List št. 46.
Sedanjost in prihodnost kmetijstva
na Austrianskem.
Dve reči se nar bolj pogrešujete pri kmetijstvu v našem cesarstvu: veči kmetijska vednost in pa več kapitala ali denarne pripomoči. Zemlje ima cesarstvo sila veliko, ki je večidel rodovitna; veliki zakladi leže še zakopani v nji, kterezamore le umniši kmetovanje in obilniši denarna pripomoč spraviti na beli dan.
Res je, da nektere nekdanjih grajšinso žveči vednostjo obdelovale svoje kmetijstva, kakor mali kmetje, in da le po njih izgledih in po izgledih ne-Kterih duhovskih zemljiš se je zaplodilamarsiktera prenaredba in koristna poprava po deželi. Ali vsi grajšaki niso  tako kmetovali, da bi  bili zamogli
izgled biti kmetam, — in če prosti kmet ni vidil pri velikim posestniku poprav in prenaredb in zbolj-sevanja v kmetijstvu, si ni mogel nikjer drugod dobrih izgledov iskati. In tako je žalostno zaostalo veči del manjših kmetij , pa tudi mnogo grajšin.
Podložnega kmeta je terla tudi tlaka in desetina, in spoznano je, da tlaka in desetina ste bile veliki overi kmetijstvu. Zdaj ste po Austrian-skem ti overi odpravljene. Ali nikar ne mislimo, da s tem je že vse storjeno za povzdigo kmetijstva. S samim tem še ne pridemo dalječ naprej.
Kolikor je poprej gruntnih podložnikov bilo, toliko je sedaj samosvojnih gospodarjev, — prav kmetijsk gospodar pa se sme le tisti imenovati, ki gospodari z dostojno vednostjo in umetnostjo kmetijsko. Vsak drug je le mojsterskaza, — in Bogu naj bode potoženo! da v nobenim stanu ni toliko mojsterskazov, kot ravno v kmetijstvu. Ena sama reč je zadosti to spričati — poglejte gnojniša in kako sploh kmetje z gnojemravnajo!
Podlaga za potrebne veči kmetijske vednosti je pa — ljudska šola* Če hočete kmetijstvo povzdigniti, morate skerbeti za več in bolje osnovan i h ljudskih šol po deželi. Ljudske šole so vseučiliše za veliko veliko večino ljudstva v vsaki deržavi. Dokler ne skerbite za vecinpri-pravniših šol po deželi, je vse drugo početje zastonj. Ljudska šola, čeravno mala stva-rica, je vunder nar imenitniši med vsimi šolami, ako se v nji stori, kar je treba in kar je storiti tudi mogoče.
V letu 1847 smo imeli v našem cesarstvu 23.682 ljudskih šol, — na prostoru ene štirjaške milje ste bile tedaj le dve šoli. Ljudi se šteje na eno štirjaško miljo sploh po 3235; po tem takim zarod skoraj 16(90 ljudi ali 400 rodovin nima več kot eno samo šolo. Ako počez na eno rodovino 2 otroka štejemo, pride po takem 800 otrok na eno šolo! Pri tem pa ni pozabiti, da med 2 milionama in 986.316 za šolo vgodnih otrok jih le polovica v šolo hodi. In v ta rajt še Ogerska dežela ni šteta, od ktere o šolskih rečeh natanjčniši vednosti nimamo.
Je tedaj že v začetnih šolah fElementar-schulen) toliko zanemarjenega popraviti, je še veliko več storiti ali prav za prav še le začeti s tem, kar kmetijski nauk vtiče. Kmetijske in ži-vinorejne šole so v našem cesarstvu še le nova naprava, in očitna hvala gre vladi, da jih je po mnogih deželah napravljati jela.
Vunder teh šol in tacih učencov je premalo, da bi se zamogla po njih luč prižgati, ktera bi sploh razsvetila glave prostega ljudstva, da bi spregledalo in spoznalo, kaj mu je treba, in se od-
—   182   —
povedalo sto in sto vražam in krivim mislim, ki so mračile njegov um in overale vsakteri napredek.
Začetek te razsvete mora že v začetnih «olahbiti, in ponavljajoče šole(Wiederho!ung-schulen) nimajo le samo ponavljanje tistih naukov biti,, ki so se v začetnih šolah učili, ampak one morajo pripravnice biti po dobro izvoljenih bukvah kmečkemu fantu in tudi dekletu oči odpreti za potrebne znanosti njegovega stanu. Kakor hitro je umen fant po takem spoznal, da se kmetijstvo opira na več znanost in vednost, mu je že vcepljeno poželjenje po pridobitvi teh vednost, brez kterih ve, da umno kmetovanje ni mogoče.
