programi, vsigdar za pravico maloga človeka. — Novinam čast i ponos, da ste nas zgojile za vredne sinove svojega naroda i države. V tüjini šele občütimo Vašo praktično vrednost, tü vživamo moralno zadoščenje i zaslomba. Da smo toga mišlenja predstávniki tüdi v Hitlerovoj Nemčiji, šteri s pozornlm občudovanjom sprevajajo naše oponašanje. Zato slovesno izjavlamo: gde so naših voditelje, tam smo mi, ka so naših voditelje, to smo mi, kakše so naše Novine, takši smo mi, ka pišejo One, to čtemo mi, ka si odihavamo mi, to se v Novinah širi, kákši smo mi, takše so i bodo Novine, smo edna nerazdrüžliva celota, štera je sküpno preteklo, zgodovinsko 2 N O V I N E 25. septembra 1938. edno četrtino stoletja, zato náj večno žive, raste, napredüje i se, širi ná čast Božo i blaženost človeštva list Novine !, . Prinas bo goro kres. Šteli smo iz Novin spored i sprehod tak,da se prinos to vse bo godilo v soboto mišleno,kak pri Vas v nedelo istinsko. Skupine: iz Vokreuta, Rot- hemura, maloga Luksova, Rehberga, Zahlina, Severina, Bredotèdta, Ilberstedta, Bernburga, Uselitz-a, Ammelgosnitz-a, Kalhe a. S. Volbratohruhna, Mecklenburgske pokrajine i Pomernske pa Provizije Sachsen. Volbratshruhe, S. sept. 1938. Vdani: Horvat Joško, mlečar. Dokležovski zgodovinski voz. Dokležanci so okrasili en voz i na njega naložili ladjico, v kakšoj so se 1.1919. -meseca junija pelali urednik Novín,prek Müre i se srečno rešili krvolöčnih boljševikov. Človek, ki je na kolaj z motikov stao v ladjici, je predstavlao urednika Novin. Pred temi vozom jé šo dokležovski voz z napisom: Vera. Vera v Boga je dala moč uredniki' Novin i njegovim ’ pomagačom srčnost za borbo,ki je prinesla rešenje. Voz dokležovske' spevajoče mladine je pa izrazo veselje nad doblenim rešenjom. Eden od brodaröv, ki je urednika Novin prek spravo, je letos vmro. Te drügi je stao v ladjici. Boljševiki so ga grozno zbili, gda so zvedli; ka je napravo. Urednik Novin so ga te bogato nadeliliivsa leta, dokeč je živo. Gda je prišo zgodovinski voz pred Naš Dom, je Pintarič Franc, mladenec, sledečo pesmico deklamirao na stoječem vozi pred dr. Korošcom i drügimi odličnih, stoječimi na balkoni: Po svobodo čez Müro. Srdito se,Mura, peni, valove v bregove poganja, otožno si pesem šumi, molče se vrbo vje ji klanja. Kaj ločiš ti brate? zakaj? sedaj in pred tisoči leti! Oj pusti nas k bratom nazaj, ne dáj nam v okovih umretií Je pesem to?... Ne!- Le molitev otožnega roda v nebo, ki mnogo prestal je žalitev, prelil1 že -premnogo solze. Pa vstat je mož, kot kremen, jeklo, ki narod svoj Ijubit’ je znal. Prestrašil ga ni meč, ne peklo, življenje za rod bi svoj dal. Po svobodo takrat hiti v čolnu čez Müro penečo. Ne ustraši se vragov moči, le moli za naroda srečo. Pripravi! nam velik je dan, ki združil nas vse je kot brate. Prisijal nad rod naš teptan je zopet sij svobode zlate. In Mura veselo zdaj spet si z vrbami tiho šepeče: »Ne jezi le most bodem svet, od brata do brata, do sreče!“ NEDELA po Risalaj šestnajseta. Evangelij (Lukač 14.) Tisti čas, gda bi notri £o Jezuš vu hižo nikoga farizeušov poglavnika v soboto jejst krűha, oni so kebzüVali ha njega. I ovo niki človek vu vodenom; betegi bodoči bio je pred njim. I odgovoreči Jezuš pravo je vu pravdi vučenih i fanzeuáom govoreči: - jeli je slobodno v soboto vračiti? Oni so pa mučali. On ga je pa prijao, zvračo ga je i odpüsto. I odgovoreči je njim pravo: Šteroga med vami somar, ali jünec v stüdenec spadne i ne potegne ga vö taki den sobotni? 1 ne so mogli na eta odgovoriti njemi.. Pravo je pa i tim pozvanim priliko, videvši, kakda bi si prednja mesta zbirali, govoreči njim: gda boš pozvani na gostüvanje, ne sedi si na prednje mesto, da morebiti je preštimanejši od tebe pozvani od njega i pridoči on, ki je tebe i njega pozvao, povej tebi: daj etomi mesto i teda začneš z sramotjom zadnje mesto držati. Nego gda boš pozvani, idi i sedi si na zadnje mesto; naj,gda pride, ki te je pozvao, povej tebi: prijateo, idi više gori. Teda bgde tebi dika pred sedečimi s tebom navküpe. Ar vsaki, ki se zvisi, ponizi se: i ki se ponizi, zvisi se. * Poniznost je fundament vsake popolnosti. Zidaš kajkoli, moreš meti, močen fundament. Če, ga nemaš, se ti podere, ka zidaš, če je še tak lepo i drago. Ravnotak je pri dühovnom živlenji. Gde nega poniznosti, tam se vse rüši. Tam je molitev slaba, tam se svestva Sprejemajo slabo', tam se milošča skopo davle, ar je Jezuš očivesno povedao v denešnjem evangeliumi, ka ki se zvisi, on se znizi. Sv. Auguštin piše, ka če ga što pita. ka naj dela, ka pride do od Boga določene popolnösti i svetosti za dosego večnbga zveličanja, bdgovarja, ka je prvič i drugič i tretjič i kelikokrát bo pitani, telikolikat odgovori, da je potrebna poniznost. Brez poniznosti nega milosti, brez milosti pa ne more biti níšče 'zveličat. Pitate mogoče, ka je poniznost? Nikaj drügo, kak odkrito priznanje, ka si ne nikaj, ka nemaš od sebe nikaj, ka ti je vse dao Bog i zato nemaš pravice se tožiti, nego si dužen sprejeti vse vdano iz njegovih rok-______ Vučitelstvo v Nemčiji. „L’Osservatore Romanoˮ poroča, da je v Nemčiji 63.368 vučitelov — katoličancov; 116.800 evangeličancov i 2028 pa takših ešče šteri verjejo v Boga. Slovenski kres v Nemčiji. Sept. 10. ob 8 vöri večer smo zažgali kres, šteri je gvüšno bio najvekši. Drva smo že naprej eden' den nanosili s takšim občütkom, kah nekdaj Jakob ž sinom, gda sta drva nesla za žgávno daritev, štere Še nesta mela ... Pa gda je sin pitao Očo za aldov, je te odgovoro: sin moj, Bog si gá bo že poskrbo... Tüdi mij smo drva nanosili pa ne znali, zakaj do gorela, zato s temvekšim pričaküvanjom smo čakali večera, gda zažgemo ogen, kaj bo. Pa smo zmolili dva oča-naša Boga za naše kokojne voditele i vojake, tüdi za tiste, šteri zdaj vodijo naše lüdstvo i za ves slovenski narod. Zatem smo prečteli objavleni Spored iz Novin, povedali, dá