89. številka.
Marikor, (Id e 8. novembra 1915
Letnik ¥H
«
| Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z «rtdaiMww vsak dati od 11.
Gorje !
Cenzurirani celovški »Mir« ?iš? :
Na nekem zborovanju pri Dreher u dne 25. okt je govoril dunajski župan dr. Rih. Weisskirchner med drugim tole:	»Naši vojaki se niso boje
vali gamo za zmago, tudi zato, da bi mi vsi uživali sadove zmage. Povrnitve v stare žalostne razmere tudi ne moremo trpeti, Iz krvi, ki je tekla na bojišču, naj nastane nova Avstrija, Avstrija, v kateri zavzamejo Nemci mesto, ki jim gre po zgodovinskem in kulturnem pomenu. Ne poznam bodoč h vlad avstrijskih, toda to jim zakličem : Gorje tem, ki bi se drznili av strijske Nemce pritisniti obste-n o. Nemci v Avstriji smo v zvestobi do cesarja in domovine habsburško državo ponovno s svojo krvjo držali skupaj in tudi v tem svetovnem požaru so bili sinovi nemškega naroda, ki so junaško branili gruli o. Nevredni bi bili teh junakov, če ne bi tudi pripomoči, da nemškemu narodu v Avstriji ne bo ničesar več odvzelo. Mr hočemo, da sledi bojem, ki so se vršili rama ob rami Nemcev ia sinov podonavske monarhije, da tej vojaški j vezi s!edi tudi poglobljenje politične zveze in gospodarsko zbliža-nje obeh držav zmage tudi v mirnih časih omo-goč jo. Če se je raztegnila bojna črta od Vzhodnega morja do Srbije in do Dardanel, potem se naj tadi gospodarska bodočnost raztegne od Ostende do Bagdada, potem naj bo tu velika centralna Evropa, mogcčra in vladajoča, in naj narekuje svetu, kar nemški Huh in nemška misel spoznata za dobro.«
Dunajski župan ni nič več in nič manj avstrij ski državljan kakor vsakdo izmed nas. Kar je dovoljeno njemu, katerega glas seže po vsej domovini in preko njenih mej, to mora b ti dovoljeno tudi drugim, #ri katerih se ne odtehta vsaka beseda tako natančno. (Tukaj je v »Miru« nekaj vrst k on iisciranih).
»Presvitli cesar je ob izbruhu vojne izdal ma-nileft: »Mojim narodom!« In v tem prekrasnem manifestu govori cesar drugače nego dunajski župan. V manifestu je tudi odstavek:	»Jaz zaupam
svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi družili okoli Mojega prestola in ki so bili za čast, velikost in moč domovine vedno pripravi eni za najhujše žrtve«.
In tako se je tudi zgodilo. Z zares velikanskim navdušenjem so vsi avstrijski narodi sied li klicu svojega vladarja in njihovi sinovi so kakor jeklen zid branili domovino. In najzad n ji nismo bili Slovenci in Hrvati. Vsi smo krvaveli, vsi bomo zato tudi že-I i ! Dunajski župan naj gre na krvavo južaoza-padn; bojišče, k j r se ravnokar odigravajo junaški in krvavi beji n naj vpraša slavnega vojbovodjo generala B o r o e v i č s, kdo da je doli železni zid avstrijske monarhije.
Gorje tudi onim, ki bi se drznili zveste in za cesarja ter domovino krvavi če Slovence in Hrvate pritisnili ob steno!
Slovenski polk pohvaljen.
Slovensko-ogrske »Novine« pišejo:
Miroslav naš nadvojvoda je z sledečim brzojavom pohvalo naše domobrance:
»Za vitežko i večkrat ešče proti premoči uspešno obnašanje krak vogrs. 20 ga domobranskoga pešpolka II. bataljona, Stero je kazao v srditi
Niš padel.
bojah pri Kormin potoki i Bogiskmki, posebno priznanje i zahvalnost izraz m. Miroslav, kr. poveljnik vojske.«
Zaistino m s veseli to visoko priznanje, Stero odkriva junaštvo neštetih naših slovenskih dečkov in moškov zalavskih, ki v iom polki služijo.«
Slovenci tokraj in onkraj bistre Mure so junaki! So in so bili! Kakor so nekdaj zvesto sleiili naši Paiionci slovenskim knezom, tako se zvesto in udano borijo tudi za svoje sedanje vladarje.
Bolprsto-srlisto bojišče.
Južna bolgarska armada uspešno brani j rodira? je francosko angleških čet. Prišle so namreč sedaj že tudi prve angleške čete na fronto, seveda le maloštevilne, kajti Angleži raju druge naprej tiščijo.
Srednja bolgarska armada ima nalogo, da zabrani združenje umikajoče srbske armade s Francozi in Angleži ter da poda Köveszovi armadi roko za obkolitev srbske armade Moravska dolina je že zaprta in poroča se, #a Bolgari korakajo tudi že proti Pristini Potemtakem bi bilo zelo verjetno da se tej armadi v celi meri posreči odločena ji naloga.
Severna bolgarska armada, s čelom proti zahodu, je zavzela po tridnevnem boju Niš ter ob železnici Zaječar—Paračin dosegla stik z Galhvitzovo armado.
Bolgari vkorakali v Niš.
Bolgarsko genmlš-abno poročilo z dne 5. novembra se glasi:
Po tridnevnih srditih bojih je bil Niš, prvovrstna s bska trdnjava in drsgo glavno nmsto Srbije, danes (peteK, dne 5. nov.) ob 3. uri popoldne po naših četah zavzet.
Sovražnik se naglo umika, naše čete ga za sledujejo.
Nad trdnjavo Niš veje bolgarska zastava.
Stik med našimi in bolgarsko armado.
Na črti Paračin—Zaječar se bore naše in bolgarske čele v skupni črti. Združene armade: avstrijska, nemška in bolgarska imajo sedaj skupno bojno črto, ki se razteza od Višegrada do bolgarske meje.
Naloga bolgarskih armad v
Macedeniji.
Bolgarske armade, ki se borijo v Macedoniji, imajo sedaj dve izredno težavni nalogi. Pred vsem morajo preprečiti prod ranje angleško-francoskih čet v Macedonijo. Druga naloga Bolgarov pa je, da preprečijo spojitev ostankov srbske armade z angleške-francoskimi četami na Kosovem polju.
BfÉ'ljÉO-grtsìi iojlg.
Od severa sem smo sedaj do 110—120 km v Srbiji. Dolgost Srbije znaša okoli 450 km. Naše čete so zavzele Kraljevo ter si priborile s tem pot v Ibarsko dolino, po kateri pelja pot do Mitroviče in Prištine. Za obkolitev srbske armade je prodiranje na tej črti vele važno. Bolgari prodirajo proti Prištini
Galìwitzova armada je dobila stik z bolgarske armado pri Paračin i, tako da se sedaj naša fronta razteza od izhodne do zahodne srbske meje nepretrgoma.
Kraljevo zavzeto.
Zavezniške čete so dne 6. nov. vkorakale v mesto Kraljevo, ki leži južno zahodno od Kragujevca ob izlivu Ibarja v Moravo.
