Preoinova Udteljfke famopomoil US v Ljubljani nudi svojim članom sledeče dobrine: 1. izplačuje po umrlem zadružniku posmrtnino, ki znaša danes okroglo Din 12.700'—; 2. nakazuje članoim v'bolezni in denarni stiski podpore iz podpornega sklada; 3. s 1. julijem 1935. prične poslovati starostni podporni sklad. to je da bodo nekateri najstarejši člani (računano po članski pripadnosti v US) oproščeni vseh članskih dajatev. Nič ni stalnega, nič takega, kar bi ustrezalo za vSo večnost! US je živela 30 let s samo posmrtnino, nad 20 let rabila prvotna pravila. Preobrat po svetovni vojni ie še le zanesel v US nove misli, nove predloge in nove načrte, katere smo rpol*agoma vnašali v pravila, pomnoževali članstvo, preuredili dajatve članov in prejemke za preostale. Zadružniki želijo še več. Mi živimo hitro, živimo praktično. Koristi US naj se pokažejo v zadostni meri in to že zadružnikom samim v življenju. Te želje mnogih mlajših tovarišev (-ic) zadružnikov in nezadružnikov je tov. Antoo Volavšek iz Teharii pri Celiu strnil (v več predlogov za preosnovo US. Predloge je formalno obravnaval obcni zbor US v Celju 2. junija 1935. Občni zbor je soglasno sklenil: »Izvoli se 3-člansBc,i odsek (tov. Volavšek, Voglar in Kocijančič), ki naj predloge temeljito premisli, predela in sestavi konkreten predlog za prihodnji občni zbor. Da se preosnova US izvedo vsestransko pravilno, za zadružnike koristno, zadruge same pa ne spravi v nevarnost. naj se v »Učit. tovarišu« pozove vse zadružnike US, da pošljejo k predlogom svoja mnenja, nasvote ali nove osnutke.« Danes priobčujemo A. Volavškove predloge. Vljudno prosimo vse dobromisleče zadružnike, da sodelujejo v ti za vse članstvo US zelo važni zadevi. Vse primernepripom.be k preosnovi US ali nove osnutke pošljite vsaj do konca septembra 1935. zadružni upravi US •¦> Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. PREDLOGI ANTONA VOLAVŠKA ZA PREOSNOVO UCITELJSKE SAMOPOMOČI. Splošno mnenje je, da Samopomoč ni samopomoč, nego da je bolj podobna pogrebnemu zavodu. Kritika je upravičena, ker član sam od nje ničesar nima razen možnosti brezobrestnega posojila, ki pa je le posojilo. Če se pomisli, da je Podporni sklad stvar zase, le v okviru Samopomoči, tedaj moremo trditi, da Samopomč članu osebno ne nudi ničesar. Namen te ustanove je, podpreti svojce umrlega, zaščititi jih pred najhujšo stisko To potrebo je podčrtati tudi danes, saj je jasno, v kakšnem gmotnem položaju se znajde vdoya po mladem učitelju, zlasti -še, če je mati številne dece. Najlepšo, najblagodejnejšo socialno funkcijo pa vrši Samopomoč v slučaju, če umre njen član — rodbinski oče v dobi, ko še nima pravice do pokojnine. Pri članih v zrelih lotih in pri vseh onih, ki nimajo lastne rodbine, pa Samopomoč te socialne funkcije nima. Ugotoviti in jasno povedati je treba, da so minuli časi, iko so motrili člani to usta.novo z idealnega, altruističnega vidika, nastopila je doba kritične praktične presoje. Samopomoč ne vleče k sebi mladoporočencev, kajti če so zdravi, ne raeuinajo z možnost.jo prerane smrti, pač pa se boje dolgoletnega plačevanja prispevkov, od česar osebno ne bodo nikdar ničesar imeli. Samci in samske tovarišice ne pristopajo, saj bi bilo njih članstvo v korist samo tujim ljudem. Glede pokopa jih ne skrbi, ker plača država pogrebnino. Starejši člani in članice s preskrbljenimi otroki, še bolj Pa priletni člani (-oe) samslcega stanu ter vdovci in vdove brez otrok