so naših predniki pred nekaj stoleti glih takše og-nje kürili, se iskali i zazavali na branik proti nasilnomi Törki. Povedali smo, da si zdaj mi vsi mislimo, Želemo i čütimo to, ka naši domači v Slov. krajini okoli, svoji kresov, šteri gorijo po naših bregaj i dolaj, smo žnjimi zdrüženi za dobrobit i napredek naših lüdi... Ali se zavedamo, ka se to pravi, meti svojo državo, njo lübiti, njeno živlenje olepšati, v njoj živeti, ki smo v tüjini! Nas nacijonalizem nadkrilüje tiste nacijonaliste, ki so puni vsega krűha, slüžbe lehkoga živlenja. Mi prinašamo trpečo žrtev lübezni do države i domovina se nebo kesala nad takšmi sinovi. Verna i čüječa hvaležnost je skrita globoko v naših srcah ... Nešterni Madžari (pri nas je 18 delavcov iz Vogrske) so protestirali, ka bi oni svetili naš svetek, zato ka smo mi njim prej en falat zemle vkraj vzeli. Bole trezno misleči Madjari so pa po- vdarjali, ka do oni posvetili te špomin zato, da so dobili dobre sosede Jugoslovane doma v domovini pri meji, tü pa dobre tíváríše. Zastopani so bili tüdi Nemci s svojim pregnjim delavcom Bahmurom. Jugoslovanski delavci iz Bačke, šteri delajo na sosedovom Marofi Rehberg-i; tüdi naši bratje Slovenci na Vogrskom iz Gornjega Sinika kak Dravec Števan, so bili pri kresi. Tak je bio naš veliki kres v Nemčiji v Mecklenburskoj pokrajini znak lübezni i hvaležnosti do svoje rodne zemle, na njej príborjene sloboščine vsem tistim, ki so nam jo priborili. V tüjini se šče komaj včimo, ka se pravi voditele meti, nje poštüvati, za njimi ili i nasledüvati je v vseh vrlinah njihovih. Horvat Joško, mlečar iz Sobote. Slovenski krščanski delavec. Ka dobi delavec od Okrožnoga urada pri nesreči. Dozdaj smo razložili, kaj dobi delavec, šteri je zavarvani pri Okrožnom uradi, če je betežen. Povedali smo tüdi, kaj dobijo člani delavske drüžine, če so betežni. Dnes naj razložimo, kakše pravice ma delavec, če se njemi zgodi nesreča. Pri nesreči dobi delavec — član: 1. Brezplačno zdravniško pomoč, vrastvo i pomožne priprave. 2. Hranarino do konca zdravljenja (najdele do konca 10. tjedna po nesreči). Renta se odmerja po tom, kelko nesposoben je postao zavolo nesreče. Znaša pa 11% do 100%. Če je pa delavec potreben, ka njemi ešče drügi more dvoriti, pa znaša renta 133% zaslüžka v zadnjem leti pred nesrečov. 3. Pogrebnino, če je smrt nastopila zavolo nesreč, to pa telko, kelko znaša 30 kratna zavarvana plača. Če je delavec - član mro zavolo nesreče, dobi žena tak dugo, dokeč se ne oženi drgoč, rento v višini edne tretjine mo-žovoga zavarüvanoga zaslüžka, deca pa po ¼ zavarüvanoga zaslüžka očé. Če je dece več, dobijo samo telko, ka od vseh vküp znaša renta 100% očeve plače (zavarüvanoga zaslüžka). Če je več upravičencov na rento od mrtvoga delavca, se od-merijo rente na vse, liki vse vküp nemre znašati več kak 100% plače. Deca dobijo rente do 16. leta, če pa hodijo nadele v školo, pa do punoletnosti. Od nesreče mrtvoga delavca starišje, dedek i mamica dobijo, če je mrtvi v svojem življenji z vekšega skrbo za nje, Vs zavarüvanoga zaslüžka i to do smrti, odnosno dokeč so navezani na podporo. To so velke vgodnosti, ki jih ma delavec i delavcov! svojci pri nesreči opominamo pa, ka je zažno, ka je delavec zavarüvani za celo vsoto plače. Če bi delavec na priliko meo zaslüžek na tjeden 200 dinarov, zavarüvani bi pa bio pri okrožnom uradi samo za 100 dinarov, bi se vse podpore izplačüvale samo tak, kak če bi meo samo 100 dinarov plače, to je za polovico menje. DELAVSKE NOVICE. Delavska stanovanja. Ljubljanska občina začne zidati delavsko stanovanjsko kolonijo, v šteroj bo 48 delavskih stanovanj. Za prišestnih pet let namerava občina napraviti ešče nadal-nis 250 stanovanj. Meseca junija je bilo pri Okrožnom uradi v Ljubljani (pri šterom so prijavleni vsi delavci iz Slovenije) prijavleni!! 103.586 oseb. Od meseca maja do junija se je povekšalo število za 3.983 osebe. Za tekstilne tovarne je bila sklenjen leta 1936 kolektivna pogodba med delavci i podjetji. Sklenjena je pa bila samo med nešternimi fabrikámi i njenimi delavci. Pa nanč tiste fabrike, ki so pogodbo podpisale, se pogodbe ne držijo. Nešterne Plačüjejo svoje delavce izda celo pod takzvanov minimalnov plačov, kak je določena po banovinske] odredbi. Dela se na to, ka bi se ta pogodba raztegnola na vse tikstilne fabrike i ka bi se celo zbojala. Posebno za našo Slovensko krajino bi pomenita ta pogodba zbolšanje delavskoga položaja. Zveza Zdrüženih delavcov, štera pred dvema letoma ešče ne obstojala, ma tüdi med tekstilnim delavstvom že več sto članov. Pri novoj pogodbi bo zato tüdi ZZD zastopata svoje delavstvo i njemi pomagala. Pri Okrožnih uradih v Jugosloviji je bilo zavarvanih delavcov: leta 1929 . . 605.000 „ 1931 . . 609.000 „ 1932 . . 537.000 „ 1933 . . 520.000 „ 1934 . . 543.000 „ 1935 . . 563.000 „ 1936 . . 616.000 ˮ 1937 . . 680.000 Na ednoga človeka porabimo v Jugoslavija 112 kg. pšenice. Francija i Anglija sta se sporazumele za deljenje Češke. Angleški predlog se glasi, naj se tisti kraji, kde je pri zadnjih občinskih volitvah 75% glasalo za nemško stranko, priklüčijo k Nemčiji, kde je pa 50% ali menje glasov dobila nemška stranka, tam pa naj se da Nemcom autonomija, kak jó vživajo Kantoni v Švici. Ostale narodnosti pa naj tüdi dobijo svoje pravice i naj Češka postane tak vrejena, kak Belgija, popolnoma nepristranska, ka niedna držáva nesme prek njenoga ozemla voditi vojske. Nadale v načrti stoji, naj se Češka odpove zvezi, štero je sklenola z Rusijov i Francijov. Češka Vlada na te načrt odgovarja, da se brez nje nemrejo sklepati takši načrti, ar je njene meje določila pariška mirovna koferenca. Češki vrhovni komandant vojske je izjavo, da de se Češka borila za svojo neodvisnost, čeravno jo velesile püstijo na cedili. — Bridko se je zajokao poslanik Češke Okusky v Parizi, kda je doznao na francoskom zvünešnjem ministerstvi, kak se pogajajo za razdrobitev Češke drüge države brez nje. Molimo, o molimo za mir. Molitev je po božem obečanji, najvekše orožje. MUSSOLINI je prestopo pri Rakeki našo mejo i si prijatelsko razgovarjao z našim banom, dr. Natlačenom i pogledao našo vojsko i jo pohvalo Iv..