Srbska armada beži v Novi-pazar.
Naše čete so vkorakale dne 5, novembra v dolino zahodne Morave in so jo prekoračile. Glav-I a srbska armada se umika v sandžak Novi-pazar.
Dve tretjini stare Srbije zasedene.
Naše in bolgarske čete so že zavedle dolino zahodne Morave in Vardarja. S tem je dve tretjini Srb;je, kakoršna je bila pred vojsko 1. 1912-13, v posesti Avstrije in njenih zsvezn kov. Bolgari pašo
poleg tega še zasedli približno eno četrtino nove Srbije.
Naši vdrli v glavne črnogorske postojanke.
Avstrijske čete, ki se borijo ob črnogorski meji, so dne 4. novembra izhodno od Trebinja z naskokom zavzele višino Ilico Brdo in so predrle tarn ošnj o črnogorsko glavno postojanko.
Mij§Miiiiins!!8 topil
Tudi goriška bitka se je končala, kakor je bilo pričakovati s porazom Lahov. Verjetno bi bilo, da še bodo Lahi zopet in zopet poskušali srečo, kajti koncem novembra ali prve dni decembra se zbere državni zbor in do istega časa bodo morali delati, kakor da bi nas hudo »napadali«.
200.000 Italijanov padlo.
Tretja velika bitka ob Soči je končana. Italijani so v tej bitki izgubili, kakor pravijo novejša poročila, 200.000 mož. General Cadorna pravi v svojem uradnem poročilu, da se je morala italijanska ofenziva prekiniti, ker je na celem bojišču nastopilo izredno slabo vreme.
Vsa Gornja Italija polna ranjencev.
Iz Lugana se poroča dne 6. novembra:	V
Milanu, v Veroni in sploh v vseh gornjeitalijanskih mestih je vse p; Ino ranjencev. Vse šole, društveni prostori in vsa prazna zasebna stanovanje so spremenjena v vojaške bolnišnice. Vsa Gornja Italija je ena sama velika vojaška bolnišnica.
Brumunska nepristranost.
Bukareški listi prinašajo z ozirom na križajoče in nasprotujoče si vesti o politiki rumunske vlad« sledečo poluradno spomenic«:
Oboroženo posredovanje Rumunije bi bilo le tedaj na mestu, ako bi kaka vojskujoča se skupina ogroževaja vitalne interese Rumunije. Izrecno se mora povdarjati, da ne obstoji niti najmanjša obveznost, Srbijo branit. Bolgarija se bojuje ob strani Avstrije in Nemčije. Radi tega se mora srbsko-bcl-garska vojska smatrati kot del velikega evropskega spora. Rumunija se ne čuti dolžne, da bi buka-re ko pogodbo branila napram velevlastim. ampak bo to storila samo napram državam, ki so pogodbo podpisale in sicer v slučaju, č ; bi iste iz časti hlepja hotele pogodbo razdreti.
Rumunska armada n> v pravem pomenu be-sede mobilizirana. M- smo samo vse po reb no za našo obrambo odredili. Ta obramba se mora vsekako in stalno izpopolniti. Rumunija ni na nobeno stran vojaško vezana.
Res tudi ni, da H bil na kakoršen koli način sklenjen kak dogovor, posebno pa med Rumumjo in Italijo ne. Italija ima sicer simpatije Rumunije a te simpat je še izvirajo izza časa in izza onih let, ko je Italija še pripadala k trozvezi. Trozvezno pogodbo pa je Italija raztrgala.
Mi imamo tako malo namena zasest; del Trans silvanije kakor tudi ne Besarabije. Ravno tako malo se tudi v Romuniji misli na pomoč Rumunije Avstriji in Nemčiji, kakor na to, da bi se p rati njima nastopilo.
e
* *
To poluradno poročilo se je v Bukarešti splošno sprejelo kot dokaz, da je Rumunija predloge, te jih je dne 28, oktobra četverosporazum znova in v obširnem obsegu stavil Rumuniji, zopet gladko odklonila.
Zmede v Grčiji
Venizelesova večina v grški zbornici je ministrskemu predsedniku Zaimisu izrekla dne 4. nov nezaupnico. Zaimisovo ministrstvo je nato kralju izjavilo, da odstopi. Kralj je moral biti na kaj ta kega pripravljen, kajti Zaimisovo ministrstvo ni imelo več ne. Za to je gotovo, da bo kralj šel svojo pot in Venizelos ne bo prišel do krmila. In to je glavno.
Kritika angleške vojne politike.
V seji angleške zbornice je podal, kakor smo že poročali, ministrski predsednik Asquith opis vojnih podjetij Anglije v tej svetovni vojski ter orisal trenotni vojni položaj na vseh bojiščih. V svojem govoru je povdarjal, da bo angleška vlada zastavila vse svoje sile ter izčrpala, če treba, vse svoje vire, da se doseže skopni najvišji cilj — izvojevanje končne zmage. Vs rajati hoče angleška vlada oo konca. Po Asquithovem govoru je povzel besedo poslsnec Carson, ki je izvajal sledeče: Nahajamo se že v 15. mescu svetovne vojske ter potrošimo vsak dan 5 milijonov funtov šterlingov (120 milijonov kron). Naše izgube znašajo dosedaj \lj2 milijona. Vojno pozorišče postaja vsak dan večje ni se kaže, da se še bo raztegnilo na izhod, na življenjske interese Anglije. Po 15 mescih vojne vidimo sovražnike v posesti B lg;je, dela Francije in Poljske. V najkrajšem času nameravajo poteptati in uničiti Srbijo in angl ke čete na polotoku Galipoli ne pridejo dalje. Parlament in vlada hočeta vedeti, če se uporabljajo na pravilni način pomožni viri v notranjosti države in vojno gradivo in če je vladni stroj v največji meri sposoben za vojskovanje. Narod je skrajno vznemirjen vsled dogodkov na raznih bojiščih. Prvi sunek, ki je zadel narod, je bilo strahovito razkritje, da primanjkuje municije. Nikdar nisem mog;l razumeti, zakaj je bilo popolnoma nemogoče uspešno izvesti vojna podvzetja ob Dardanelah, ki so nam kakor mlinski kamen visela na vratu. Ali so dali te daj Nemci sličen vzgled, da so se tako grozno za a-čunali, kakor mi ob Dardanelah? Prvi računski pogrešek je bila ekspedicija angleškega vojnega bro-dovja pred Dardanele, drugi, izkrcavanje vojaštva, ki je stalo Anglijo čez 40,000 mož, in ki je bilo izvršeno z veliko premajhnimi četami, da bi se bilo moglo računati na usoeh. Nadaljnji računski pogrešek je bilo izkrcavanje čet v zalivu Suvla, ki se je izvršilo istotako z nezadostnim številom ret. Tudi tukaj smo izgubili 40.000 mož, ne da bi bili
prodirali le za eno samo miljo. Od dneva te nesreče notri do današnjega dne je bil kabinet nezmožen za sklep, ali naj nadaljuje ekspedicijo ali ne, Sistem kabineta je dober za mir. Bolestne seje in posveto ranja kabineta so pa popolnoma brezmiselna za voj kovanje. Trebalo bi sanno majhnega števila mož, ki bi imeli se-tanke in posvetovanja vsak dan, ne pa enkrat v tednu. Trebalo bi najboljšega generalnega štaba, toda v pričetku vojne so bis odposlani na fronto najboljši častniki in general i štab je bil oslabljen. Dokler bo ta sistem, ki je odgovoren za storjene računske napake, trajaj, dalje, se ne bo moglo uporabiti na najboljši načm razpoložljivih pripomoć tov države v prid narod .
