KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
UPRAVA ZA ZAŠTITU Razred 37 (2)
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1. Novembra 1927.
ST. 4549
Ernst Steinhard, tovarnar, Dunaj.
Poslopek in priprava za izdelovanj'e armaiurnih stremen za železobetonske
konstrukcije in sl.
Prijava z dne 14. marca 1926.	Velja od 1. novembra 1926.
Iznajdba se nanaša na postopek in pripravo za izdelovanje armaturnih stremen predvsem za železobetonske nosilce in sl. Ta armaturna stremena se uporabljajo na primer v železobetonskih nosilcih za zvezo železnih vložk predvsem spodnjega nateza-nega železa z gornjim tlačenim železom. Doslej se je ta žičnata stremena ovijalo okoli tlačenega in natezanega železa in s prevojom na notranjih straneh obeh želez se je določevalo razstoj istih. Zanesljivost je pri tem odvisna edinole od spretnosti in zanesljivosti ročnega dela. Po predle-žeči iznajdbi se izdeluje ta armaturna stremena mehanično s tem, da se ovija žica zaporedno z enim ali z večimi polnimi o-voji okoli dveh, v razstoju natezanega in tlačenega železa oddaljenih, na svojem mestu trdno stoječih čepov. To delo pregibanja se prične z enim v tlačni pas segajočim krakom ter se konča z drugim krakom tlačnega pasa. Ce se ima armirati tudi natezni pas nosilca, se nameste na obeh straneh čepa, — ki odgovarja nateznemu železu —, še nadalnji na mestu trdno stoječi čepi, okoli katerih se žica ovija na e-nak način predno se spelje nazaj k čepu, ki odgovarja tlačnemu železu. Pri napravi, ki je bila izumljena za provedbo tega postopka, se vrši izoblikovanje armaturne žice s pomočjo vrteče se plošče, na kateri so pritrjeni omenjeni čepi.
Armaturna stremena, izdelana po pred-ležeči iznajdbi, se enostavno porine od e-nega konca navzgor čez tlačno in natezno
železo in tako nastajajoč sistem armature se nato obesi v opaž. Statična višina, to je razstoj nafeznega železa od gornjega roba nosilca, je brezpogojno točno fiksirana in ostane vzdolž celega nosilca neizpre-menjena.
V	risbah je oblika strmen, ki so izgotovljeni po prodležečim postopku, njih uporaba v nosilcu in priprava za izvedbo postopka po predležeči iznajdbi razložena na-primerno.
Fig. 1 kaže železobetonski nosilec z armaturnimi stremeni po predležeči iznajdbi v prerezu in fig. 2 v pregledni sliki in pogledu od strane, — fig. 3 in 4 kažejo v pogledu od strani in od spredaj pripravo za upogibanje stremen.
V	nosilcu a je armaturno streme b nameščeno tako, da sega s kraki bi in b2 v tlačni pas, dočim ostane natezni pas nosilca nearmiran. Armaturna žica obsega tlačno železo c in natezno železo d z e-nim ali več polnimi ovoji ter leži med na-teznim in tlačnim železom popolnoma raztegnjena. Mesto da leže deli stremena b med tlačnim in nateznim železom paralelno (fig. 1 in 2), se tudi lahko križajo (fig. 4). Po postopku v smislu predležeče iznajdbe se ovijajo armaturna stremena okoli čepov, ki so v medsebojnem razstoju tlačnega železa od nateznega železa nameščeni trdno na svojem mestu in ki imajo najmanj premer teh želez. Pri tem se z delom upogibanja prične pri kraku bi in konča pri kraku b2. Ta mehanično izgotovljena streme-
Din. 10.
na se porine na železne vložke in spravi v določene medsebojne razstoje, nakar se cela armatura zavesi v obliko za phanje.
Priprava za mehanično izdelovanje stremen obstoja po fig. 3 in 4 iz plošče f, ki jo je mogoče vrteti v ležaju g s pomočjo motorja ali ročice h in na kateri sede čepi i in k v razstoju tlačnega železa in natez-nega železa. Premeri teh čepov so najmanj enaki premerom dotičnih armaturnih želez. Pričetek bi armaturne žice b se privije u škripec 1 in zavrti ploščo f, pri čemer se žica automatično vleže naprej okoli čepa i, na to okoli čepa k, potem povrne nazaj k čepu i in konča v vodoravnem kraku b2.
Za izoblikovanje armaturnih krakov tudi nateznem pasu sta pod čepom za natezno železo k na obeh straneh istega nameščena še čepa ml, m2, okoli katerih se žica zaporedno povija in tvori armaturne krake v nateznem pasu.
Na enak način se lahko priprava predrugači tudi za upogibanje drugače oblikovanih stremen.
Patentne zahteve:
1.	Postopek za upogibanje armaturnih stremen za železobetonske nosilce in sl., označen po tem, da se v žico — predno se
zveže z železnimi vložkami — uvijejo v razstoju obeh železnih vložk med seboj oddaljena očesa, pri čemur se upogibalnim delom prične pri enem izmed krakov v tlačnem pasu in konča z drugim krakom v tlačnem pasu.
2.	Priprava za izvedbo postopka po zahtevi 1, označena po čepih, ki so trdno stoječ nameščeni v razstoju natezne in tlačne vložke, ki imajo vsaj premer dolične vložke in ki služijo kot oblike prioblikova-nju očes armaturne žice.
3.	Izpeljavna oblika priprave po zahtevi 2, označena po tem, da so na obeh straneh čepa, ki odgovarja natezni vložki, nameščeni trdo stoječi čepi, ki služijo za napravo krakov armaturne žice v nateznem pasu.
4.	Izpeljavna oblika priprave po zahtevah 1 oz. 2, označena s tem, da so trdno na mestu stoječi čepi (i, k) oz. (i, k in ml, m2) nameščeni na vrtljivi plošči (f).
5.	Priprava po zahtevi 4, označena s priporno napravo (1), ki povzroča, da je pričetek žice (b) — določen za izdelanje e-nega kraka v tlačnem pasu (bi) — trdno pridržan.
6.	Priprava po zahtevi 5, označena s tem, da je priporna naprava (!) opremljena z ročko, nameščeno na zadnji strani plošče (f).
/idpatenfbroj 454-9.

^ C
\_________