Žver, akad. Bratom in sestram onstran meja... Vam, sinovi in hčere naše Krajine, ki si slüžite v potu obraza svoj krüh tam daleč v daljni Franciji in Nemčiji — in tudi Vam, trpini, onstran morja, posvečana te skromne besede. Besede ljubezni in sočutja. In rad bi videl, da se zjasne Vsaj za hip Vaši zaskrbljeni obrazi, da prešine Vaša srca zopet enkrat topli žarek domovinske ljubezni. Da se tudi iz Vaših grl radostno iz-lije pesem o domu, o zemlji slovenski, ki ji hočemo v trudu in znoju, a polnem radosti graditi slavo i čast. Vsi Vi, bratje in sestre, pri-sluhnite zdaj pesmi naših polj in domov, ozrite se za trenutek na naše bele ceste, zdrüžite se v duhu z množico, ki roma zdaj I po njih, da sliši glasove svojih preizkušnji! voditeljev in borcev za boljše življenje. Sleherni izmed Vas bo začutil, kako velika je ljubezen, ki nas drüži z Vami, sleherni izmed Vas se bo lahko 1 prepriča!, da tudi poslednji ni bil pozabljen. In prav zato, ker Vas ne morejo doseči naše oči, bijo tem močneje za Vas naša srca. Širom sveta ste razkropljeni. Kot jata golobov iz skromnega gnezda svojih domov ste izleteli in ponesli glas svoje moči in volje do življenja med spoznana Vam ljudstva. Tuje brazde oploja Vaš znoj in pod bremeni tujega dela se upogibajo Vaša telesa. Vaša Je rastoča mlada leta že okušajo bridkosti življenja. Vendar vem, da v srcih Vas vseh th tiho upanje, da Vaše trpljenje ne bo ostalo neplačano in da si boste z njim Priborili le boljši prostor pod soncem. To tiho upanje dobiva svojega izraža v veselem razpoloženja ki Vas navda često tudi v mrzli tujini, ko v družbi med seboj in s svojimi izseljenskimi duhovniki obujate ob pesmih tople spomine na dom in rodno grudo. Prav je tako. Saj upanje vliva v dušo Pogum in hrabri voljo do dela. Pesem Slovenska pa oslaja gren-kost Vaših težkih dni. Ne pozabite pa, bratje in sestre, da so zadnje čase naši domovi ostali skoro vsi pusti in prazni. Da ste zvečine Vi kleno zrno naše moči cvet našega naroda v tujini. Ne iztrosite zato tudi svojega semena, polnosti svojih sil tujini, ne vračajte se šele zreli za grobove, marveč prihitite še krepki in zdravi kmalu zopet v naročje svoje zemlje. In naši domovi bodo znova zmeraj polni pesmi in srca nas vseh bolj mirna in vesela. Pa boste Vi možje prihranili marsikateri zaskrbljeni ženi neštete solze in Ve mladenke in žene ne boste več trepetale pred grabežljivostjo brezvestnih hijen. Maloštevilni ste sicer taki, ki bi Vas pohlep po bogastvu gnal v tujino in če Vas je kaj, vedite, da skromna zadovoljnost na domači zemlji bolj osrečuje kot razkošno bogástvo v mače-hovski tujini. Za vsakega izmed Vas, bratje in sestre v daljni tujini trepetajo naša srca. Kri naše krvi ste, otroci naše Slovenske krajine. Pokažimo zato mi, njeni sinovi in hčere, da nam je ona ljübljena krušna mati, povejmo vsem tistim, ki se je boje in se je izogiblejo, da mi nočemo bežati proč od nje in da bomo v bodoče še bolj budno stali na straži za njene pravice. Naj bo zato proslava dvajsetletnice svobode Šlovenske krajine manifestacija naše globoke povezanosti z našo slovensko zemljo. Naj bo dokaz našega ponosa in samozavest!, da smo, čeprav potisnjeni v skrajni severni kot naše domovine, ven darle ohranili vero in jezik svojih pradedov. Ti dve svetinji bomo čuvali kot dragocen Zaklad iz preteklosti in kot poroštvo naše sreče v prihodnjih dneh. Obenem se bomo z globoko hvaležnostjo spomnili vseh tistih, ki so v viharnih poprevratnih dneh zastavili vse svoje sile, da bi nam v novi državi pripravili boljše življenje. Levji delež v dosego tega cilja gre nedvomno našim „Novinamˮ ki so tudi v najtežjih časih odločno stale ob strani kmeta v borbi za njegove pravice. Vzdignite glave zdaj vsi Vi trpini onstran naših meja, odložite za hip svoje skrbi in Zapojte z nami mogočno himno vodnico: Lepa si zemljá Slovenska in kakor pesem so tvoje Poljane, Tvoji lepoti in tvoji rasti bodo posvečene vekomaj naše sile in naše želje . . . 25. septembra 1938. NOVINE 3 Razgled po katoličanskom sveti. Verske spremembe na Madžarskoj L. 1936. je v Madžarskoj 7.834 lüdi spremenilo svojo vero i to 3532 možkov i 4302 žensk. Največ novih vernikov je pridobila katoličanska, za njov pa protestanska vera. V nemškoj Avstriji so zaprte katoličanske privatne šole. Med temi šolami je znana Stiftgymnasium v Admonti, nadškofijska gimnázija v Grazi, višji licej i ženska gimnazija šolskih sester v Grazi, ženska gimnazija Uršulnik v Grazi. Poleg teh je zaprtih že vnogo katoličanskih ženskih vučitelišč i vzgojriih zavodov. Letošnja ozdravlenje v Lurdi. V časi letošnjega francoskoga narodnoga romanja v Lurd sta bila zdravniškomi uradi prijavleniva dva slučaja izrednoga ozdravlenja. Med procesijov z Najsvetejšim je naednok vstano človek, ki je meo zagiftano krv i ne mogeo več hoditi. Zdaj je popunoma ozdravo i začno hoditi. Popunoma je ozdravila tüdi neka ženska, ki so jo zdravniki zavolo notrašnji mozolov smatrali za neozdravlivo. V sovjetskoj Rusiji so izklüčili iz komunistične stranke 2321 možkov i 4355 žensk zavolo toga, da so hodili v cerkev. Istotam je zabranjeno davati novorojenoj deci krsčanska iména. Izjema so samo iména znamenitih komunistov: Vladimir (Lenjin), Josip (Staljin), Nikolaj (Ježov). Nadežda ali Konstatinovna (Krupskaja). Zveza Borbenih Brezbožnikov je sestavila seznam protikrščanskih imen, štera morajo roditelje davati svojoj deci. V Španiji rdeči pobijajo na krlž dühovnike. V Casteuri, kak pripovedavlejo očividci po poročilaj iz Salamanke, so rdeči strašno mučili mladoga dühovnika Atanazija Rodrigueza. Te junaški dühovnik se je ponüdo, da bo na smrt obsojenim voznikom prinašao zadnjo versko tolažbo. Rdeči so ga zgrabili, ga mučili i pribili na križ. Nato so iz razdaljo nekelko metrov strelali na dühovnika, ki je vmirao govoreči: „Živela Španija! Živeo Kristuš Krao!