Morda najresnejši slučaj delovanja kabineta je balkansko vprašanje. Ničesar me ni bolj začudilo, kakor pogled na našo balkansko politiko, ki se je vrvela v : rogu. Dne 28. septembra je podal Grey izjavo, v kateri je obljubil Srbiji dejanske pomoči. Menil seai, da bi naši vojaški svetovalci ne bili nskdar in nikoli dovolili take izjave in obljube, če bi ne bili imeli izgotovljenih načrtov in predpriprav za trenotek, ko bi trebalo Srbiji pomagati v vojaškem ozira. Želja moja ja bila, da bi bil storjen že pred tedni sklep, katerega je objav 1 Asquith še le danes. Carson je nato prečital pismo, katero je poslal Äjquithu in v katerem je naznanil in utemeljeval svoj izstop iz kabineta ter nadaljeval: Odkritosrčno pozdravljam A quithovo izjavo glede bodoče politike in upam, da je vojni načrt izdelan jasno in končnoveljavno.
Politične vesti.
Učni jezik v po naših ceteh zasedni Poljski. »Czas* poroča, da so avstrijske vojaške oblas ti v zasedenih krajih Poljske odločile, da se mora učni jezik v šolah rav sati po večini tamošnjega prebivalstva. V krajih, kjer prevladuje poljsko prebivalstvo, mora biti učni jezik poljski, kjer so Nemci v večini, se mo a poučevati v nemščini, v krajih v hodno od Ljubljina, kjer so otroci po večini rusinske narodnosti, pa v rusinskem jeziku.
Žito iz Ilunum je. Pred par dnevi so nas razveselile vesti iz Bukarešte, da je Romunija zopet dovolila izvažati ž to v Avstrijo in Nemčijo. Veselje je bilo preuranjeno. Romunska vlada je sicer izvoz žita v centralne države dovolila toda istočasno je določila minimalne cene za prodajo romunstega žita v inozemstvo, ki so ravno za IUO.% večje, kakor maksimalne cene, ki veljajo za domači konzum v Romuniji Za prodajo žita v inozemstvo je določena posebna centralna komisija, ki ima prodajalni monopol. M i -n i m a 1 n e izvozne cene na Romunskem so znatno višje, kakor maksimalne cene, ki so pri nas določene za nakupovanje žita. Tako je zaenkrat vsak uvoz romunskega žita v našo državo izključen. Postopanje romunske vlade je napravilo tako v dunajskih kakor v berlinskih krogih prav nemil vtisk.
Predsednik mehikaaske republike — u-morjem Že pet let je v Mehiki domača vojna: stranka se bori proti stranki z orožjem. Zadnje tedne se je mislilo, da se nasprotja poravnajo po vplivu drugih ameriških držav, a to se ni posrečilo. Prezident Caranza voditelj najmočnejše stranke, je vse ponudbe za mir odklonil. Caranza je imel skoro vse delavce na sv ji strani, proti sebi pa je imel domače in tuje kapitaliste. Revolucija v Mehiki je bila socijalnega /na aja in Caranza jo je smatral za začetek gos radarskega preporoda Mehike. Zlasti je bil odpor Caranze naperjen proti inozemsk m kapitalistom, ki so neusmiljeno izkoriščali Mehiko. Kdo je umoril Caranza, v kakih razmerah se je zgodil ta umor, še ni znano.
Raznoterosti.
Novi kardinali. Rimski »Osservatore Romano« uradno poroča, da je sv Oče Benedikt XV. določd za 6. december javni in za 9. december tajni kon-sistorij, v kate em bodo imenovani sledeči novi kardinali: Dunajski nuncij Conte Scapinelli, mona-kovski nuncij monsignor Frühwirth, prejšnji nuncij v Lizboni monsignor dr. Tonti, delegat v Srednji Ameriki Caglierò in nadškofa Mistrangelo v Florenci ter Gusmini v Bolonji. — Dunajski nuncij
Scapinelli je sedaj v 47. letu in bo torej eden naj-mlajših sedanjih kardinalov. Nuncijsko službo na Dunaju opravlja že od januarja 1912.
Stoletnica Ludvika Štura. Dne 28. oktobra je minulo sto let, kar se je narodi! ustanovitelj književnega jezika Slovakov Ludvik Štur. Slovaška mladina je pod Šturovim vodstvom na pomembnem shodu v Požunu sklenila, da začne rabiti tudi v književnosti slovaško narečje. S tem se Slovaki niso hoteli odtujiti ne češkemu narodu, ne češki kulturi, ampak so le začeli pisati v slovaškem na e' ju, da bi narod lagfje in hitreje vzbudili. Štur je bil urednik raznih slovaških listov, branil je pravice '■vojega naroda tudi v nemških listih in organiziral svoj narod. Leta 1848. je proti madžarski revoluciji organizira! s Hurbanom in Hodžo slovaški upor in na slovanskem shodu v Pragi v istem letu vzbu dii pozornost s svojim radikalizmom. Po pacifikaciji Orgske, se je vrnil domov. Deloval je kot časnikar, beletrist kot pesnik in govornik. Eno zadnjih njegovih del o bodočnosti Slovanov je že kazalo, da je i gubil vse upanje na boljšo ptibodnjost. Štur je bil v zvezi z različnimi slovenskimi buditeli.
85(10 franeeskih dutemtikov padi® Francoska vlada je vtaknila v armado in poslala na fron: o vse za orožje količkaj sposobne duhovnike ter pustila ljudstvo brez verske oskrbe. Dosedaj je že paslo na raznih francoskih bojiščih 3500 duhovnikov in 2300 bogoslovcev. Ker je bilo že pred vojno veliko pomanjkanje duhovnikov na Francoskem in še ni pričakovati v doglednem času konca vojske, se bo gotovo še zvišalo to število in pomanjkanje duhovnikov na Francoskem bo po končam vojski tako veliko, da utegnejo biti cele dekanije brez duhovnika in ljudje celo v smrtnih urah brez zadnje pomoči.