ne morejo imeti interesa, na posmrtnini. Smatramo, da bi značilo resnično samopomoč, če bi se tem članom v določenem starostnem dospetku izplačala pripadajoča vsota v celoti ali vsaj delno, kar bi značilo marsikomu podaljšanje življenja. — Kako se sklada to z zdravim razumom, če si star, bolan, potreben dragega zdravljenja, pa ti je radi pomanjkanja gotovine nedoeegljivo; prerano moraš v grob, a ni se še posušila tvoja gomila, že je denar >tu za — dediče, zdrave, često nepotrebne, a tudi često nevredne! Taka je dejanski naša Samopomoč. Zato zadružniki ne morejo uspešno pridobivati novih članov, ker ne morejo operirati z učinkovitimi razlogi. Da postane žiyljenja in razmaha zmožna, se mora preustrojiti, da bo dobila vsaj deloma obeležje zadružtiega zavarovanja na doživetje. Zato predlagam sledeče možne rešitve, naglašujoč, da pritegnimo oni del rezervne imovine, ki za gladko izplačevanje posmrtnin ni nujno potreben. A. Najstarejšim zadružnJkom po vrstnem redu najdaljše članske pripadnosti nai izplača US iz rezervnega sklada polovico onega zneska, katerega bi tvorila posmrtnina pri obstoječem številu zadružnikov. Število teh do polovice izplačanih naj bo doloce.no z zneskom rezervne imovine, ki presega nujno potrebno vsoto za gladka izplaičila posmrtain. Pred prejemom polovice pa se mora zadružnik - prejemnik uravnOveljavno zavezati, da bo do 70. leta starosti redno plačeval vse iz članstva US izvirajoče dajatve. Če prejemnik umre pred dopolnjenim 65. starostnim letom. plača vsak zadružnik tudi za ta slučaj Din 5'^—. od katerih je Din 2'50 za dediča umrlega zadružnika, Din 2'50 pa za novega reflektanta na predplačilo polovice. Če pa delno izplačani zadružnik preživi 65. loto, se ta slučaj prišteje k smrtnim slučajem; tako plača tudi zanj vsak zadružnik Din 5"—, od katerih dobi upravičenec Din 2'5Q, a Din 2'50 gre za novi slučaj predplačila polovice. Toda izplačani zadružnik se mora ponovno pravnoveljavno zavezati pred' prejemom druge polovice, da bo redno plačeval vse iz članstva US izvirajoče dajatve do 70. starostnega leta, ali pa dovoli, da se mu odbije pripadajoči znesek. Po 70. letu starosti naj odpade vsaka obvezmost napram US. B. Drugi predlog se v splošnem krije s prvim, razlika je ta: »Sttevilo do polovice izplačanih zadružnikov določa znesek Tezervne imovine, ki presega nujno potrebno vsoto za takojšnje izplačilo polovičnih posmrtnin.« Utemeljitev: Že po sedanjem staležu znaša polovica posmrtnine Din 6542'50. kar bi bila zadostna prva pomoč do vplačila vseh prispevkov, ko bi se nakazala druga polovica. C. Tretji predlog predvideva okrnitev izplačil v korist rez.ervnemu fondu, če ie predlog A. ali B. načeloma sprejet: Da se nadomešča porabljeni del rezervne imovine in da bo omogočeno s tem čim več izplačil že ob doživetju, se odbija v korist rezervnemu fondu od prve polovice 5%, od druge, ob doživetju izplačane polovice 5%; od polovice, izplačane po zadružnikovi smrti, se odbije 2'5%, od cele po zadružnikovi smrti izplačane posmrtnine pa 1%. Utemeljitev: Sigurno je, da bi po taki reorganizaciji porastlo zanimanje za US, zlasti pri mladih, ker bi nudila daljša doba včlanjenosti prednost. Upravičeno bi bilo pričakovati porast števila zadružnikov v kratkem na 3000. Prejcmniki izplačil ne bi čutili majhne okrnitve, nego bi imeli napram sedanjemu staležu članstVa še majhen plus. Primer: Po sedanjem staležu odmerjena, za 5% okrnjena prva polovica = Din 