ˮ Sv. Oča je v Castel Gandolfi sprijao 400 vučitelov i vučitelic, ki so vpisani v Katoliško Akcijo. Pri toj priliki je sv. Oča povdaro poslanstvo vučitelstva i njim posebno polagao na srce, da se ne vtikajo v spore o razizmi. Obsodo je tüdi pretirani nacionalizem, ki je protikrščanski. Škof rottenburške škofije v Nemčiji Sproll, šteroga je policija s silov odvlekla iz njegove škofije, pozivle svoje vernike, naj njemi ostanejo verni, ar je on po molitvi i sv. mešaj vsikdar v zvezi ž njimi. Verniki so edno nedelo pred izpostavlenim Najsvetejšim opravili pobožnosti za svojega škofa. Namesto slüžbe bože nacialističko jütrašnje slavlenje je uvedla nacionalistična organizacija „Kraft durh Freudeˮ v Nemčiji. Stem „jütrašnjim slavlenjomˮ organizacija v onih, ki so skuša ta odpadnoli od Cerkve, vzbüditi po nedelaj tisto svetešnje razpoloženje, ki ga vzbüdi pri katoličancaj sv. meša. Tak poroča list „Das schwarze Korpsˮ. Pa zaman je to prizadevanje, Bog se ne more nadomestiti. V škofiji Meissen je letos posvečenih dosta več dühovnikov, kak drüga leta. Pri priliki posvečüvanja je pravo Mons. Legge: „Te srečen čas nam dokazüje, da tüdi pri nas delo apostola ne brez vsakoga haska. Vüpamo se, čeravno nega skoro nikšega vüpanja, veselo bomo delah, da tüdi k nam pride Kralestvo bože*. Holandija. Tü so vsi listi prinesli občirna poročila i celo prevode poslanice nemških škofov. Listi hvalijo junaški korak nemških škofov, ki se ne so prestrašili nikših groženj. Iz toga se vidi, kak čütijo holandski katoličani z nemškimi, ki so v zdašnjem časi tak preganjani. Škofje Nemške Avstrije so poslali svojim vernikom pa- stirsko pismo, v šterom na prvom mesti omenjajo svoja prizadevanja, da bi prišli do znosnoga položaja v novoj državi. Zatem pa protestirajo proti postopanji države do katoličanov. Vnogo katoličanov je najmre zavolo svoje vere zgübilo svoj krüh. Betežniki ne morejo sprejemati svestev, ravno tak ne vozniki. Posebno obsojajo škofje to, da je država vzela zakoni značaj svestva i da meče dühovnike i redovnike iz šol, vzgojili zavodov, bolnic i sirotišnic. Zapleteno Češko pitanje. Da se prepreči bojna, se je najvekše države, Anglije, ministerski predsednik Chamberlain odločo, da potüje v Nemčijo naravnost k Hitleri. Zišla sta se v Berchtesgadeni i po kratkom, prisrčnom razgovori se je Chamberlain vrno nazaj v Londoni i tüdi lord Runciman, ki je že par tjednov preiskavao zroke nemškočeške svaje. Heinlein, voditeo čeških Nerticov zahteva v svojem proglasi, da se sudetske nemške pokrajine odtrgajo od Češke i pri- klüčijo k Nemčiji. Češka vlada v to ne privoli, zato je oborožila celo Češko. Tüdi sami češki Nemci neso vsi za Nemčijo, raj ostanejo v Češki, samo naj dobijo svoje pravice. Češka vlada je razpüstila letos meseca marca dovoljeno bojno nemško organizacijo i razglasila preki sod v mešanih pokrajinaj. V Londoni i Parizi molijo javno za mir. Chamberlain se misli ešče ednok sestati s Hitlerom. Položaj je resen. Če kda, je zdaj potrebno prositi Marije, Kraljice mirü, pomoč. Izseljenski dühovnik Ivan Camplin sprejema v nedelo 25. septembra od 10—12 vöri v Delavskom domi v M. Soboti prošnje tistih, ki majo koga v Franciji. Nazaj v Francijo idemo v pondelek 26. t. m. iz Sobote ob 10.45, ali pa iz Beltinec ob 10.57. Camplin. Glasi iz Slovenske krajine. Navuk za tretjired sv. Frančiška je to nedelo, 25. sept. v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Narodne noše čuvajte. Na proslavi v Črensovcih so se ponovile naše stare narodne noše. Prosimo lepo vse tiste hiše, iz šterih so se prikazao te noše, naj se te ne razmečejo. Naj ostanejo i naj živejo. So lepe, so zdrave, so cenejše kak küpleno blago, so naš slovenski kinč i se bodo nosile pri raznih cerkvenih i narodnih slovesnostih. Brigo za narodne noše je meo na skrbi g. Lutar Štefan, šolski upraviteo v Črenšovcih, ki je predsednika odbora, Urednika Novin pre-vnogokrat zastopao, nadomščao i mesto njega trüde na sebe jemao. Bog njemi povrni, kak i vsem, ki so si poskrbeli narodnenoše. Lepe slike od proslave so gotove. Radi bi je poklonili onim, ki so bili v narodnih nošaj, ki so bUi na okrašenih vo-zovaj i jezdecom. Prosimo po občinaj, naj nam iména jezdecov, foringašov i tistih, ki so na okrašenih kolaj bUi, naznanijo, pa tüdi iména onih, ki so se v narodno obleko oblekli, deklamirali i dožnjek nosili. Vse to Javite na uredništvo Novin v Črensovce. To vse spadla k zgodovini i to k svetloj zgodovini Slov. krajine, ne sme biti zato po-zableno. Odkrita tolvajije. Pred kratkim smo pisali, da je nekak vudné odneso 500 din. K o bele ov o j dovici v Trnji iz omara. Zdaj je ovadila maloletna Hanc Terezija z Črensovec, da je ona spokrala tű i tüdi v drügih mestaj peneze pa v Mostjaj v gotovo] drüžbi moškov z temi vred zapUa. Nekših 200 din. gotovčine so ešče najšli pri njej. Roditelom. Roditelje proslave v Črensovcih se oprosijo, da taki vrnejo roditelske trake, pa spominske plehnate znake, ki so prišli z Maribora. — Cigan Jožef, glavni rediteo. Što so pa gornosili pri banketi ob priliki proslave? To so bile gospodičine vučite- lice Korenova, Novakova, Kolenkova i gd. Horvatova iz uprave Novin, vse v narodnoj obleki, pa gospodje bogoslovci. Vsem prav iskreni Bog plačaj! Bogojina. Našega g. šol. upravitela gospa Brelih Marija, obhajajo letos 15 letnico vučitelstva i zednim obstoja v Bogojini. Skoz vseh teh let so njim najbole prilüblena bila mala deca. Vsaki začetek je težki, tak je tüdi težko s prvim razredom, šteroga so skoro vsako leto včili. Majo veliko lübezen i potrplenje do male dece naša gospa vučitelica. Pa tüdi odraščenim