Druga efektna loterija „Slovenske Straže4'. Javno žrebanje 26. oktobra 1915 je izpadlo tako-le: Dobitek v vrednosti 5000 K je zadela srečka štev. 57.361 ; 1000 K št. 29.728 ; 500 K št. 65.689; 300 K št. 76.739; 200 K št. 91.787. — Vsaka teh številk ima po pet pred- in pet zadobitkov v vrednosti 20 K to se pravi: pet številk od navedenih številk navzgor in pet navzdol zadene v vrednosti po 20 K. 10 dobitkov v vrednosti po 100 K so zadele srečke št. 2.322, 21.776, 26.163, 40.695, 45.155, 50,839, 51.424, 74.373, 85.084, 96,811. — Vsaka teh številk ima po pet preddobitkov in pet zadobitkov v vrednosti po 10 K. 50 dobitkov v vrednosti po 50 K so zadele srečke št. 6.847, 8.339, 10.812, 14.486^ 15 708,	18.894,	18 985,	21.692,	21.811,	23.622,
24 259,	25.644	29.824,	32.660,	34.277,	37.822,
37.373,	39.593,	40.822,	42.243,	44.092,	45.964,
48.836,	50.835,	51.310,	54,646,	56.099,	56 714
59.130,	62.511,	63.238,	63.896,	69.855,	69.778;
74.129,	77.591,	80.160,	83.128,	84.071,	86.365.
87.831,	88.668,	92.925,	93.263,	93.681,	93.804,
96.733, 98.245, 98.506, 99.469. — Vsaka teh številk ima po 15 preddobitkov in 15 zadobitkov i vrednosti po 5 K. — Kdor želi imeti celoten zapisnik izžrebanih srečk, ga dobi proti odškodnini 10 vin. v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani Vsak ima pa zapisnik na razpolago tam, kjer je kupil srečke. — Dobitki se prično deliti dne 10. novembra.
Ogrski Slovenc! m vojio posojilo. »Novine« pišejo: Na tretje vojno posojilo se lepo podpisuje v naših slovenskih farah. V Crcnsovcih je do dne s tjedna blüzi, 20 jezer koron bilo podpisanih. Le dale naprej. Naj nikomi ne plesnivijo v omaric penezi. Bogatei pokažite zdaj tiidi, ka nekaj mate. Vdarite se v prsi pa pravite kak nikda: telko jezer mam to j podpisanih.
Vojno posojilo. V Avstriji (brez Ogrske) se je podpisalo okoli 3 in pol mlijarde. — Lep uspeh.
Odlikovanci domačih pešpolkov. Bronasto brab-rostno svetinjo so dob li: praporščak Karl Namestnik; deset iki Jakob Oset, Anton Arh in Josip Be~ hernjak; poddesetnika Josip Gorjup in Franc Mlinarič ; pešci Josip Gračner, Rudolf Jos, Franc Lubej, Anton Kosok in Anton Slogovič, vsi od 26. domobranskega pešpol a; nadalje črnovojmški pešci Jakob Fabrijan, Mihael Kranjec, Anton Karlovič Anton Cufer, Jakob Kremžar, Martin Lukane, Franc Habjančic in Franc Plavčak od 87. pešpolka.
Sioyeiifcki letalec odlikoval!, Glasilo o gr kih Slovencev piše: Že enkrat smo popisali odlikovanje Hozjan Štefana, našega letalca z D. Lendave. Zdaj je dobo novo odlikovanje, priznanje od Pflanzer-Baitin poveljnika i vložena je prošnja tildi, da dobi zlato svetinjo. Novo odlikovanje je dobo za tisto junaštvo, štero je doprinsso na Dnjester fronti, od-

kod je mogeo v Besarabijo leteü i tam bombe vrči na rusko letalsko postojanko. To nalogo ne samo ka je dobro zvršo s svojim častnikom, nego na poti domo je obladao pet ruskih zrakostroj v, — Hozjan Štefan je sin Hozjan Petra i Zver Verone z Bolze vice. Zdaj v lendavskih gorah staniijejo kje so si imanje spravili. Slovenski dečko je tak i se ne sramiije svojega slovenskoga roda. Oproso nas je, naj Slovencom naznanimo njegov uspeh kakti junaštvo slovenskih sfarišov sinii.
Tojpla obleka in perilo za vojake. Vojno pomožni urad na Dunaju nam je poslal sledeči oklic: Vse dobrosrčne ljudi prosimo, da darujejo denarne zneske za nabavo tople spodnje obleke za vojake. Odbor bo za došle darove n; kupil posebne vrste toplega spodnjega perila po sistemu »Siegeshemd«. Ta spsdnja obleka krije prsa, hrbet in spodnji del telesa, ta je narejena iz celega. Odlični zdravniki so spoznali, da, je ta obleka ena najboljših. Narejena je tako, da vsak komad lahko obleče šibkejši ali močnejši vojak. Naslovi za darila se naslovijo: Vojno pomožni urad Dunaj III, Am Heumarkt 23.
Naši vojaki dobijo škornje. Dunajski listi poročajo, da se je vojno ministrstvo odločilo opre miti armado po nemškem vzora s poluvisokimi škornji. Vojna uprava je že naročila velke množine tega novega, zlasti v zimskem času praktičnega obuvala ter bodo prihodnje pohodne formacije že odšle v škornjih na bojišče.
Namesto na dopust — v ujetništvo. Gostilničar Mihael E ier iz Gornjega Avstrijskega se je udeležil kot vojak na Rusko-Poljske® mnogih bitk in prask, ne da bi ga bila zadela so vraž oa krogla. Za svoje junaštvo je bil odlikovan ter dobil štiritedenski dopust, katerega bi imel takoj nastopiti. Nekaj ur predno bi imel oditi domov, se je vnela nova bitka, v kateri je bi ujet. Z dopustnico v žepu je moral romati namesto v domači kraj - v rusko ujet niStvo.
Kaj je treba storili, če se tl odvzame pola;, g katero si dobivala podpore? Mnogokje se pripeti, da se kaki ženi ak družini odvzame pola za preskrbovalno podporo. Mnogokrat se to zgodi neopravičeno samo vsled kake ovadbe, ki sloni na zavisti. V tekih slučajih j? najbolje, da občina poroča resnico in prosi okrajno glavarstvo oziroma preskrbovalno komisijo, da se dotični ženi ali družini zopet vrne odvzeta pola. Priziv ali pritožba sama se e upošteva. Če občina nič ne opravi, se mora napraviti popolnoma nova prošnja.