6215'37, druga ob doživetju izplačana. za5% okrnjena polovica bi znašala pri staležu 3000 članov Din 7125'—. Torej bi dobil zadružnik vsega Din 13.340'37, torej za Din 255'37 več, nego znaša danes cela posmrtnina pri staležu 2617 članov. C. Če bi pa interes likvidnosti posmrtnin ne dopustil porabe nobenega zneska rezerve, Se naj prišteje v prvem poslovnem letu po srpremembi pravil k smrtnim slučajem 50% kot slučaje predplačanih polovic. Primer: a) za prvo leto: 30 smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 150'—, + 15 predplačil a Din 2'50 = Din 37'5 (prvo leto plača član Din 187'50, nova o!bremenitev = Din 37'50); b) za drugo leto: če umro n. pr. 3 do polovice iz,plačani člani, )e slika ta: 27 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 135'—, 3 srmitni slučaji začasno delno izplačanih a Din 2'50 -= Din 7'50. 3 nova izplačila živečim a Din 2'50 = Din 7'5O (skupaj Din 150'—). Od prvoletnih prejemnikov bi jih živelo še 12, k tem se prištejejo 3 novi = 15. Po tem načinu ostane število delno izplačanih zadružnikov vedno 15. Poslovanja ta način ne bi mnogo otežkočil, ker bi se vršila vplačila za vsak smrtni slučaj po Din 5'— kakor do zdaj. D. Če bi pa članstvo ne sprejelo za prvo leto nove obremenitve Din 37'50, bi se razdelila na 3 leta tako: 1. leto: 30 smrtnih slučajev a Din 5'— =Din 150.—, + 5 predizplačil a Din 2'50 — Din 12"50. Skupaj Din 162'50 = 150 + 12'50. Na koncu prvega leta je bilo 5 delno izplačanih. 2. leto: slučaj, da 1 od delno izplačanih umre: 29 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— .= Din 145"—, 1 smrtni slučaj delno izplačanega Din 2"50, 6 novih predplačil a Din 2'50 = Din 15'—. Skupaj Din 162'50. Na koncu drugega leta bi bili 4 prejemniki iz prvega Ieta plus 6 novih = 10. 3. Ieto: primer, če so od teh 10 članov umrli 3: 27 rednih smrtnih slučajev a Din 5'— = Din 135'—, 3 smrtni slučaji delno izplačanih a Din 2'50 = Din 7'50, 8 novih predizplačiil a Din 2'50 = Din 20'—. Skupa.j Din 162'50. Po treh letih bi bilo torej 15 do polovice izplačanih. Vsak zadružnik bi bil nanovo obremenjen za 3'krat Din 12'50 = Din 37'50. Ta postopek bi se dal nadal.jevati do poljubnega števila sflučajev izplačila polovice ob doživetju. To je odvisno od tega, za koliko lct dovolijo člani, da se jih obremeni po Din 12'50. E. Če se ne sprejme no-benega prejšnjih predlogov ali katerega drugega ¦predloga, se poveri upravi, dognati po statistiki, kako dolga je še povprečna življenjska doba doseda- njih šestdesetletnikov. Na >tej podlagi naj uprava izposluje najugodnejšo ponudbo kakega denarrnega zavoda, koliko plača nad 60 lct starim reflektantom za EJin 13.085'—, ki jih bo prejel od Samopomoči po preteku pov-prečne življenjske dobe nad 60 let. Jasno je, da mora biti ponudba tem ugodnejša, cim starejsi je reflektant. Če zadružnik ponudbo sprejme, mora prevzoti US napram zavodu jamstvo. prejemnik pa ostane član US do smTti, oziroma do polnega 70. leta, ko prenehaj vsaka obveznost in se prišteje njegov slučaj k smrtnim slučajem. Če število zadružnikov medtem pade, plača primanjkljaj US iz rezervnega fonda, če števflo poraste, izplača presežek upravičencu, oziroma njegovim dedičem. F. Če ne najdemo sami zadružniki sprejemljivega načina preosnove Samopomoči v smislu doživetja, se pooblasti uprava, da poveri zadevo zavarovalnemu tehniku in da po prejemu načrtov sflcliče še tekom leta 1935. izredni občnd zbor z edino točko dnevnega reda.