deklam i Ženskam radi dajo v gospodinjstvi razne nasvete. Njihova prijaznost se kaže na smehlajočem se obrazi i na dobroj reči za staro i mlado. Bog ji živi še duga leta v Bogojini. Vidonci. Naš vrli Vilmoš, 11 let star pojbek, je vsikdar z veselim obrazom prineso Novine i je razdelo. Na konci augusta je pa z žalostnim obrazom prineso, to pa zato, ka njemi je prej pismonoša z etimi rečmi zročo: „Nesi je tristo vragomˮ. Mi bi prosili poštno upravo pri Gradi, naj to zadevo preišče i javi uredništvi, ka je na toj reči istine. Mogoče dete ne dobro razmelo. Zahtevamo pa, da vrši vsaki svoj poseo vestno i v lübezni, posebno, če se ide za širjenje krščanske istine, kak to delajo Novine. Na podporo Novin so darüvali izseljenci v Tigy, Francija, 75.10 frankov. Bog plati! Na novo bogoslovje v Maribori so izseljenci v Tigy, Francija, darüvali 144.70 frankov. Penez poslan po nakaznici Marijinoga lista v Maribor. Vsi listi pišejo od naše proslave. Vsi veliki listi Jugoslavije obširno pišejo od naše proslave v Črensovcih. Zagrebečki „Jutarnji Listˮ, „Novostiˮ, Beogradska „Politikaˮ, „Vremeˮ, „Samoupravaˮ, „Bácsmegyei Napioˮ itd., navdüšeno pišejo od naše lepe proslave, da ne govorimo od naših krščanskih listov v Sloveniji. Najlepše je popisao našo proslavo .Slovenec*. Trake 20 letnice, ki ste je dobili, prosimo, da je včasi prinesete ali pošlete nazaj, da moremo obračunati. Penez, ka ste dobili,tüdi včasi izročite.-Odbor. V hižni zakon je stopila v Franciji Marič Katarina, naša naročnica z Tešanovec. Bog blagoslovi zakon. Iz Črensovec se je preselo na Pobrežje v Maribori g. Žerjal Franc, orožn. nar. v pokoji. G. Žerjali želemo, da se počüti v Maribori tak dobro, kak se je pri nas. Srednja Bistrica. V tej dnevaj nas je vse Bistričance razveselila popunoma nepričaküvana novica. To veselo novico smo dobili iz celjske bolnice, kde se že drügi mesec nahaja nam vsem dobro poznana soveščarka Hren Kristina. Njeni močen živčni beteg jo je spravo na takši položaj, ka smo jo že vsi meli bole za mrtvo kak za živo: i ne samo mi iz Sr. Bistrice, nego ešče vse sosedne vesnice so dobro znale za to že dve leti trpečo žensko. Pa komi ne bi ostalo v spomini i koga ne bi do srca genolo tak nevolno človeče bitje, ki njemi je ne bilo mogoče hoditi, se ne gibati, ne gučati, vse čuti i ne razmiti — bar prekimati i odkimat ne, v znak da kaj razmi? Samo po sebi je razumlivo, kelko nevol sta mela doma ober vsakdenešnji skrbi, ober nešteto brig s četvero drogne dečice tüdi s takšim žalostnim bitjom mož i njegova sestra. Da bi to nevolno bitje prišlo do najmenše trohice moči, je njeni mož reskejrao vso svojo vrednost, sküšao nešteto doktorov, jo dao vračiti v štiri različni bolnicaj, pa te na zadnje ostao z zagotovilom najslavnejših doktorov, ka omenjenoj ženski ne ostane drügo kak par tjednov nevolnoga živlenja. Tisti tjedni so pretekli i preteklo jih je šče šestkrat telko, dokeč so nej to žensko nesrečni mož Naci, po tanači radenskoga doktora i s pomočjov banskoga svetnika, Klekl Jožefa, zopet spravili v ešče ne kušano bolnico, v Celje. Na podlagi najvekšega vüpanja, vüpanja v Božo pomoč, je krščanski mož meo ešče izda vüpanje do zemelske pomoči; držao se je znanoga lüdskoga pregovora: „Človek pomagaj si i Bog ti pomore.ˮ Tak da je končno zmagao. Ne šče minolo šest tjednov, kda je resan tomi vere punomi moži Bog očividno svojo pomoč skazao. Najprle njemi je prišlo pismo od celskij doktorov s poročilom i z razvidnim veseljom doktorov samih, ka njemi je žena telko bouša, ka že zdaj guči ino hodi. Tjeden dni potli je omenjeni dobo zopet edno pismo, i to od žene same. S kakšim občüdovanjom smo vsi Bistričanci sprijali te novice, je lehko razumlivo, ar se nam je vsakomi to najvekša čüda boža vidila. Kda z najtrdnejšim zavüpanjom pričaküje mož, dečica, rodbina i cela naša ves popuno ozdravlenje te betežnice, se najprisrčnej z omenjenimi zahvalüjemo vsem gospodom, ki so posredno ali neposredno pomogli do tak nepričaküvanoga uspeha. — Bistričanec. Turnišče. Toplo se zahvalimo kr. banskoj upravi za 500 din. podpore, štero je poklonila siromaškoj šolskoj deci za küpilo molitvenih knig. — Župni urad. Prosvetno drüštvo v Črensovcih, vprizori v nedelo, dne 25. sept. i 2. okt. po večernicah v Našem domi lepo Zgodovinsko igro „Krnciˮ, ki je vzeto po povesti Kraci, štera je izhajala v Slov. gospodarji. Igra ma 5 dejanj, pa se vrši v naših krajih v srezih Ljutomer, Sobota i Lendava. Stopnina navadna. K punoštevilnoj vdeležbi vas vabi odbor. MINERVA - ORION - NORA SACHSENWERK - SIERA STANDARD kvalitetni R ADIO APARATI z dvoletnim jamstvom NEMEC JANEZ MURSKA SOBOTA. Stalna zaloga baterijsklh aparatov vseh znamk. Tvorniške cene - mali mesečni obroki. — Strokovna postrežba. Velika tombola v Soboti. Prosvetno drüštvo v M. Soboti priredi v nedeljo 9. oktobra veliko tombolo. Tombola se vrši ob 2. uri na Glavnem trgu. Ne pozabite priti ta dan v Soboto. Sreča vas čaka. Na eni karti, ki stane samo 3 dinarje, lahko dobite eno izmed 20 tombol ali kateri drugi dobitek, ki jih je nad tisoč. Prva tombola je motorno kolo znamke „Zündappˮ 200ccm. Oglejte si ga v izložbi v Soboti. Popelje vas na vsak breg in kakorkoli daleč v kratkem času. Druga tombola je šivalni stroj, brez katerega ne more biti nobena družina. Potem je po vrsti 10 koles. Poceni je dobiš na tomboli. Karta stane 3 din. Deset se jih bo peljalo domov na novih kolesih. Potem so še: klafter drv, vreča moke, moška in ženska obleka, hubertus plašč po meri kakor tudi možki in ženski čevlji po meri. To so tembole. Poleg tega pa še stotine drugih dobitkov. Ne pozabi! V nedeljo 9.okt, v Soboto na tombolo. Povabi še znance. Na svidenje. Poglejte si plakate ! Na vidonsko kapelo so darüvali v Montevideo-i, Uruguaj, sledeči v pesaj: iz Vidonec: Frančiška Šlejmar, 2, José Hajdinjak, 1, Emilia Pozvek, 0.50; iz Kobilja: Estefan