Rodbinam mobüizir&nili vojakov se ne sme odpovedati stanovanje. P«d tem naslovom piše praska „Pravo Li««“: Pcgostoaa se še dogaja, da ta ali oni hišni lastnik rio i na sedišče tožbo na plačilo stanovanjske najemnice ali predlog na odpoved stanovanja vojaka, ki iz vršaje svojo vojaško dolžnost. V tem pogledu vlada pri sodiščih radičaa praksa. Nekatera okrajna sodišča prekinjajo, kakor hitro se dožene, da se toženeo nahaja v vojaški s!nž-bl. vse postopanje sa toliko časa, da se vojak vrne d mov. Hišni lastmk kot tož telj ne more ničesar storiti proti taki odločitvi, zlasti pa ne nso/e nastopiti eksekucijske .peti za plačilo najemnine in prav tako tudi ne more vreči na cesto vojakove rodbine, kajti le ta je dobna v smisla zakona živeti z vojakom kot soprogom, oz. očetom v skupnem gospodarstvu. Druga sodišča pa so uvedla prakso, d» postavljajo toženim vojakom skrb rika, ki mora zasipati njhotre koristi do čas*, ke se vojak vrne. Tak slučaj ee je dogodil te dni pred okrajnim sodiščem v Favoritih na Dunaju. Skrbnik, ki mu je bila dostavljena odpoved stanovanja, je nemudoma vložil vzklic in pri estui razpravi, ki jo je odredilo sedišče, je izvajal, ds je bilo dogovorjeno med biš nim lastnikom ?a najemnikom, da lastnik ne odpove na jenmiku tako dolgo, dokler bo le ta v vojaški službi. 0-krajni sodnik je na to prekinil vse. nadaljne postopanje dotlej, da se vojak vrne in v utemeljitev tega sklepa je navajal. „Na podlagi sodnegi reda, ki zahteva zaslišanje obeh strank, nora biti najemniku dana možnost, da irpove glede na tožteljevo trditev, a tej pravici ne more v polni meri zadostiti postavljeni skrbnik, ki sam ni informiran o sitari. Možnost izpovedbe mora biti zagotovljena toženca tembolj, ker toženec ne sme pred vsšjinai vklicnimi instan carni navajati nikakih novosti (trditev, ki jih ni že izrekel pred okraj rim sodiščem). Zato se je upravičeno bati, da bi neprisotnost toženca mogla imat neugoden vpliv na potek procesa“. — Okrajni sodnik pa je ebenen izrekel tudi svo je mnenje napram pritožbi hišnega lastnika, ki da ne more rivesti odpovedi, pa tudi ne doseči plačila najemnine. Izrekel je namreč ob koncu svoje obrazložbe: „To stanje stvari pomensa sicer za hišne lastnike precejšnjo trpkost, katero pa je treba smatrati za del vojnih bremen, ki za najemnika obstoja v tem, da mora biti v vojni službi, v kateri zastavlja svoje življenje, za hišnega posestnika pa v tem, da do onega časa, dokler se najemnik ne vrne, ne more doseči rszrušenja najemne pogodbe in obsodbe najemnika v plačilo najemnine“. — Sodnik je s tem podal razmerje med or ema strankama. Najemnik jo v nevarnosti, da izgubi svoje življenje, dočim se more lastnik hiše edino le bati, da dobi nekaj desetakov manj najemnice.
Letnik 1898 pride k prebiranja. Kakor izvemo, bodo mladeniči letnika 1898 v kratkem klicani k prebiranju. Občine so že dobile potrebna navodila.
Promet s strojili. Po naredbi trgovinskega ministrstva, ki določa najvišje cene za Ježice ter za smerekovo in hrastovo lubje, se morajo vse zaloge strojil ponuditi v nakup centrali za kože in usnje. Ponudbe glede ježic je bilo predložiti do 20. oktobra in sicer po stanju, kakor so znašale zaloge dne 8. oktobra. Nove zaloge je kasneje ponuditi v nakup 1. in 15. dne vsakega meseca. Hrastovo in smerekovo lubje je bilo ponuditi samo enkrat in sicer
20.	oktobra. To ponudbo staviti niso bili zavezani oni lastniki teh predmetov, katerih s loga ježic, oziroma hrastovega in smerekovega lubja ne presega 2500 kg. Izdelovalci usnja smejo zaloge, ki jih že imajo v posesti, porabiti v svojem obratu. Ježice se morajo ponuditi v nakup ?goraj omenjeni centrali, Če tudi jih je bil lastnik morda prodal komu dragemu. Najvišje cene za smerekovo lubje so različno določene. Za lubje iz alpskih pokrajin in Ogrskega se plačuje po 30 in 36 K, iz Šlezije po 25 do 30 K, za lubje iz drugih pokrajin po 22 in 26 K. Nižje cene veljajo za zvito lubje, više cene ps za lubje, ki je zlomnje o i li stolče m. Cena hrastovemu lubju je 30 K v snopih, 32 K, če je rezano, 34 K za zmleto. Za ogrske in slavonske Ježice je določena cena po kakovosti in znaša 55, 41 in 27 K, za ježiće iz drugih krajev pa 45. 32 in 23 K. V teh cenah so obsežni tudi stroški za dovoz k nakladalni postaji in stroški za nakladanje.
Oddaja vojnih ujetnikov. Cesarska namest-nija nam naznanja, da se pod gotovimi pogoji oddaja o vojni ujetniki za delavske svrhe tudi v sku-p nah po 10 do 20 mož. Število takih skupin pa je zelo omejeno, ker se v tem slučaju zahteva preveč strežnega osobja. Radi I ga se na prošnje za 10 do 20 ujetnikov za eno občino ozira le v posebnega odra vrednih slučajih. Prožn e je torej treba dobro utemeljiti in j h poslati na okrajno glavarstvo, katero jih po lje vojaškemu povelstvu v Gradcu. Vo aska oblast zahteva, da se pri prošnjah za vo ne ujetnike vloži pri politični oblasti ka cija, ki znaša za obč ne (t. j. za javna de'a, popravljanje cest i. t d.) 20 K, za zasebnike po 30 K za enega ujetnika. Ako se delodajalec pregreši zoper pogodbena določila glede ravnanja z ujetniki, vložena kavcija zapade na korist vojnemu zakladu. — Ako delodajalec hoče svojemu sosedu da i n. pr. za nekaj dni ujetnike na pomoč, mora to naznanili vojaški oblasti, katera mu je ujetnike izroči a. Natančna pojasnila g'ede ujetn kov-delavcev dobijo tiste osebe v občini, katere so določene, da nadzorujejo ujetniško delo in imajo nalogo, da poroč jo oblasti, če se vse v redu vrši,
Važno za občine. Deželno finančno ravnateljstvo je sporazumno z deželnim odborom določilo. da se morajo letos občinski proračuni občin v katerih se je določilo več kot 50% občinskih doklad, vposlati popolnoma rešeni in z zahtevanimi pr legami najpozneje do dne 15. novembra okrajnemu odboru, da jih pred oži višji oblasti v odobrenje.
Obči asist odbori. V občinah kjer so občinski odborn ki odšli pod orožje, se morajo mesto vpoklicanih začasno povabiti k občinskim odbornim sejam namestniki. Pri proračunih mora n. pr biti navzočih vsaj dve tretjini vseh odbornikov. Kjer pa so tudi namestniki vpoklicani in je nemogoče sklicati sklepčno odborovo sejo bo politična oblast občinski odbor razpustila in imenovala komisarja.
Bakrena galica Mariborski okrajni zastop je z odlokom z dne 3. novembra zopet pozval podrejene občinske urade, naj takoj vpošljejo naročilne pole za modro gal co, Okrajni zastop pravi, da naj vsak vinogradnik naroči le toliko galice, kolikor je bo 1. 1916 neobhodno potreboval za lastno uporabo. Po končani vojski bo cena galici gotovo močno padla.
Za trgovce. Od vlade se narnanja, da se dobi petrolej pri družbi »Petroleum-Verstand«. G. m.
b.	H. Wien X. Steuchgasse 1. ^
Najvišje cene m petrolej. Dunajska »Neue Freie Presse« poroča, da se med avstro-ogrsko vlado in zastopniki petrolejne veleindustrije in veletrgovine vrše pogaja ja za določitev naj višjih cen za petrolej za celo državo. Dosedaj še pogajanja niso imela povoljnega uspeha.