To bo ravno razloček med nekdanjim kme-tam in med prihodnjim kmetovavcam. Če oče sam nobenega zapopadka nima od pravih kmetijskih vednost in se le ravna po tem kar je vidil in slišal od svojega očeta, tudi sina ne bo drugači učiti dal. Če je pa oče sam že umen mož, bo pa tudi sinu pripomogel, da se kaj več nauči.
Ko je mlad kmečk fant na to vižo po bukvah pripravljen, d j ans k e vednosti kmetijstva razumeti, po tem naj stopi kot učenec v kakošno veči in umno obdelovano kmetijo, da se uči, kar se doma naučiti ne more.
To je pot kmetijske vednosti sčasoma po celi deželi razširiti in kmetijstvu na tisto višji stopnjo pripomoči, ktero bo prihodnji čas terjal, če se ji terma in svojoglavnost še tako zoper-stavljate.
Napredek kmetijski zamorejo pa tudi kmetijske družbe močno pospešiti potem, da na mnoge viže podpirajo nauk, in delijo mnogotere pripomočke, s kterimi si kmet pomaga na boljši stan kmetovanja.
Vednosti kmetijske med kmetovavci širiti, je tedaj perva potreba in perva podlaga bolj-šiga kmetovanja.
(Konec sledi).
List št. 47.
Sedanjost in prihodnost kmetijstva
na Austrianskem
(Konec")
Ko smo dokazali, da le veči kmetijska vednost zamore povzdigniti naše austriansko kmetijstvo na boljši stan , nam ostane še govoriti o tem, da našim kmetijam kapitala, to je, denarne pripomoči manjka.
Premoženje kmetovo leži v zemljišu, ki ga ima. Da pa zamore to premoženje vzdigniti, mu je treba dobriga poijskiga orodja, mu je treba več živine zavolj gnoja, in marsiktere druge reči. Kako pa si bo vse to omislil, če denarja nima in ga tudi naravnost iz zemlje izkopati ne more !
Treba je tedaj, da se take posojilnice napravijo, iz kterih zamore kmet za pošten majhen činž toliko denarja na posodo dobiti, kolikor ga potrebuje , in kolikor mu ga posojilnica posoditi zamore brez nevarnosti, da bi utegnila pri njem kaj zgubiti.
Nobene naprave pa niso tako pripravne za posojilnice, kakor so hranilnice ali šparkase, kterih namen ni obogateti, ampak deželanam pomagati. V Galicii je že taka posojilnica, kterakme-tijam ondi neizrečeno veliko dobriga stori.
Hranilnice vživajo toliko zaupanja med ljud-stvam , dajim ljudje dajejo vsaki teden več denarja shraniti. Že v ietu 1847 so imele hranilnice au-sh-ianske za 61 milionov in 591.967 fl. sreb. denarja shranjeniga; v letu 1848 ob času vesoljnih prekucij se je imenovani znesek pomanjšal do 48 milionov 424.830 fl., ker so ljudje v strahuzgube takrat svoje denarje zlo iz hranilnic jemali. Zdaj je vse to spet drugač; zaupanje do hranilnic se je zopet vstanovilo, in berž ko ne je spet od 60—70 milionov gold. hranilnicam izročenih.
Recimo, da celi imenovani znesek bi bil po 5 od 100 fl. za kmetijstvo obernjen, bi znesli činži od tega kapitala 3 milione in 79.598 fl.; ker bi bile pa hranilnice namesto tega le 2 miliona 186.979 fl. za činže plačale, bi jim bilo za mnoge stroške in zapomnoženje stanovitnigapremoženjaše892.518fl. ostalo, kteri znesek, če ga razdelimo na 13 austrian-skih hranilnic, nakloni vsaki hranilnici 68.663 fl.
Pomislimo pa , kako močno bi kapital od 60 ali 70 milionov gold. deržavi pomagal, ako bi se obernil na popravo kmetijstva, vinoreje, živinoreje, gojzdnarstva.
Ce bi se na to vižo kmetijski pridelki le za 1 od 100 fl. pomnožili, bi zneslo to 12 mil. 436.080 fl. v povzdigo občniga blagostanja, in pri vsem tem bi zraven činžev od 3 milionov in 79.598 še kapital od 9 milionov 356.482 fl. ostal.
Iz tega je jasno, kako bi se kmetijam pomagalo, če bi se take posojilnice napravile, pri kterih bi kmet lahko proti majhnimu činžu potrebniga denarja na posodo dobival, kteriga sedaj večidel le pri vohernikih iskati mora, ki mu kožo z života  derd.
Ce se ne bojo hranilnice spremenile tudi v take kmetijske posojilnice, bo mogla vlada sama skerbeti, da se kmetam na tako vižo na pomoč pride, sicer bodo voherniki in odertniki vedne pijavke na-šimu kmetijstvu, ki, kakor vsako drugo obertnijstvo, tudi mnogokrat denarja potrebuje.