Pečen, 2; iz Pečarovce: Štefan Gojdina, 0.25, Frančiška Šeruga, 1, Karel Šeruga, 0.25; iz Beltinec: Victor Maučec, 0.17, iz Šalovec: Kalman Janko, 0.25; Luis Kühar, z Moravec, 0.30, Rudolf Kühar, z Sebeborec, 0.50, Kalman Bergles, z Šalamenec, 0.50, Juan Pasičnjek z Boreča, 0.50, José Düh z Ženavla, 0.60, Matuš Kalman z Adrijanec, 0.60, Luis Pörš z Šülinec, 0.50, Adan Smodiš z Stanovec, 0.50, Ludvik Kancler z Tešanovec, 1, José Čarni z Krnec, 1, Rozalia Vaupatič z Črensovec, 0.50, Luis Maček z Šalamenec, 0.30, Kalman Divjak z Andrejec, 0.60, Karles Terplan, z Lemerja, 0.50, Janoš Cipot z Mlajtinci 1, N. N. 1, Nemek, 0.20, Martin Cevac z Štrigove, 1, Antonie Maček z Rogačevec, 1, Josef Kolenko z Črensovec, 1, Guillerme Horvat od Grada, 0.50, Leopolde Rajbar od Grada, 1, Maria Železen z Radovec, 0.50, José Kelenc z Gorice, 0.30, Peter Černi, z Dobrovnika, 1, Juan Grah z D. Slaveč, 0.50, Antante Kalamar z Martinja, 1, Karles Smodiš z G. Petrovec, 1, Antanto i Teresa Rajbar od Grada, 1, Luis Casar z Ženavla, 0.50, Esteban Kozar z Boreče, 0.50, Ivan Žver z Törnišča, 1, Miguel Grah z Kruplivnika, 1, Domingo Sagarič z Bedeneka, 1; Pozdravlajo celo Gračko faro. — Iz Francije v frankaj: iz Vidonec: Špilak Kalman, 50, Žökš Karol, 50, Bernjak Ana, 30; iz Otovec: Frumen Matjaš, 50, Kohn Matjaš, 30, Kohn Karol, 20; Forjan Hedviga z Lipovec, 20, Marič Karol z Večeslavec, 10, Sukič Anton z Rádovec, 20, Čuk Janoš z V, Dolenec, 20. — Vsem Bog plačaj, ka ste se ne pozabili z domovine. — Gumilar Aleksander, Širiteo Novin. Blagoslovitev prapora v Beltincih. Dnešnjo nedelo, 25. sept se blagoslovi prapor, ali zastava Prosvetnoga drüštva pri velkoj svetoj meši. Obred blagoslovitve izvršijo g. Vadovič Rudolf, plebanoš i svetnik. BANKA BARUCH 11, Rue Auber Paris 9 ° Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1458-66 Ned. Dienst; Francija: Štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št. 5967, Luksemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico. K odaji je posestvo 30 plügov v vesi Grlava i radi gorice v Jeruzalemi. Vse odam z inventarom vred. Poslopje zidano nova Zglasite se pri MAKOVEC ANTON, Grlova p. Križevci pri Ljutomeri. TEMA TOMBOLA v MURSKI SOBOTI O. oktobra ob 2. uri na glavnem trgu. Motor - šivalni stroj ■ 10 koles 4 NOVINE 25. septembra 1938. Od vseh krajov čestitke. K 25 letnici Novin smo sprejeli vnoge i prav lübeznipune čestitke. Ob priliki prido na vrsto. Tečas pa Bog povrni vsem. G. Lendava - Grad. Že leta 1914. je bilo Odločeno, da G. Lendava dobi sresko sodišče, na nesrečo zavolo svetovne bojne se je pa to nejmoglo zgoditi, za-vleklo se je do leta 1928. Te je narodna sküpčina sprejela zakon, da se v Gor. Lendavi ustanovi sresko sodišče i je to tüdi bilo v uradnom listi razglašeno. Na žalost se je pa to še do dnes nej vresničilo. Ka je tü vzrok i kaj to zavira, tüdi ne vemo. Prosimo, da se nam razloži i povej vzroke toga zadržanja. Pitamo se, gde je to zapisano, da naš gorički kraj mora za vsakšo malenkost na sodišče v Soboto napraviti 35 do 40 km peški. Povej se tüdi naj, kaj smo zagrešili, da se naše goričko tak zapostavla i se nam še tisto ne da, ka je že davno pred letami vzakonjeno. Ali mi nesmo dače plačevalci i ne nosimo državne obveznosti? Mislimo, da Sobota ma že itak sresko sodišče i okrožno sodišče, naj pridemo zdaj mi na vrsto, prosimo vse merodajne činitele kak najlepše. Tropovci. S teškim srcom sem čakao na 11. sept. i proso Boga, da nam lepo vremen da. Bog nás je poslühne, ve smo Vnogi to prosili. Rano sam stano, sunce slobode me je pozdravilo, okrasila sva z majstrom Kous Francom bicikline i hajdi v Črensovce z veselim srcom i v božem imeni na veliki svetek slovenskoga naroda. Med potjov sem vido že vnogo lepoga, ka je na čast našoj kulturnoj Jugoslaviji. Navdüšeno sem pozdravo voditela slovenskoga naroda, dr. Korošca i njegove pomočnike. Dugo smo nosili jarem Slovenci, zdaj so slobodni, ne bi se tomi veselili ne bi bili zahvalni?! Voditeli Slov. naroda dr. Korošci i vam g. urednik, ki ste se pod njegovov zastavov borili, za našo sloboščino, Bog naj poplača vse trüde. Lepo prosim, pošlite mi Novine z položnicov, plačam je. — Štepanovič Franc, čevlj. vaj. Moje živlenje. Rad bi se včio, pa ne mi je dišalo, raj sam hodo z dečaki po vesi. Pri regru-taciji sam postao gardist. Mislo sam si, kak dobro de mi. I vkano sam se. Prišo sam v žensko drüžbo, ne se mi je dopadnola. Svojo srečo i zadovolstvo najdem v svojem lübom kmečkom stani, — A. H. V. D. Ošlaj Franc, M. Rodat a Druelle Averjom, France. Hvalen bodi Jezuš Kristuši prečastiti g. urednik Novin! Prav lepo vas pozdravim v imeni Jezuša i Marije i se vam zahvalim, da ste mi tak hitro poslali-Novine, štere so mi na veliko veselje. Pa vam želem, naj vas Marija vodi, krstni patron podpira pri vašem težkom deli, štero prenašate za nas. Lübi Bog vam naj vse poplača! „Bog vas živi!ˮ Gospod uredniki Zdaj, gda to pismo dobite, morate dobiti tüdi naročnino za leto 1938, za drügo leto pa kleti, ka bo Višek, pa naj bo na Dom sv. Frančiška, mojega kratnoga Patrona. Lopert Marija, Pamproux Iz Tešanovec. Veleč. g. urednik! Že od nekaj časa dobivam lepe katoličanske liste i me jako veselijo, kajti mi pravijo, da v domovini so, ki se spominajo nas izseljencov, šteri smo razstrešeni po celom sveti. Koliko veselja mi povzroča večkrat to za nekaj trenutkov, gda čtem naše domače liste. Pravzaprav časa nemam, da bi vam dosta pisala, a iz srca porabim nekaj trenutkov, da se vam zahvalim za to dobroto, štero mi napravile z listi Slov. krajine. Dobivam redno katoličanske liste, ki so neobhodno potrebni za vsako drüžino Slov. krajine, posebno v denešnjih dnevaj. V njih se razvija vso socialno i düševno živlenje. Zato je potrebno dnes, da jih vsaki ma pri hiši i drüge, ki branijo i podpirajo Cerkev, ar so kak kažipot za vsakoga, ki nešče zaiti v komunizem. Zato