Za kmete. C. in kr. vojrško oskrbovalno skla dišče v Mariboru kupuje nestisnjeno seno za 9 K
50, streseno slamo za 6 K. povezano slamo za 7 K.
Cene v mariborskem okraja. Okrajno glavarstvo Maribor je nastavilo sledeče Cene, ako se kupuje od producenta: za 1 1 mleka do 28 v, za 1 komad jajc do 11 v, za krompir do 1000 kg do 13 K, čez 1000 kg do 11 K. Gene za mleko in jajca bodo težko odgovarjale produkcijskim stroškom in navadnemu dobičku.
Otrobi. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja: Več občin se je pritožilo, da mlini njim odkazane otrobe višje zaračunajo nego po prvotno določen; najvišji ceni. Kcr pa to preračunanje ni-k: kor ni samovoljno, se v pojasnilo naznanja, da točasne prometne težkoče onemogočujejo, da bi se ogrski otrobi v vsakem posameznem slučaju pravočasno avstrijskim živinorejcem direktno dovažali. Centrala za krmila je torej odredila, da se v nujnih slučajih namesto ogrskih otrobov pomožno dajo na razpolago avstrijski otrobi, vendar pa za povprečno ceno, izračunjeno na ogrske otrobe. Sarao-obsebi umevno je, da se bodo ogrski otrobi, kakor hitro cojdejo na Avstrijsko, kljub višji ceni, prodajali kol zamenjavni otrobi za cenejšo avstrijsko naj višjo ceno. Za Štajersko je cena prostih otrobov po 24 K za 100 kg brez vreče od postaje ali po 23 K 50 h od mlina.
DoinaČi mlini ali žrmlje. Po deželi plašijo in begajo goto»i ljudje naše ljudstvo s tem, da širijo vesti, da je mletev žita na domačih mlinih ali žrmljah prepovedana. Take vesti so popolnoma iz trte izvite in hudobne. Na domačih mlinih smeš mleti žito, kakor ti drago. Razf irjevalee takih vesti pa je treba neusmiljeno prijeti.
Preskrba Gradca z mlekom. Graško mes o, oziroma tamošnja aprovizacijska komisija je nakupila na Nizozemskem 250 krav-mleka rie, od kate rib daje ena na dan po 16 do 24 i. mleka. Vlada namerava-v Gradcu prepoved li kavanarjem vsak dan od 10. ure naprej dajati g stom mlel o in mlečno kavo. Na ta način upa p ritiratiti na dan več sto litrov mleka.
Preskrba nbežnega prebivalstva y Gradcu s petrolejem. Aprovizacijski komisiji v Gradcu se je posrečilo, da se je avstrijska pe rolejska družba zavezala »rodajati ubožnemu mestnemu prebivalstvu petrolej liter po 60 vinarjev. Izdale so se posebne petrolej e karte, s katerima ima vsaka u-božna družina pravico kupiti na mesec 6 litrov petroleja za 60 v. liter. Premožnejši sloji ne dobijo petrolejnih kart ter morajo plačevati liter po dnevnih tržnih cenah 72 do 80 v. Taka naredba bi bha tudi za Maribor zelo priporočljiva.
Naj višje cene za seno v Gradcu. Graški listi poročajo, da se je za graški trg nastavila najvišja cena za seno in sicer 9 K za 100 kg. Ker pa ponekod celo na deželi plačuje Seno posebno vojaštvo — po 10 do 14 K, kmetje na zadnji tržni dan dne 3. novembra niso pripeljali več kot en voz sena, d očim se je poprej, posebno v mirnih časih pripeljalo 50 do 80 voz. Čudno je, da se pri določitvi najvišjih cen ni oziralo na razloček med ladkim in kislim senom. Najvišje cene za seno veljajo samo za Gradec.
Zvišanje zdravniških tarifov in pristojbin.
Štajerska zdravniška zbornica je dovolila zvišanje zdravniških tarifov in pristojbin.
Žlahtni kostanj. C. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru naznanja občinskim predstojništvom : Posestnike žlahtnega kostanja je takoj obvestiti, da smejo svoje zaloge žlahtnega kostanja prodajati samo c. kr. deželnemu kulturnemu nadzorstvu v Gradca Kostanj je odpošiljati p o a naslovom: »Tvrdka bratje Woiibauer v Pernegu pri Bruck u ob Muri. Za ea kilogram se plača 32 v. Za prevoz žlahtnega kostanja po železnici je potrebno prevozno potrdilo, ki ga je dobiti od okrajnega glavarstva v Maribora, v sobi štev. 6, I. nadst.
Divji kostanj, želod in bu lavica. Cesarsko namestništvo razglaša: Da se krijejo na deželi potrebščine glede krmil, je vlada zasegla vse zaloge divjega kostanja, želoda in bukavice. Omenjeni sadovi se morajo oddati posredovalnemu uradu za krmila pri namestniji v Gradcu. Ta urad mora skrbeti, da se ti sadovi pripravijo za živinska krmila in se potem oddajo občinam, katerim primanjkuje takih krmil. Lastniki divjega kostanja, želoda in bukavice so obvezani, da svoje zaloge prepustijo namestniji. Če se glede oddajne cene ne more doseči sporazumljenje, določi ceno nespornim potom pristojna sodnija. A blago se mora kljub temu
takoj oddati. Pošiljat ve divjega kostanja, želoda in bukavice se naj naslovijo edino le na posredovalni urad za krmila pri cesarski namesto ji v Gradcu.
Izvtz sena in slame iz Koreškega prepovedan. Etape o poveljstvo za Koroško je prepovedalo izvoz sena in slame iz Koroškega.
N&jvišje cene sa goske na Češkem. Kakor znano, je reja gosk na Češkem najbolj razvita. Češko namestništvo namerava izdati najvišje cene za goske. Te cene se bodo določevale sporazumno z zastopniki poljedelcev in sicer vsak mesec posebej.
Omejitev uporabe mesa in a*sti v Nemčiji. Nemški zvezni svet je odredil, da se ne sme od 1. novembra t. 1. naprej prodajati mesa nobene vrste ob torkih in petkih, ob pondeljkih in četrtkih se pa ne sme prodajati v gostiln« h nobene vrste mesa pečenega na masti in tudi mast sama se ne sme prodajati. Ob sobotah je pa prepovedano v gostilnah svinjsko meso.- Ta odredba se ne razteza na zasebna gospodarstva.
Živinske kužne bolezni na Sp. Štajerskem. V dobi od 23. do 30. oktobra so razsajale sledeče živinske kužne bolezni na Sp. Štajerskem: Bolezen na gobcu in parkljih v občinah Sv. Peter Sav. dol., Sv. Peter pod Sv. gorami, v Brežicah in v Vidmu. Konjske garje: v občinah: Senena, Sv. Marjeta, Orehovavas, Partinje, Pobrežje, Gornja in Sp. Veličina, Zrkovci, Sv. Miklavž in Rogatec. Svinj ska kuga: Maribor, Leiteršperg, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Brežice, Zakot, Bizeljsko. Svinjska rdečica; Braslovče, Rogoznica, Velika Nedelja in Bre-brovnik.
Regulacija Mure. Dne 10. in 11. novembra bo posebna komisija pregledovala dosedanja regu-lačna dela ob Muri in sicer od Lipnice do ogrske meje. Občinskim predstojništvom je naročeno, da naj posestnike-mejaše opozorijo na to komisijo in naj ob enem imenom svojih občin komisiji predložijo svoje želje.
Hmelj. Tudi v pretečeni dobi ni bilo na hmelj-skem trgu v Žatcu prav nobenoga popraševanja po hmelju, slasti po tujem hmelju. Cene za štajerski hmelj so zopet padle in so se gibale med 50 -—70 K za 50 kilogramov. V hmeljskih skladiščih v Žatcu so nakupičene velike zaloge tujega hmelja.
60.600 jaje saplenjeaili V Homutovu na Češkem je politična oblast izvedela, da ima neki tamošnji veletržec shranjenih 60.000 jajc, da bi jih razpečal takrat, ko bi h da najdražja. Po'itična oblast je kratkomalo zaplenila omenjeno zalogo, ter na ta način prekrižala račun oderuškega špekulanta.
1000 meterskih sto ta v sena zgorelo. V nekem skladišču v Waltendoriu pri Gradcu se je nahajalo 1000 meterskih stotov sena najboljše kakovosti. Dne 3. novembra opoldne je izbruhnil iz neznanega vzroka pežar v imenovanem skladišču, ki je v kratkem vpepelil poslopje in vso zalogo sena. Govori se, da s® dečki s cigaretami povzročili požar.
Ženske — žurnalistke. „Slovačke Noviny“, ki izhajajo v Ogrskem Hradištu, so izgubile svojega u-rectaika. Moral je k vojakom. List vodi sedaj njegova žena, ki je tujdi podpisana kot odgovorna urednica, — Uredništvo drugega slovaškega lista „iZajmy Slovače“ je prevzela gospa Dymova, ker je bil njen mož poklican v .vojake. — Urednik lista .„Wiener-Neu-städter Nachrichten“, Rudolf Knill, je šel prostovoljno k vojakom. Odgovorna urednica lista je zdaj njegova žena.
* Ciganske tolpe so se pojavde v zagrebški okolici, kjer krade « in ogrožajo javno varnost. V torek ponoči je policija in žandarmerija izsledila v nekem gozda pri Šestinah blizu Zagreba tako tolpo, toda predao so jo mogli prijeti, se je Hgabiia v gozdn, pustivši na cesti en voz, pri katerem so ostale privezane — okradene krave.
Volkovi v Dalmaciji. Dočim so bili v prejšnjih letih volkovi v Daisnaejji skoro popolnoma neporaani, se jih je letos pojavilo v tej deželi izvanredno veliko števila. Rastrgali so že cele črede ovac ter s tem povzročili veliko škode. Ker je moralo prebivalstvo oddati vse svoje orožje in primanjkuje lovcev, se čutijo volkovi v Dalt&aeiji po-poliiOta» varne.
Avtomobili v vojni. Avtomob 1 igra v sedanji vojni vesevažno ulogo, ker se ne uporablja samo za dobavljanje materijala, temveč tudi kot bojao sredstvo (oklopni avtomobil možnarskih baterij) ter za prevažanje velikih vojaških mas z enega kraja v drugega. Govori "se, da so Nemci iz Francoske prepeljali z avtomobili nekaj desstti-soč mož na rusko-poijsko bojišče, s katerimi sovražnik nikakor ni računal prej. Na Francoskem je dva dni pred napovedjo vojne pozvala -Izda vse i&stnike avtomobilov in avtomobilski klub, da poročajo vladi, koliko ^avtomobilov bi za slučaj vojne mogli dati na razpolago vlsdi. Vojaških avtomobilov vseh vrst, med njimi voz za prevažanje topov,
mnnic'je in telai, je bilo okoli 18 000. Od zftsfbnih voz jih je vlada mogla rekvirirati * vojne namene 50 000. Aa-toommbu'ka družba ? Parizu je dala aa razpolago 1100 slojih voz. Vsega skupaj je debila francoska armada okrog 70 000 avtomobilov, kar pomenja 65 procentov vseh na Francoskem se nahajajočih avtomobilov. Nekoliko manj, pa vendar še vedno velikansko število avtomobilov imajo tudi Nemci. Ne .1 axserik:mski strokovnjak piše, da nemška armada razpolaga s 55.000 motornimi vozovi. 30.000 jih je med njimi vojaških, a zasebnih jih je bilo rekviriranih
25.000,	torej m%nj nego na Francoskem; toda avtomobil na Nemškem ni tako razširjen, kakor na Francoskem. Angleži so poslali na evropsko bojišče 20.000 avtomobilov vseh vrst. JOTO jih je dala londonska autobuska družba. Vsem trem arm&dam je torej na razpolago 155 000 vsako vrstnih avtomobilov. Vojaške nprave se po možnosti prizadevajo, da sc obrabljeni, razstreljeni in težke poškodovani avtomobili nadomestijo z drugimi. Tudi v avstrijski armadi se zelo in uspešno uporabljajo avtomobili, tod» njih šieiilo ni točno znano, majhno pa gotovo ni.
K»tiađđci. Vsi begunci iz Kobarida in Bovca naj mi naznanijo svoje naslove. Ob enem naj vprašajo za pogrešane ude družine (v ta namen je pri ložiti znamko 80 v za odgovor). Enako se zahtevajo novice in naslovi vojakov. Na ta način bo vsak izvedel o svojcih! Ivan Gabršček, učitelj, Dolina pri Trstu,
,,Mentor '. List za srednješolsko mladino. Izšla je ravnokar 10, 11, 12 številka. V obsežni številki je priobčil Ksaver Meško nekrolog slovenskemu igralcu Antonu Verovšku. Nekatere reminiscence so zelo zanimive, kakor je sploh cel spis nad navadnimi nekrologi. Prof. Fr. Omerza objavlja Homerjevo Iliado, kajpada v lepem slovenskem prevodu. Prof. Pengov priobčuje sliko »Prazna hiša«, v kateri po svojem originalnem načinu biologijo muhe ter postrani tudi dragih žuželk. Odkar nam je umrl Erjavec, ne zna nihče tako zanimivo opisovati narave božje kakor Pengov. Josip Lavtižar nadaljuje opisovanje svojega potovanja po Rus-skem. Prof. Fr. Pengov nastopi drugokrat ter mično opisuje"napredek, nazadovanje in stagnacijo v zgodovini čkveštva. Frol dr. Trda n opisu je Carigrad in Dardanele. Prof. dr. Samsa uči, kr ko si je treba pripraviti ekcerpte in citate. Tudi Grivčev drobiž je zanimiv. »Mentor« je naš najboljši popularno znanstveni list, pisan sicer predvsem za dijake, a tudi v akdo drug, ki se briga za vedo, znanost in leposlovje. bo v Mentorju našel dobrega pri atelja.