denešnji svet je pun komunističnoga düha, posebno eti v Franciji, ka ne čte dobrih listov. Tüdi vam naznanim, da sam vam poslala naročnino po svojih starišaj. V presvetom Srci Jezušovom vas i moje domače rodbino č. g. Berdena v Martjanci, prijatelice i vse ostale pozdravlam. Zdravstvo. INDOKINA. Indokina, to je francuska kolonija v Jüžnoj Aziji, spada med tiste pokrajine, ki so zavolo svojega zemlepisnoga položaja i zavolo močvirne zemle, prava naravna gnjezda malarije. V toj pokrajini so gotovo vsi prebivalci podvrženi malariji, zato ka so tü velke vnožine komarov, takzvanih anofeles, ki so povzročitelje toga nevarnoga betega. Decembra, leta 1929 je bila dana naloga Pasteurovomi zavodi, naj začne s pobijanjom malarije v francoskoj Indokine té, po cejlom svejti znani zavod ma zdaj tam tri zavode i to v Sajgoni, Hanou-i i Natrangu-i. Prle, kak so začnoli s pobijanjom malarije, so vnoga privatna podjetja zavarvala svoje lüdi pred malarijov, s tem, da so jim davala kinin. S tem delom so začnola velka železniška podjetja, da bi tak zavarvala svoje delavce pred materijov. To je bilo jako potrebno, zato ka so delali železnice prek močviml pokrajin, ge je ravno največ komarov i nevarnost zato najvekša. Reaultati privatnoga pobijanja so dobri, to se vidi po poročili H. Merena i A. L. Borda. Praktični, neposredni rezultati borbe proti malariji v Kočinčini nam dajo najlepše vüpanje, ka se malarija zatere. Tüdi odbor za pobijanje malarije pri drüštvi narodov se je povolno izrazo od kratkoga zdravlenja z malimi dozami kinina, namesto prvejšega dugotrepečega zdravlenja z velikimi dozami, ki so je davali na mesec ednok. To zdravlenje z malimi dozami kinina je bole uspešno i bo v kratkom časi v Kočinčini jako razširjeno. Odbor za pobijanje malarije priporoča kak zdravilo dnevno dozo 0,4 gr za ves čas, dokeč trpi malarija, za zdravlenje pa dnevno dozo 1 do 1,2 gr v 5 do 7 dnevaj. Naknadno zdravlenje se ne vrši, vse ponovitve se zdravno na isti način. Ali si morete misliti kaj bolj ugodnega? .. . Okrog 20. avgusta so časopisi prinesli poročilo o posmrtnini, ki jo je „Karitasˮ izplačale po smrti svojih za-varovancev. V poročil so najbolj pomembni sledeči stavki: „Dvojno zavarovalno vsoto je izplačal „Karitasˮ ob smrti sledečih zavarovancev: Remec Peter... Šinkovec Ivan... Brezplačno sozavarovano vsoto je „Karitasˮ izplačale po smrti 12 letne Trezike... Lorbek... Ker so starši zavarüvani pri „Karitasˮ, smo izplačali zaradi smrtne nezgode otrok dvojno brezplačno sozavarovano vsoto sledečim staršem: Kajzar Matevžu.., Celinšek Juriju.., Brezo var Ivanu.., Štefe Francu... Kaj pomenijo ti podatki? — V prvem slučaju je bila izplačana dvojna zavarovana vsota, ker sta se navedena smrtno ponesrečila. Tako plačüje Karitas v vseh smrtnih slučajih Vsled nezgode... V drugem slučaju je izplačale zavarovalnino za otrokom, ki je bil brezplačno zavarovan, ker sta očé in mati zavarovana. Za otrokom torej niso plačevati starši nič, zavarovalnino so pa vkljub temu dobili... Najbolj zanimiv jo pa tretji slučaj. Starši so dobili dvojno zavarovalnino za otroke, za katere niso plačali niti pare zavarovalnine. — Ali si morete misliti večje ugodnosti? Ne! In pri drugih zavarovanjih jih tudi najti ne morete. Iz tega, da „Karitasˮ v smrtnih slučajih, ki nastopijo vsled nezgode, plača dvojno zavarovalnino, nadalje iz tega, da brezplačno sozavaruje otroke, če sta zavarovana starka ter po njihovi smrti, če se ponesrečijo, izplača celo dvojno brezplačno; zavarovane vsoto, se jasno vidi, da je „Karitasˮ res ljudsko zavarovanje, ki hoče ljudem čim bolj pomagati. Zavarujte se pri „Karitas !“ Obrnite se na zastopnika, ali na vodstvo Karitas v Mariboru (Orožnova u. 8). Pošta. Bokan Viljem, a Coitremont. Sprejeli 36 Din. Javi nam, da li si novi naročnik, ali pa samo naslov spremeno, ar mamo že ednoga naročnika s tvojim imenom, ki pa ma ščista drügi naslov. Greipswald, Nemčija — Izseljenec. Nepodpisana pisma ne moremo i ne smemo objaviti. Zrim Anton, Kuzma 21. Naslov Maitz Terezije spremenili. Iz Francije sprejeli naročnino od Sledečih; Balažic Marija, Chateau de Farouville 129-20 din, obračunali po želi, Ošlaj Jožef á Polaincourt 18 din,, Lepoša Ana a Mairy 102.75 din. Lanski dug 50 din, na letos ostalo 52.75 din; Stesl Anton, á Fontenay 47.60 din. M a t y Zelko, Stevensville. Peneze sprejeli, meše se bodo opravile. Zrim Eugen, Kuzma. Sprejeli 24 din. 6 din. spisali na račun lanskoga duga, na letos ostalo 18 din. Mlakar Katarina, Beaurieux. Po Lepoša Ani sprejeli din 102.75. Mi smo to spisali kak njeno naročnino, obračunaj tam ž njov. Ošlaj Franc, á Druelle. Po Škerget Roziki sprejeli 30 frankov. Cőr Žiga, á Legonture. Sprejeli din 130. Na koj je višek ? Zaostale številke doposlali. Stavbeni les, žagan, sühi JOSIP MURSA na KRAPJI. za rušte, čakature in drugo prodaja Nastop naše mladine 11. sept. v Črensovcih. Lepi nedeljski dnevi taborov slovenski fantov in deklet, ki so se vršili po kaši domovini, so zasajali tudi v srcih naše mladine najlepši odmev. Priprave za ta nastop so tekle najskrbneje, da pokažemo enotne naše vrste z jasnimi cilji in vedremi lici. Izbrali smo si 11. sept., da slavimo 20 letnico svobodnega bivanja v naši domovini Jugoslaviji in 25 letnico Novin. Po taborih, ki so se vršili v naši bližnji okolici, je končno prišel tudi en naš največji dan. Že dopoldne, ko so se zbirale naše vrste, je v sprevodu Vsakdo z veseljem opazoval enotnost krojev in pogumen nastop mladine. Marsikateri mladi fant in dekle si je zaželel biti med njimi. Veličasten je bil nastop naših fantov in deklet. Večina ljudi, ki je bila udeležena pri dopoldanskih slovesnostih, je ostala, da vidi prireditev. Matere so čakale, kaj „ bodo pokazale njihove hčerke, ki se trüdijo nedeljo za nedeljo in žrtvüjejo svoje moči pri drugih naslopih. Vse to je sedaj tukaj pred njihovimi