Koledar aa slovenske vojake za leto 1916 j* leto gotovo najboljši in časa najbolj primeren slov. koledar.. Obsega indi še ssdnje 4 mesece letošnjega leta. Krasi gs lepa slika cesarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, ki so primerne za vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o poezijah vdov iu sirot, o penzšjah invalidov i. t. d. Ob konca im* tudi vzorce z« prošnje na razne urade v zadevi podp?r in pensi). !• obdarja se je dozdaj razpečalo med slov. vojaštvom še 1000G To kale, kako je priljubljen vojakom sa fronti, ki ga enkrat vidijo, si ga gotovo maroče in ga težko pričakujejo. Staše pa s poštnino vred 1K; brez poštnine 10v manj. Naročila dobi se v tiskarni sv. Grda v Mariboru.
'Dopisi.
Maribor. Strašmojster 5. dragonskega polka Albin Reismann, sin tukajšnjega trgovca, ki je bil že poprej odlikovan s srebnim zaslužnim križcem, je sedaj dobil bronasto hrabrostno kolajno.
Maribor. Praporščak 27. domobranskega pešpolka Franc Pregelj iz Maribora, se nahaja ranjen v ruskem ujetništvu v Berezovki.
Maribor. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem se je dne 2. novembra zagovarjal 34 letni trgovski uslužbenec Karol Ferlikar zaradi goljufije in poneverjenja zneska 547 kron. Sodišče mu je prisodilo tri mesce težke ječe.
Maribor. V zadnji seji mestnega sveta so bili sprejeti v domovinsko zvezo mariborskega mesta sledeči trgovci: Vid Murko, Jožef Baumeister in Rudolf Kokošinek.
Maribor. V pretečenem tednu je bilo v Mariboru 7 slučajev Škrlatice in 2 slučaja davice-
Msriber. Ker so došle krušne karte mestnemu uradu tako pozno, da jih ni bilo mogoče prevideti z občinskim pečatom, se bodo takrat izdejale brez občinskega pečata.
Maribor. Od ponedeljka naprej bo mariborska mestna občina zopet prodajala v mestni prodajalni v Fi-e;h8usgasse štev. 3, zeljnate glave, čebulo in koruzno moko za kuretino.
Krčevina pri Mariboro. V Celovcu je umrl za ranami, dobljenimi na bojišču topničar Franc Ferk, doma iz naše občine.
Hrastovec pri Št. Lenarta. Tukajšnji grad, ki je 400 let bil lastnina grofovske družine Herberstein, je pred 100 leti prišel v roke tujim posestnikom. Kakor se poroča, je grof Herberstein, last-
nik vurberškega gradu Hrastovec zopet pridobil za svojo družino.
Studenci pri Maribora. Na okrajni cesti v Studencih pri Maribora je povozil vojaški avtomobil štiri leta starega sina tukajšnjega orožniškega stražmojs*xa Ehrlicha. D°čka so prepeljali v mariborsko bolnišnico, v kateri je pa kmalu nat® umrl.
Št. Ilj v SJor. gor. Kolikor je znano, je padlo dusedaj v vojni iz naše župnije že okrog 12 mož in mladeničev in sicer sami Slovenci.
H<»ča, V Rogozi je umrla blaga, verna žena Marija Maiajner, mati g. kaplana Karla Malajner in gospe Roze Gselmsn. Pogreb je bil v četi tek 4. novembra. Vodil ga je g. kaplan Malajner ob obilni udeležbi ljudstva. Pokojna je bila zlata žena, vzorna ma i, povsod priljubljena in globoko verna. Bog nam daj še veliko takih mater! N. v m. p.!
Konjice. Nemškemu Schulvereinu so darovali: Benedikt Hertl, grajščak na Goliču, 6 K, Lovr® Laurič 30 K, Ferdinand Klemen, Franc Kupnik, dr. Kurnik po 5 K; nadučitelj Janez Fras, Jožef Drevenšek, J. Čebul, P. Vedenik, Vrbnik, Katarina Pučnik, Filipič, dr. Kadivnik po 2 K, K. Hrepevnik, Topolšek, K. Vezenšek, Senica, Ternek, Antonič, Franc Kovač in Antonija Burda po 1 K.
Celje Enoletni prostovoljec pri 17. pešpolku Mirko Gruden iz Spodnje Hudinje pri Celju, katerega so delj časa pogrešali, se nahaja od 13. septembra ranjen in ujet v Čerkasu v Rusiji.
Celje. Dne 3. t. m. se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti tatinski tolpi, ki se je priklatila iz Hrvaškega in ki je svoj čas s tatvinami in vlomi silno razburjala brežiško okolico. Obsojeni so bili Mart n Jambrešič na 8 mescev, V. Prebila na 7, Štefan Prebila na 6 mescev in oriale štiri ženske osebe pa na 4 mesce težke ječe.
Petrovče. V Arji vasi se je dne 30. oktobra vrgel pod železnico Rus-ujetnik, ki je delal pri nekem kmetu. Vlak je odrezal Rusu glavo. Pred samo-umorom je Rus pripovedol, da ima doma sedem malih otrok in ženo ter da nihče ne skrbi zt njegovo družino.
Trbovlje. Ker se je pretečeno nedeljo predstava »Desetega trata« izborno obnesla in je bilo ljudstvo s predstavo splošno zadovoljno, bodo naši Orli in dekleta prihodnjo nedeljo dne 14. t. m. zopet ponavljali in sicer popoldan točno ob 3. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za sirote in vdove padlih vojakov, se prosi prav za obilno udeležbo. Vstopnina po navadi.
Brežice, Tukajšnji sodnijski eksekuter J. Jan-žic se je obesil iz strahu pred kaznijo, ker je pretepel v gostilni nekega moža.
Tudi v ptujskem okraju se smejo jajca in krompir in mleko po okraju prosto prodajati in kupovati. »Štajerčevo« poročilo, da to ni dovoljeno, je krivo. Tudi nadaljno poročilo, da se bodo cene potom sodnije dognale, je krivo. Sodnije ne nastavljajo cen. Ako poglavarstvo z dovoljenjem na~ mestnije ni razglasilo najvišjih cen, nastavijo cene kmetje sami, kakor se jim zdi pravično. Več prihodnji »Gosji od ar«.
Najnovejša porožila.
Dne 8. nov.
Iz uradnih poročil povzamemo :
Srbsko bojišče.
V	dolini Moravice (južno od Požege) smo dospeli do Iva jice.
V	dolin: Ibarja (južno od Čačaka) smo dospeli do Glogovačkega Vrha.
V	Kraljevu smo zaplenili 130 topov.
Gallwiizeva armada se bliža Kraševcu.
Bolgarske čete so dospele od juga sem v bližino Leskovca (Moravska dolina).
Proti Prištini na Kosovem polju prodirajo Bolgari uspešno.
Italijansko bojišče;.
Razmeroma mir. Vsi poizkusi, prebiti naš® fronto pri Sv. Martinu, brezuspešpešni.
No v o grško ffiiiiistrdtvo
Kralj je sprejel odstop Zaimisovega ministrstva ter poveril sestavo novega ministrstva Skulu-disu. Ta bo obdržal vse drage ministre razven Zaimisa, Tok grške politike ostane dosedanji.