očmi. Veličastnejši je bil pogled na zbrana mlada srca na telova-dišču, katerim je spregovori! predsednik Stanko Ivan, ki pozdravi dobrodošle goste in občinstvo. Z veseljem govori Ing. Nemirna, zast. ZFO. o naši izobrazbi in zastopnik podzveze g. Falež o našem delu. Govornika sta žela globoko priznanje in našla odmev pri puslušalcih. Pestrost mladčevskih oblek je teženje odvalila gledalcem, kateri so občüdüvali živahnost naših telovadcev in telovadili. Točka za točko je potekala v najlepši izvedbi brez vsakih dolgočasnih odmorov, v splošno zadovoljnost občinstva. Nastop, na katerem so sodelovali vsi odseki Slov. krajine i nekateri iz Ljutomera, so odnesli novo zaupanje neorganizirane mladine, ki bo prišla v njihove vrste. Že je odbila ura 5, ko je začelo odhajati občinstvo z veseljem, želeč videti več takega, na svoje domove. Kreditna banka d. d. v Murski Soboti posluje od 16. sept. 1938. naprej ob delavnikih od 8 do 12 in od 14 do 17 ob sobotah pa od 8 do 12 ure. Duh časa interviewa izselj. duhovnika. Nenadoma je pristopil. Z nasmehom sem ga pozdravil: Kako vendar, saj še ni starega leta dáli? Komaj četrt leta je minilo, pa že prihajaš? Saj veš, da to ni navada! Duh: In vendar si me z nasmehom sprejeli. Vidim, da sem dobrodošel, da sem ti srčna potreba, ha? duhovnik: Tega res ne morem tajiti, ampak: saj vidiš več desetin pisem, ki težko in nestrpno čakajo odgovor. Duh: Na moja vprašanja odgovor je bolj nujen, zahtevam nujnost! dühovnik: Zgodi se po tvoji volji, vprašuj! Duh: Kakšni odmevi šumljajo v tvojem srcu, odkar si se srečal že s pol tisočem naših izseljencov; kaj bi mi najraje povedal? duhovnik: Ali smem s tabo odkrito govoriti? Saj veš, dandanes — pa to ni samo fraza so časi kaj nenavadni! Duh: Saj vendar govoriva na štiri oči! In pred mano, pred Dühom skrivati, saj veš, da ni mogoče in nima pomena . . . duhovnik: Bodi! — Srečal sem večinoma rojake, skoraj znance. In pri večini nisem našel vere, kakor bi jo želel. Duh: O, ali prav slišim, saj vendar pišeš o toiiki veri! duhovnik: Tudi ti me prav umej: veliko vere sem srečal, vse hvále vredne; neprimerno več vere, kakor je imajo tukajšnji domačini. Čüdovito vero sem srečal pri svojih rojakih, vendar bi jaz še drugačno želel. Duh: Kako vero si torej srečal? duhovnik: Srečal sem veliko vere iz strahu: ne ljübijo ga iz vsega srca, zato se ga preveč bojijo! Trepečejo pred Njegovimi zapovedmi in pred kažejo, ki takoj sledi, oziroma v bližnji ali daljni bodočnosti grozi... Duh: Sijajno opazuješ. jSe ti zdi, da je takavera v večini? duhovnik: Prav gotovo! — Potem sem pa srečal vero, ki je pravzaprav zbirka naših zelo lepih narodnih običajev, ki se mnogi kretajo le na obednici prave vere in osrednje sile vere niti prav ne opazijo. So le velikost samo gola sentimentalna zunanjost, Navdüšenje za nebistvene stvari. In za to danes čas nikakor ni primeren, hočem reči, ne smeli bi se tako krčevito na to naslanjali! Duh: Ti postajaš vedno bolj zanimiv. duhovnik: Pa tudi žalosten: veš, tudi veliko hinavščine sem srečal. Hinavcev, ki lažejo meni in sebi in — kar je najbolj žalostno — v tej laži se dobro počütijo! — Sicer pa o teh raje ne govorim dalje! Duh: Ali si še kakše druge srečal? duhovnik: O, Seveda, pa še koliko recidivnih vernih grešnikov sem srečal. Duh: Preveč učeno se iz-ražaš, tako te ne bodo razumeli. duhovnik: Saj ti me vendar razumeš, saj si mi v latinski šoli bil včasih zelo kratek, včasih pa zelo dolg. Proti objavi razgovora sem se pa itak že v začetku izrazil. Duh: Hvala za kompliment! Lepo prosim, nadaljuj! duhovnik: Torej, verne grešnike sem srečal, ki se v greh velikokrat povračajo. A take pravzaprav zelo ljubim, ker vendarle tudi vedno vstajajo in — saj ti še bolje veš. Odrešenik je radi grešnikov prišel na zemljo in naš brat postal . . . Duh: Prosim, nikake učene teološke razprave. duhovnik: Oprosti, to je moj najljubši predmet in že ob spominu nanj mi postane toplo pri srcu. Kakor ob spominu na srečanja s tistimi, ki slutijo moč naše vere: v nepozabnih večérnih urah, ko smo se razgovarjali pozno v noč — kakor Nikodem z Gospodom — in bi skoraj dočakali zarjo. Prav gotovo smo se pa z zarjo v srcu ločili . . . To so kakor spomini s hoje. na vrh mogočne gore, ali s previdnega stopanja ob prepadih . . . Duh: Ali si tudi kaj vere po;svoji zanesli srečal? duhovnik: Tudi! Čeprav samo nekaj svetlih slučajev, ki so mi v spominu kakor meteor ali — če hočeš — blisk! Duh: Upaš, da bo takih slučajev vedno več? duhovnik: Ne bi rekel, oziroma ne vem, ker ne vem, če smo že v času, ki bo podoben prvim stoletjem krščanstva, ko je božji Duh s posebno imočjo de-loval. Bi mi ti kaj hotel povedati o tem? Duh: Žal, ni mi dovoljeno. A misliš pravilno. Je to tvoje trdno prepričanje, živa vera? duhovnik: Živa! Duh: Potem te Občüdüjem! — Dovoli še zadnje vprašanje: Si tudi brezvercev kaj srečal? duhovnik: Da, celo več. Skušal sem odgonetiti Skrivnost, pa nisem mogel. Prav za prav so mnogi od teh zelo verni, samo da nekaj Čisto drugega verujejo kakor pa mi. In v svoji neveri v onostranost se še dobro počütijo. Prav za prav ti pa o njih Zaenkrat še zelo težko govorim, ker jih skušam bolje doumeti, a so velika Skrivnost, morda pravi »Mysteíium iniquitatis“, pred katerim celo veliki Pavel nem postaja in cela nebesa v skrivnem Razodetju . . . Duh: Jaz sem ti zelo hvaležen za tvoje izjave. Zdaj pa še zadnjo prošnjo: Smem to objaviti? Skoraj bi se razburil. Malo sem pomisli!, nato sem ga vprašal: Ali misliš, da bi to prav bilo, ne morda celo škodljivo? Duh: Resnica nas 1, vedno! duhovnik: Potem - dovolim. Menda se je bal, da bi preklical dovoljenje: v hipu je odstopil v nevidnost in neslišnost. Jaz pa sem sam ostal pri svojem mnogem delu, vendar mi je bilo nekam lažje pri srcu. Kakor da bi kamen odvalil, ki me je tako zelo težil . . . Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.